Parlamentarna vprašanja
6. junij 2006
O-0059/06
VPRAŠANJE ZA USTNI ODGOVOR Z RAZPRAVO v skladu s členom 108 Poslovnika predložitev: Luis Yañez-Barnuevo García, Miguel Martínez Martínez, Carlos Carnero González, Willy Meyer Pleite, Raül Romeva i Rueda, Ignasi Guardans Cambó, Josu Ortuondo Larrea, Bernat Joan i Marí, Inés Ayala Sender, Maria Badia I Cutchet, Enrique Barón Crespo, Joan Calabuig Rull, Rosa Díez González, Bárbara Dührkop Dührkop, Iratxe García Pérez, David Hammerstein Mintz, Antonio Masip Hidalgo, Manuel Medina Ortega, Emilio Menéndez del Valle, Javier Moreno Sánchez, Rosa Miguélez Ramos, Raimon Obiols i Germà, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Teresa Riera Madurell, María Salinas García, Antolín Sánchez Presedo, María Sornosa Martínez, Elena Valenciano Martínez-Orozco, André Brie, Evelyne Gebhardt, Lissy Gröner, Klaus Hänsch, Karin Jöns, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Helmut Kuhne, Heinz Kindermann, Constanze Krehl, Jo Leinen, Erika Mann, Helmuth Markov, Tobias Pflüger, Bernhard Rapkay, Heide Rühle, Martin Schulz, Frithjof Schmidt, Feleknas Uca, Ralf Walter, Sahra Wagenknecht, Gabriele Zimmer, Jörg Leichtfried, Hannes Swoboda, Karin Scheele, Johannes Voggenhuber, Philippe Busquin, Véronique De Keyser, Mia De Vits, Alain Hutchinson, Marc Tarabella, Adamos Adamou, Kyriacos Triantaphyllides, Ole Christensen, Poul Rasmussen, Vladimír Maňka, Borut Pahor, Mojca Drčar Murko, Toomas Ilves, Andres Tarand, Kader Arif, Marie-Hélène Aubert, Jean-Luc Bennahmias, Pervenche Berès, Guy Bono, Marie-Arlette Carlotti, Françoise Castex, Jean Cottigny, Harlem Désir, Anne Ferreira, Jean-Claude Fruteau, Catherine Guy-Quint, Jacky Henin, Pierre Moscovici, Gérard Onesta, Bernard Poignant, Marie-Line Reynaud, Catherine Trautmann, Gilles Savary, Yannick Vaugrenard, Bernadette Vergnaud, Francis Wurtz, Satu Hassi, Henrik Lax, Reino Paasilinna, Esko Seppänen, Stavros Arnaoutakis, Katerina Batzeli, Panagiotis Beglitis, Stavros Lambrinidis, Diamanto Manolakou, Dimitrios Papadimoulis, Nikolaos Sifunakis, Georgios Toussas, Marilisa Xenogiannakopoulou, Alexandra Dobolyi, Szabolcs Fazakas, Zita Gurmai, Gyula Hegyi, Edit Herczog, Csaba Tabajdi, Proinsias De Rossa, Mary McDonald, Vittorio Agnoletto, Giovanni Berlinguer, Giusto Catania, Giovanni Fava, Donata Gottardi, Umberto Guidoni, Lilli Gruber, Luisa Morgantini, Roberto Musacchio, Pasqualina Napoletano, Marco Rizzo, Guido Sacconi, Mauro Zani, Nicola Zingaretti, Aloyzas Sakalas, Robert Goebbels, John Attard-Montalto, Louis Grech, Joseph Muscat, Thijs Berman, Sophia in 't Veld, Joost Lagendijk, Kartika Liotard, Edith Mastenbroek, Erik Meijer, Margrietus van den Berg, Jan Wiersma, Genowefa Grabowska, Bogusław Liberadzki, Józef Pinior, Francisco Assis, Luis Capoulas Santos, Paulo Casaca, Manuel dos Santos, Edite Estrela, Emanuel Fernandes, Elisa Ferreira, Ilda Figueiredo, Ana Gomes, Pedro Guerreiro, Joel Hasse Ferreira, Jamila Madeira, Miguel Portas, Sérgio Sousa Pinto, Michael Cashman, Richard Corbett, Bairbre de Brún, Robert Evans, Richard Howitt, Glenys Kinnock, Caroline Lucas, David Martin, Linda McAvan, Arlene McCarthy, Peter Skinner, Terence Wynn, Richard Falbr, Jaromír Kohlíček, Jiří Maštálka, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Libor Rouček, Daniel Strož, Jan Andersson, Carl Schlyter, Jonas Sjöstedt, Eva-Britt Svensson, Åsa Westlund, Johan Van Hecke, Panayiotis Demetriou, Marios Matsakis, Marie Isler Béguin, Alain Lipietz, Marco Cappato, Lidia Geringer de Oedenberg, Mary Honeyball, Pierre Schapira, Justas Paleckis, Riitta Myller, Giovanni Pittella, Bernadette Bourzai, Gary Titley, Vincenzo Lavarra, Neena Gill, Martine Roure, Glyn Ford, Alfonso Andria, Lapo Pistelli, Tatjana Ždanoka in Bronisław Geremek za Komisijo

 Zadeva: Obsodba Francovega režima ob 70. obletnici frankističnega državnega udara

Letos je 75. obletnica razglasitve druge španske republike, 18. julija pa 70. obletnica fašističnega udara, ki je pripeljal do padca demokratično izvoljene vlade in sprožil državljansko vojno, kateri je sledila krvava štiridesetletna diktatura. Diktatorski režim pod vodstvom generala Franca, ki se je na oblast povzpel z orožjem ter s pomočjo nemških nacistov in italijanskih fašistov, je imel usodne posledice za špansko ljudstvo. Španija se je namreč zato z nekajdesetletno zamudo pridružila projektu evropskega povezovanja, katerega rezultat je današnja Evropska unija.

Španska demokratizacija v letih 1978–1982, ki lahko služi za zgled, se je deloma napajala iz vrednot in idealov druge španske republike. Žrtve državnega udara in diktature še do danes niso dobile moralnega zadoščenja. Med letoma 1939 in 1975 je bilo ubitih več kot sto tisoč Špancev, več kot petintrideset tisoč – med drugimi veliki pesnik Federico García Lorca – jih je še vedno pogrešanih, njihovi posmrtni ostanki pa ležijo po jarkih in poljih po vsej Španiji. Mučenje, zunajsodne usmrtitve in druge grobe kršitve človekovih pravic so bile med dolgotrajno diktaturo vsakdanja praksa. Pol milijona Špancev je moralo pobegniti iz države, med njimi Nobelov nagrajenec za literaturo Juan Ramón Jiménez, na sto tisoče pa jih je bilo zaprtih ali odpeljanih v koncentracijska in delovna taborišča (zadnje je delovalo do leta 1962).

Nedavno je Svet Evrope z veliko večino podprl pobudo o mednarodni obsodbi frankističnega režima, kar je prva obsodba te diktature na mednarodni ravni. V zvezi s tem se nam zdijo pomembne omembe žrtev evropskih diktatur v Takkulovem poročilu o predlogu Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa „Državljani za Evropo za spodbujanje dejavnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013“, saj med te diktature nedvomno sodi tudi frankistični režim v Španiji.

Poslanci, podpisniki tega vprašanja, se zavzemamo za to, da se v nobeni državi članici ne bi ponovila diktatura, pod kakršno je Španija trpela štiri desetletja. Prepričani smo, da bi imel duh Evropske unije, ki gradi na pravni državi ter načelih svobode, demokracije in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, še večji smisel, če o okrutnih zločinih evropskih diktatorskih režimov ne bi molčali.

Se Komisiji ne zdi, da bi morala izraziti svoje stališče do obsodbe frankističnega režima? Ali namerava narediti kaj za to, da bi pomagala tistim, ki so bili in so še žrtve omenjenega režima?

Izvirni jezik vprašanja: ES
Zadnja posodobitev: 26. junij 2006Pravno obvestilo