POROČILO o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (2.4.2008)

MNENJE Odbora za ribištvo (3.4.2008)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

21.4.2008 - (2008/2009(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Willi Piecyk

Postopek : 2008/2009(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0163/2008

Predložena besedila :

A6-0163/2008

Razprave :

PV 20/05/2008 - 7
CRE 20/05/2008 - 7

Glasovanja :

PV 20/05/2008 - 8.14
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0213

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
MNENJE Odbora za ribištvo
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo

(2008/2009(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (KOM(2007)0575, SEC(2007)1283),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Sklepi posvetovanja o evropski pomorski politiki“ (KOM(2007)0574),

– ob upoštevanju predloga Komisije o skupni tristranski izjavi o ustanovitvi „Evropskega dne pomorstva“ ,

– ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti: evropska vizija za oceane in morja“ (KOM(2006)0275) in resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2007 [1],

– ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 o sprejetju dokumenta „Akcijski načrt Evropskega sveta (2007–2009) – energetska politika za Evropo“,

– ob upoštevanju sporočila Komisije „20 in 20 do leta 2020 – Priložnost Evrope glede podnebnih sprememb“ (KOM(2008)0030),

– – ob upoštevanju določb iz Konvencije o pomorskih delovnih standardih iz leta 2006, ki jo je Mednarodna organizacija dela sprejela 23. februarja 2006, enotnega instrumenta, ki zajema in sprejema vse konvencije o pomorskem delu, ki jih je Mednarodna organizacija sprejela od leta 1919,

– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenj Odbora za regionalni razvoj, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za ribištvo (A6-0163/2008),

A. ker so oceani in morja bistveni gospodarski in ekološki dejavniki Evropske unije; ker ima EU na obalnih območjih in v najbolj oddaljenih regijah 320 000 km dolgo obalo, na kateri živi tretjina prebivalcev Evrope,

B. ker pomorska industrija in storitve ter pomorske regije prispevajo k evropskemu bruto domačemu proizvodu skupaj 40 %,

C. ker so podnebne spremembe največji izziv vseh politik 21. stoletja; ob upoštevanju ogroženosti obalnih regij zaradi dviga morske gladine, povezanega s podnebnimi spremembami, ki je lahko velikega obsega in ima drastične posledice za prebivalce,

D. ker imajo pomorske regije EU, zlasti najbolj oddaljene regije, pomembno vlogo pri varnosti in zaščiti pred kaznivimi dejanji, kot so nezakonito priseljevanje, terorizem in tihotapljenje, vendar so kljub temu izpostavljene posebnim okoljskim nesrečam,

1. pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela zgoraj navedena sporočila in akcijski načrt, predstavljen v zgoraj omenjenem delovnem dokumentu služb;

2. poudarja svojo resolucijo z dne 12. julija 2007 in pozdravlja dejstvo, da je Komisija vsaj v bistvu izpolnila velik del zahtev Evropskega parlamenta;

3. poudarja, da izjemna pomorska razsežnost, ki so jo obale in najbolj oddaljene regije prenesle na EU, ponuja edinstvene priložnosti na področju inovacij, raziskav, okolja in biološke raznovrstnosti, ki jih je treba upoštevati pri celostni pomorski politiki za EU, ter da najbolj oddaljene regije zagotavljajo odlične komunikacijske baze za promet in varnostne namene na ravni EU in globalni ravni;

4. izrecno podpira namen Komisije, da bolje izkoristi možnost pomorskega prometa na kratkih razdaljah in prevoza po celinskih plovnih poteh med državami članicami in ga učinkovito vključi v notranji trg ter pozdravlja namen Komisije, da pospeši svoje predloge glede skupnega območja za pomorski prevoz, skupaj z obsežno strategijo pomorskega prevoza za obdobje 2008–2018;

5. spodbuja države članice, naj krepijo sodelovanje med sabo in sosednjimi državami za primerno uporabo programa TEN-T in drugih evropskih finančnih mehanizmov (kot je Marco Polo) za uresničitev projektov pomorskih avtocest/omrežij pomorskega prometa na kratkih razdaljah;

6. pozdravlja namen Komisije, da izboljša usklajevanje evropskih agencij, ki izvajajo pomorski nadzor, in poudarja zlasti preprečevanje nezakonitih dejavnosti (trgovina z ljudmi in drogami, nezakonito priseljevanje in teroristične grožnje) s posebnim poudarkom na mednarodnih vodah;

7. pozdravlja pobudo Komisije, da vzpostavi evropsko omrežje za pomorski nadzor in spodbuja večje sodelovanje med obalnimi stražami držav članic; poziva Komisijo, naj predloži rezultate študije izvedljivosti evropske obalne straže, ki bi morala biti objavljena in predložena Evropskemu parlamentu in Svetu konec leta 2006;

8. meni, da so pomorski grozdi v posebno dobrem položaju, da prispevajo k doseganju celostne pomorske politike; poziva Komisijo, naj takoj prične s projektom evropskega omrežja pomorskih grozdov;

9. podpira predlog za ustanovitev „evropskega dne pomorstva“; meni, da je treba tak akcijski dan izkoristiti, da se poudari pomen pomorske politike tudi zunaj kroga strokovnjakov s sodelovanjem navadnih državljanov, šol, univerz in nevladnih organizacij; opominja Komisijo o njenem predlogu o dodelitvi nagrade vzorčnim pomorskim regijam kot način spodbujanja najboljših praks;

10. vendar na splošno meni, da akcijski načrt vsebuje premalo konkretnih ukrepov, in spodbuja Komisijo, da v prihodnosti ambiciozneje uporablja instrumente, h katerim je zavezana v skladu s pogodbami;

11. obžaluje, da je akcijski načrt zelo nezavezujoč v zvezi z izzivi podnebnih sprememb; poudarja svoje mnenje, da mora naloga evropske pomorske politike zajemati pripravo in prilagajanje na posledice podnebnih sprememb in nujno vzpostavitev potrebnih prilagoditvenih ukrepov, zlasti glede taljenja ledenikov, kar vodi do dviga morske gladine ter povečane nevarnosti poplav v pristaniščih in obalnih regijah, ter v zvezi s tem zahteva, da k temu prispevajo vse ustrezne politike, zlasti raziskovalne politike;

12. opozarja na dejstvo, da taljenje ledenikov ne povzroča le dviga morske gladine, ampak tudi nepopravljivo škodo življenju ljudi, živali in rastlin, zato pozdravlja namen Komisije, da predloži pobudo v zvezi z Arktiko, ter poziva znanstveno skupnost in nosilce odločanja, naj preučujejo možnosti zaščite polarnih plasti ledu še naprej;

13. vztraja, da dobro upravljanje morij zahteva dobro upravljanje obalnih območij ter da je treba pri gradbenih projektih na obalah EU v vsakem primeru upoštevati posledice podnebnih sprememb in posledičnega dviga morske gladine, erozije peska ter pogostejših in močnejših neviht;

14. podpira cilje z zasedanja Evropskega sveta marca 2007, da do leta 2050 prepolovi emisije toplogrednih plinov, in poudarja svojo zahtevo, da mora pomorska politika bistveno prispevati k zmanjšanju teh plinov, med drugim z zmanjšanjem emisij v ladijskem prometu ter obsežnejšim raziskovalnim prizadevanjem tako za uporabo morij kot obnovljivega vira energije, kot tudi za razvijanje tehnologij za nov, čistejši pogon ladij; meni, da lahko začetna vloga Evrope pri boju proti podnebnim spremembam okrepi ter razširi vodilno vlogo Evrope pri okoljski tehnologiji in raziskavah;

15. izrecno poziva Komisijo k večji ambicioznosti pri boju proti emisijam žvepla in dušikovega oksida ter emisijam trdnih delcev iz ladij; v zvezi s tem ponovno poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju z Mednarodno pomorsko organizacijo (IMO) in zlasti svoje zahteve za:

· določitev emisijskih standardov dušikov oksid za ladje, ki pristajajo v pristaniščih EU;

· določitev Sredozemskega morja, Črnega morja in Severnega Atlantskega oceana za območji nadzora nad emisijami žvepla v skladu s konvencijo MARPOL;

· znižanje najvišje dovoljene vsebnosti žvepla v ladijskem gorivu z 1,5 % na 0,5 % za potniške ladje, ki plujejo na območju nadzora nad emisijami žvepla;

· uvedbo finančnih instrumentov, kot so davki in takse za emisije žveplovega dioksida in dušikovega oksida iz ladij, ter določitev načinov uvedbe takšnih instrumentov in davkov za vse ladje, ne glede na zastavo, ki pristajajo v pristaniščih Skupnosti ali plujejo v vodah držav članic EU;

· uvedbo stopenjskih pristaniških in plovbnih taks za spodbujanje ladij z majhnimi emisijami žveplovega dioksida in dušikovega oksida;

· postopno uvajanje zahteve, da ladje v pristaniščih uporabljajo električno energijo s kopnega;

· predlog direktive EU za kakovost ladijskega goriva;

16. ponovno poziva države članice in Komisijo, naj zaradi obremenitve zraka z onesnaževali v več pristaniških mestih in regijah znatno povečajo spodbude za oskrbo ladij, ki so v pristanišču, z energijo s kopnega; zato poziva k predlogu spremembe Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije [2], pri čemer bi morale države članice, ki izkoristijo oprostitev davka na nafto v skladu s členom 14 navedene direktive, iz obdavčitve izvzeti tudi električno energijo s kopnega; enako obravnavanje električne energije in nafte v davčne namene bi zelo spodbudilo pristanišča in lastnike plovil, da z vlaganjem v oskrbo električne energije za ladje v pristanišču pomagajo zmanjšati onesnaževanje zraka v pristaniških mestih;

17. ponovno poudarja dejstvo, da onesnaževanje morij s kopnega povzroča velik del skupnega onesnaženja morij in da Komisija te teme še ni obravnavala; zato ponavlja svojo zahtevo za Komisijo, da predloži akcijski načrt za zmanjšanje tovrstnega onesnaževanja, in poudarja svojo zahtevo za države članice, da ustrezne akte, kot je okvirna direktiva o vodah, prenesejo brez zamud; poudarja, da k izvajanju okvirne direktive o vodah spada tudi akcijski načrt za opredelitev in odpravo odlagališč streliva iz preteklih vojn v Severnem in Baltskem morju;

18. poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izvajati načrt za spremljanje in kartografiranje razbitih ladij in potopljenih arheoloških najdišč, ker so del zgodovinske in kulturne dediščine Skupnosti, ter naj zato spodbuja razumevanje in preučevanje takšnih najdišč ter pomaga preprečiti njihovo plenitev, s čimer bi omogočila, da so najdišča ustrezno ohranjena;

19. poziva zadevne institucije, naj čim prej sprejmejo pomorski paket Erika III, ter poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati paket, da zagotovijo pravna sredstva, ki so potrebna za preprečevanje nesreč ali incidentov s katastrofalnimi posledicami za razvoj pomorskih regij ali za odpravo posledic takšnih nesreč ali incidentov, dva primera takšnih nesreč sta nesreči tankerjev Erika in Prestige;

20. meni, da mora okvirna direktiva o morski strategiji postati mejnik celostne pomorske politike v zvezi z okoljem za EU; ugotavlja, da direktiva določa, da morajo regije, v katerih je stanje morja kritično, hitreje vzpostaviti in izvrševati ukrepe za doseganje dobrega okoljskega stanja; poudarja, da je v takšnih regijah zlasti pomembno, da Komisija usklajuje različne sektorje, programe in strategije ter zagotovi zadostno finančno pomoč; poudarja, da je za doseganje takšne celostne pomorske politike treba vključiti dejavnosti na kopnem, kot so kmetijstvo, upravljanje odpadne vode, promet in proizvodnja energije; meni, da takšne regije lahko postanejo pilotna območja za pristno in celostno pomorsko politiko;

21. pozdravlja poročilo o napredku Komisije v zvezi z izključitvijo pomorščakov iz različnih delov evropskih predpisov v zvezi s socialnim varstvom in varstvom pri delu (npr. iz Direktive 98/59/ES [3] o kolektivnih odpustih, Direktive 2001/23/ES [4] o ohranjanju pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov, Direktive 2002/14/ES [5] o obveščanju in posvetovanju z delavci ter Direktive 96/71/ES [6] o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev); predlaga preoblikovanje teh direktiv v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji;

22. 11 a. poziva države članice, ki še niso ratificirale Konvencije o pomorskih delovnih standardih iz leta 2006, ki je bila sprejeta, da se izboljšajo življenjske in delovne razmere pomorščakov ter prepreči nelojalna konkurenca v pomorski industriji s posodobitvijo in kodifikacijo celotnega sklopa veljavnih mednarodnih delovnih standardov, naj to čim prej storijo;

23. poziva Komisijo, naj posodobi Direktivo 1999/95/ES [7] o delovnem času pomorščakov, ter zakonodajo v zvezi z zadevami, ki so v pristojnosti Komisije, vendar so le delno ali sploh niso obravnavane na ravni Skupnosti, kot na primer pravila v zvezi z agencijami za začasno zaposlovanje ali pravica delavca do podpisane pogodbe o zaposlitvi;

24. meni, da je sodelovanje regionalnih in lokalnih partnerjev bistveno za uspešnost evropske pomorske politike; zato podpira mnenje, da bi morale evropske obalne regije tesneje sodelovati in biti bolj medsebojno povezane, kar naj se doseže s spodbujanjem usklajenih strategij za pospeševanje razvoja in konkurenčnosti ter z učinkovitejšim prepletanjem različnih ravni upravljanja;

25. ponavlja svojo zahtevo, da se v prihodnosti še naprej uporablja celosten pristop k pomorski politiki za EU, in poziva Komisijo, naj okrepi politični okvir te politike ter ozemeljsko, družbeno in gospodarsko kohezijo, ki zagotavlja povezavo z notranjo Evropo in njenimi sestavnimi politikami; spodbuja objavo poročila o evropski pomorski politiki vsaki dve leti ter redno javno izmenjavo mnenj z vsemi udeleženci; poziva prihodnja predsedstva Sveta, naj v okvir svojih delovnih programov vključijo pomorsko politiko; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj vsako leto jasno določi pomorske projekte, ki se financirajo s sredstvi EU;

26. pozdravlja pobudo Komisije, da spodbuja pogajanja za boljše upravljanje delitve morja s tretjimi državami, in odločno podpira povečano sodelovanje s sosednjimi državami za zaščito morij zunaj nacionalnih pristojnosti;

27. meni, da je obsežna strategija evropske morske in pomorske raziskave zelo pomembna in jo je treba primerno financirati že v sedmem okvirnem programu za raziskave ter prihodnjih programih;

28. podpira ustrezno upoštevanje pomorske politike pri proračunu EU in instrumentih po letu 2013 ter poziva, naj se to izraža v povzetkih rednih poročil o evropski pomorski politiki;

29. pozdravlja tudi priporočilo Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007, da bi morala biti pomorska politika prilagojena različnim posebnim značilnostim držav članic in pomorskih regij, vključno z obalnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami;

30. čeprav priznava pristojnost držav članic na tem področju, z zanimanjem pričakuje objavo časovnega načrta Komisije, s katerim se bo državam članicam olajšal razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja; opozarja na potrebo po ohranitvi ustreznega ravnotežja med gospodarskimi, družbenimi, ozemeljskimi in okoljskimi vidiki;

31. opozarja, da izjemna pomorska razsežnost, ki jo EU prinašajo obalne regije, otoki in najbolj oddaljene regije, ponuja edinstvene priložnosti na področjih inovacij, raziskav, okolja, biološke raznovrstnosti, razvoja inovativnih tehnologij, ki zadevajo morje, in na drugih področjih, ter da mora prihodnja celostna pomorska politika te priložnosti izkoristiti; priznava, da bi bilo zaželeno ustanoviti centre odličnosti, ter priporoča, da se univerzitetnim raziskovalnim središčem, ki že obstajajo na obalnih območjih, namenijo spodbude in podpora;

32. opozarja na pomen energije valov kot alternativnega vira čiste energije in poziva Komisijo, naj v prihodnjih akcijskih načrtih upošteva to obliko energije;

33. ocenjuje, da mora biti osrednji cilj celostne pomorske politike Unije spodbujena modernizacija in trajnostni, uravnoteženi in nepristranski razvoj sektorja v vsej Uniji, ki bo jamčil za trajni družbeni in gospodarski obstoj in razpoložljivost virov, suverenost in varno preskrbo s hrano, preskrbo prebivalstva z ribami, ohranitev delovnih mest in boljše življenjske pogoje ribičev;

34. meni, da skupna ribiška politika vse do danes ni pravilno služila niti trajnostnim morskim virom niti trajnemu gospodarskemu obstoju ribiške flote in obalnih skupnosti Unije in da bi bilo zaradi tega prav, da se razvije taka celostna pomorska politika Unije, ki bo onemogočala, da bi v skupni ribiški politiki prihajalo do pomanjkljivosti, kot je pretirana centralizacija ali nezmožnost za upoštevanje regionalne raznolikosti voda Unije;

35. meni, da je povečanje števila delovnih mest in kakovosti zaposlitve, vezanih na pomorske dejavnosti in prav posebno na ribiški sektor, odvisno tudi od jamstva za pravično in ustrezno plačilo, dostojne delovne pogoje (zlasti s stališča zdravja in varnosti) in dostopnost usposabljanja za vse, ki delajo v ribiški industriji;

36. poziva države članice, da uredijo medsebojno priznavanje spričeval srednjega strokovnega izobraževanja za poklic kapitana in ladijskega mehanika na ribiških plovilih;

37. opozarja, da nujno potrebujemo mehanizme za odobritev pomoči ali nadomestil ribičem, ki trpijo posledice sprejetih družbeno-gospodarskih ukrepov za obnovitev staleža rib ali zaščito ekosistemov, zlasti na območjih in med skupnostmi, ki so najbolj prizadeti zaradi omejenih možnosti, in v najbolj oddaljenih regijah;

38. ponovno izraža, da je treba povečati pomoč znanstvenemu raziskovanju, ki ga v ribiškem sektorju izvajajo različne države članice v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti;

39. zahteva, da Skupnost pomaga pri sprejetju učinkovitih ukrepov, s katerimi bi zagotovili ustrezna sredstva za evakuacijo, pomoč in reševanje posadk;

40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter Odboru regij.

[1] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0343.
[2] UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
[3] UL L 225, 12.08.1998, str. 16.
[4] UL L 82, 22.3.2001, str. 16.
[5] UL L 80, 23.03.2002, str. 29.
[6] UL L 18, 21.01.1997, str. 1.
[7] UL L 14, 20.01.2000, str. 29.

Evropska komisija je s predložitvijo sporočila in akcijskega načrta „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ oktobra 2007 sprožila poskus, da v naslednjem koraku na podlagi zelene knjige o pomorski politiki iz junija 2006 in enoletne faze posvetovanja določi konkretne politike in ukrepe za prihodnjo skupno evropsko pomorsko politiko. Poročevalec pozdravlja, da je bil izpolnjen velik del zahtev resolucije Parlamenta iz julija 2007. Zadevno poročilo je zato naslednji ukrep v okviru tega procesa.

Vendar poročevalec ugotavlja, da predložitev novih dokumentov kaže, kar je bilo predvideno že v preteklosti: države članice, regije in zadevni sektorji na splošno odobravajo celovit pristop k pomorski politiki Evropske komisije, vendar se je pri oblikovanju konkretnih delnih politik zdaj pokazalo, kako resno in zavzeto je bilo to odobravanje, ker dejansko ne obstajajo konkretni predlogi, ukrepi in politike.

Poročevalec zato predlaga, da se osredotoči na pomembne zahteve poročila Parlamenta iz julija 2007 in določi konkretne politike. Zlasti je treba poudariti, da zadevno poročilo ne vsebuje novih predlogov, ampak so vse izbrane zahteve že sestavni del sklepa Parlamenta iz julija 2007.

Poročevalec je zato prepričan, da mora cilj vseh prizadevanj vključevati: evropske oceane in morja – najčistejše na svetu ter z najstabilnejšo biotsko raznovrstnostjo, največjo donosnostjo, najboljšimi raziskavami in tehnologijami, najsodobnejšim in najčistejšim ladijskim prometom, najboljšim izobraževanjem in usposabljanjem ter najbolj inovativnimi idejami.

Po predložitvi četrtega poročila o stanju Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) pri Združenih narodih leta 2007 je bilo doseženo svetovno znanstveno soglasje o izzivih podnebnih sprememb. Nesporno je, da je treba prihodnjo evropsko pomorsko politiko uporabiti za obvladovanje velikega dela teh izzivov. Segrevanje oceanov povzroča dvig morske gladine. Poročevalec meni, da se mora to spoznanje izražati na političnih področjih varstva obale, pomorskega prostorskega načrtovanja, turizma in pristanišč.

Zastavljeni cilji z zasedanja Evropskega sveta marca 2007, da se do leta 2050 emisije toplogrednih plinov prepolovijo, morajo vključevati tudi pomorsko politiko, ki mora zlasti prispevati k zmanjšanju emisij v ladijskem prometu.

Poleg tega znanost že dolgo zahteva obsežnejše prizadevanje za uporabo obnovljivih virov energije, zlasti vetrne in sončne energije. To ne pomeni le bistvenega prispevka k boju proti podnebnim spremembam, ampak lahko hkrati okrepi in razširi vodilno vlogo Evrope pri okoljski tehnologiji in raziskavah.

Poročevalec bi rad poudaril, da se mora celosten pristop k pomorski politiki uporabljati tudi v prihodnosti. Zlasti v pomorski politiki je očitno, kako tesno so povezane posamezne politike in kako pomembno je, da se posamezna področja obravnavajo kot podporni krogotok. To pomeni, da čisto morsko okolje enako vpliva na pomorsko gospodarstvo, turizem, biotsko raznovrstnost, položaj zaposlovanja in pristanišča. Podpiranje tega krogotoka je odvisno predvsem od pripravljenosti držav članic, za kar je potrebna evropska pomorska solidarnost.

za Odbor za promet in turizem

o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo
(2008/2009(INI))

Pripravljavec mnenja: Sérgio Marques

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. pozdravlja odločitev Komisije, da razvije celostno pomorsko politiko za soočanje z izzivi podnebnih sprememb (med drugim z razvojem pomorskih energetskih zmogljivosti), globalizacije, regionalnega razvoja, konkurence ter zaščite, varstva in varnosti morskega okolja, v katero so vključene številne zamisli, ki jih je poudaril Parlament;

2. pozdravlja tudi priporočilo Evropskega sveta z dne 14. decembra 2007, da bi morala biti pomorska politika prilagojena različnim posebnim značilnostim držav članic in pomorskih regij, vključno z obalnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami;

3. meni, da je sodelovanje regionalnih in lokalnih partnerjev bistveno za uspešnost evropske pomorske politike; zato podpira mnenje, da bi morale evropske obalne regije tesneje sodelovati in biti bolj medsebojno povezane, kar naj se doseže s spodbujanjem usklajenih strategij za pospeševanje razvoja in konkurenčnosti ter z učinkovitejšim prepletanjem različnih ravni upravljanja;

4. pozdravlja akcijski načrt Komisije, razgrnjen v sporočilu o celostni pomorski politiki (KOM(2007)0575) in spremljajočih dokumentih SEC(2007)1278, SEC(2007)1279 in SEC(2007)1280, ter zlasti strategijo Komisije za ublažitev učinkov podnebnih sprememb na pomorske regije ter spremljajočih učinkov na turizem; opozarja, da je treba to strategijo še dodatno prilagoditi posebnim značilnostim pomorskih regij;

5. ugotavlja, da je prihodnja pomorska politika bistvenega pomena za pozitiven razvoj obalnih regij, otokov in najbolj oddaljenih regij EU v prihodnosti; poudarja, da bi razširitev področja uporabe pomorske politike z vključitvijo turizma v obalnih območjih predstavljala novost, ki bi bila bistvena za razvoj in kohezijo teh regij;

6. poudarja osrednjo vlogo, ki jo bodo imele regionalne oblasti in obalne skupnosti pri izvajanju nove celostne pomorske politike in v naslednjem evropskem akcijskem načrtu Komisije o gospodarskih dejavnostih, povezanih z morjem; poudarja pomen kakovostne prometne infrastrukture in izpostavlja njen pozitiven učinek na kakovost življenja in turistično industrijo; v zvezi s tem vse zainteresirane poziva k učinkovitemu delovanju, da se zagotovi optimalna uporaba razvojnih sredstev;

7. opozarja na vpliv povečanja gospodarskih dejavnosti in turizma v obalnih regijah, ki ga spremlja povečanje vseh oblik prometa, na lokalne ekosisteme; zato pozdravlja razvoj celostne pomorske politike, ki bo reševala omenjena vprašanja; nadalje poziva k boljšemu zbiranju podatkov v zvezi s pomorskim sektorjem in obalnimi regijami;

8. pričakuje objavo niza smernic za države članice v zvezi s pripravo nacionalnih celostnih pomorskih politik in letnih poročil o zadevnih ukrepih EU in držav članic; priporoča, naj EU, države članice in obalne regije, ki imajo bistveno znanje in bodo na tem področju odigrale osrednjo vlogo, usklajujejo svoje dejavnosti učinkovito in v korist vseh;

9. čeprav priznava pristojnost držav članic na tem področju, z zanimanjem pričakuje objavo časovnega načrta Komisije, s katerim se bo državam članicam olajšal razvoj pomorskega prostorskega načrtovanja; opozarja na potrebo po ohranitvi ustreznega ravnotežja med gospodarskimi, družbenimi, ozemeljskimi in okoljskimi vidiki;

10. spodbuja Komisijo pri njenih prizadevanjih za oblikovanje evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja, skupaj z vseobsegajočo strategijo pomorskega prevoza za obdobje 2008–2018;

11. vztraja, da je treba za resnični evropski prostor pomorskega prometa brez meja povečati varnost obalnih regij, otokov in najbolj oddaljenih regij EU z vidika razvoja in okoljske trajnosti;

12. opozarja, da izjemna pomorska razsežnost, ki jo EU prinašajo obalne regije, otoki in najbolj oddaljene regije, ponuja edinstvene priložnosti na področjih inovacij, raziskav, okolja, biološke raznovrstnosti, razvoja inovativnih tehnologij, ki zadevajo morje, in na drugih področjih, ter da mora prihodnja celostna pomorska politika te priložnosti izkoristiti; priznava, da bi bilo zaželeno ustanoviti centre odličnosti, ter priporoča, da se univerzitetnim raziskovalnim središčem, ki že obstajajo na obalnih območjih, namenijo spodbude in podpora;

13. zaradi nedavnih nesreč, povezanih z naftnimi tankerji, in okoljske škode, do katere je prišlo zaradi njih, poudarja potrebo po jasnih smernicah za pomorski prevoz in za mednarodno sodelovanje, usmerjeno v spodbujanje tretjih držav, naj uporabljajo ista ali podobna pravila;

14. vztraja, da bi morala imeti celostna pomorska politika za Evropsko unijo lastna finančna sredstva, pri čemer je treba upoštevati dejanske specifične značilnosti različnih regij, ki jih zajema;

15. podpira namero Komisije, da utrdi pomorsko Evropo in ustvari podobo dinamične, odgovorne Evrope, zavezane varovanju in spodbujanju morja, ne zgolj v odnosu do drugih, ampak tudi znotraj same EU;

16. opozarja na pomen energije valov kot alternativnega vira čiste energije in poziva Komisijo, naj v prihodnjih akcijskih načrtih upošteva to obliko energije;

17. izraža obžalovanje in presenečenje, da Komisija v sporočilu o svojem zakonodajnem in delovnem programu za leto 2008 (KOM (2007)0640) ni zajela ukrepov pomorske politike, ki jih je treba sprejeti v letu 2008; gre za opustitev, ki je v nasprotju z dejstvom, da Komisija zdaj ima akcijski načrt za pomorsko politiko.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za promet in turizem

o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo
(2008/2009(INI))

Pripravljavec mnenja: Pedro Guerreiro

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. poudarja, da ob trditvi, po kateri „je treba bolj upoštevati blaginjo obalnih skupnosti“ in izboljšati „dobrobit delavcev“ v ribiškem sektorju, ne smemo pozabiti na zelo zaskrbljujoče razmere v sektorju, ki so zlasti posledica tega, da niso bili sprejeti ustrezni ukrepi, s katerimi bi spodbudili rentabilnost te dejavnosti, s tem pa zagotovili dostojno življenjsko raven ribičev in vseh, ki delajo v ribiški industriji;

2. meni, da celostna pomorska politika Unije ne sme obiti dejstva, da sta oskrba z energijo in prehrana nujni pogoj in strateški cilj, ki ga je treba izpolniti brez prekoračenja praga varnosti z vidika zunanje odvisnosti, in da sta trajnostni ribolov in kmetijstvo bistveni vir naše prehrane, zato ju je treba v splošnem interesu Unije zaščititi;

3. ocenjuje, da mora biti osrednji cilj celostne pomorske politike Unije spodbujena modernizacija in trajnostni, uravnoteženi in nepristranski razvoj sektorja v vsej Uniji, ki bo jamčil za trajni družbeni in gospodarski obstoj in razpoložljivost virov, suverenost in varno preskrbo s hrano, preskrbo prebivalstva z ribami, ohranitev delovnih mest in boljše življenjske pogoje ribičev;

4. meni, da skupna ribiška politika vse do danes ni pravilno služila niti trajnostnim morskim virom niti trajnemu gospodarskemu obstoju ribiške flote in obalnih skupnosti Unije in da bi bilo zaradi tega prav, da se razvije taka celostna pomorska politika Unije, ki bo onemogočala, da bi v skupni ribiški politiki prihajalo do pomanjkljivosti, kot je pretirana centralizacija ali nezmožnost za upoštevanje regionalne raznolikosti voda Unije;

5. zahteva, da se za vse države članice sprejme skupni pristop do vprašanja, kako odstraniti strelivo, ki ni eksplodiralo in ki ga ulovijo ribiška plovila ter ga po označitvi vržejo nazaj v morje;

6. meni, da je povečanje števila delovnih mest in kakovosti zaposlitve, vezanih na pomorske dejavnosti in prav posebno na ribiški sektor, odvisno tudi od jamstva za pravično in ustrezno plačilo, dostojne delovne pogoje (zlasti s stališča zdravja in varnosti) in dostopnost usposabljanja za vse, ki delajo v ribiški industriji;

7. zahteva, da se opravi študija o trenutnih mehanizmih določanja cen prve prodaje in o tem, kako lahko ti mehanizmi pripomorejo k zajamčeno uravnoteženemu plačilu za vse, ki delajo v ribiški industriji, brez da bi to vplivalo na višje cene za potrošnika;

8. poziva države članice, da uredijo medsebojno priznavanje spričeval srednjega strokovnega izobraževanja za kapitane in ladijske mehanike na ribiških plovilih;

9. opozarja, da nujno potrebujemo mehanizme za odobritev pomoči ali nadomestil ribičem, ki trpijo posledice sprejetih družbeno-gospodarskih ukrepov za obnovitev staleža rib ali zaščito ekosistemov, zlasti na območjih in med skupnostmi, ki so najbolj prizadeti zaradi omejenih možnosti, in v najbolj oddaljenih regijah;

10. poziva Komisijo, naj glede na to, da je za celostno pomorsko politiko Unije treba opredeliti ustrezna finančna sredstva, jasno razloži, kaj razume pod „dobro finančno podlago“, in izhajajoč iz načela, da nove prednostne naloge zahtevajo nova finančna sredstva, izjavlja, da ni naklonjen financiranju te politike iz skupne ribiške politike;

11. ponovno izraža, da je treba povečati pomoč znanstvenemu raziskovanju, ki ga v ribiškem sektorju izvajajo različne države članice v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti;

12. zahteva, da Skupnost pomaga pri sprejetju učinkovitih ukrepov, s katerimi bi zagotovili ustrezna sredstva za evakuacijo, pomoč in reševanje posadk;

13. zahteva, da se nameni pomoč državam članicam, ki nameščajo in posodabljajo instrumente za spremljanje, preverjanje in nadzor izključnih ekonomskih con;

14. poudarja, da celostna pomorska politika Unije temelji na sodelovanju med državami članicami in da je priprava in sprejetje nacionalnih pomorskih politik v njihovih različnih sestavnih delih v pristojnosti držav članic, na kar nenazadnje opozarja tudi Komisija sama.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alfonso Andria, Emmanouil Angelakas, Stavros Arnaoutakis, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Victor Boştinaru, Wolfgang Bulfon, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Petru Filip, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Jim Higgins, Filiz Hakaeva Hyusmenova, Mieczysław Edmund Janowski, Rumiana Jeleva, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Sérgio Marques, Miguel Angel Martínez Martínez, James Nicholson, Markus Pieper, Pierre Pribetich, Wojciech Roszkowski, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Dimitar Stoyanov, Margie Sudre, Andrzej Jan Szejna, Kyriacos Triantaphyllides, Lambert van Nistelrooij, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Bernadette Bourzai, Jan Březina, Emanuel Jardim Fernandes, Francesco Ferrari, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Zita Pleštinská, Samuli Pohjamo, Christa Prets, Richard Seeber

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov