Postopek : 2008/2231(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0502/2008

Predložena besedila :

A6-0502/2008

Razprave :

PV 18/02/2009 - 20
CRE 18/02/2009 - 20

Glasovanja :

PV 19/02/2009 - 9.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


POROČILO     
PDF 215kWORD 153k
12. december 2008
PE 412.142v02-00 A6-0502/2008

o odnosih med Evropsko unijo in sredozemskimi državami

(2008/2231(INI))

Odbor za zunanje zadeve

Poročevalka: Pasqualina Napoletano

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
 MNENJE Odbora za ustavne zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o odnosih med Evropsko unijo in sredozemskimi državami

(2008/2231(INI))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju barcelonske izjave, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Barceloni 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi evro-sredozemskega partnerstva,

 ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ (KOM(2008)0319),

 ker je Evropski svet na zasedanju 13. in 14. marca 2008 v Bruslju dal soglasje k barcelonskemu procesu: Uniji za Sredozemlje,

 ob upoštevanju izjave pariškega vrha za Sredozemlje, ki je potekal 13. julija 2008 v Parizu,

–   ob upoštevanju končne izjave s srečanja ministrov za zunanje zadeve iz držav Unije za Sredozemlje, ki je potekalo v Marseillu 3. in 4. novembra 2008,

 ob upoštevanju sklepov konference ministrov za zunanje zadeve evro-sredozemskih držav, ki je potekala v Lizboni 5. in 6. novembra 2007,

 ob upoštevanja sklepov evro-sredozemskega srečanja na vrhu, ki je potekal v Barceloni 27. in 28. novembra 2005 v počastitev desete obletnice evro-sredozemskega partnerstva,

–   ob upoštevanju izjave predsedstva evro-sredozemske parlamentarne skupščine z dne 12. julija 2008, izjave evro-sredozemske parlamentarne skupščine o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu z dne 13. oktobra 2008 ter priporočila evro-sredozemske parlamentarne skupščine za prvo srečanje ministrov za zunanje zadeve Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje z dne 13. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 9. oktobra 2008,

–   ob upoštevanju izjave z evro-sredozemskega srečanja ekonomsko-socialnih svetov na vrhu v Rabatu z dne 16. oktobra 2008,

 ob upoštevanju končne izjave predsedstva evro-sredozemske parlamentarne skupščine in priporočil, ki jih je skupščina sprejela na svojem četrtem plenarnem zasedanju v Atenah 27. in 28. marca 2008,

–   ob upoštevanju prvega srečanja EuroMedScola, na katerem so se 16. in 17. novembra 2008 v Strasbourgu sestali mlade državljanke in državljani držav partneric in držav Evropske unije,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o sredozemski politiki Evropske unije, zlasti tiste z dne 5. junija 2008(1),

 ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Nov zagon dejavnostim EU na področju človekovih pravic in demokratizacije v sodelovanju s sredozemskimi partnericami – strateške smernice“ (KOM(2003)0294),

 ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike(2),

–   ob upoštevanju svojih prednostnih nalog med predsedovanjem evro-sredozemski parlamentarni skupščini (marec 2008–marec 2009),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbor za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0502/2008);

A. ker predstavlja Sredozemlje križišče in ker so skupni interesi Evropske unije in držav partneric vse večji spričo izzivov globalizacije in miroljubnega sožitja, od tu pa izhaja tudi potreba po zagotovitvi večjega regionalnega povezovanja in oblikovanja skupne politične strategije na tem območju,

B.  ker je Unija zavezana izpolnjevanju razvojnih ciljev tisočletja Združenih narodov, kar bi se moralo nadaljevati tudi v prihodnosti,

C. ob upoštevanju vse večjih gospodarskih, političnih in kulturnih razlik med obema obalama – severno in južno – in potrebe, da se odpravijo neenakosti ter tako dolgoročno izgradi območje skupnega miru, varnosti in blaginje,

D. ker je potrebna temeljita prenova in poglobitev odnosov med Evropsko unijo in sredozemskimi partnerskimi državami, pri čemer je treba dati prednost rezultatom ter izhajati iz enakopravnosti med vsemi partnericami in iz ovrednotenja tistega, kar je že bilo narejeno, obenem pa je treba upoštevati omejitve in pomanjkljivosti doslej uresničenih politik in zlasti slab izkupiček Barcelonskega procesa,

E.  ob upoštevanju omejitev sosedske politike do sredozemskih držav, ki daje prednost dvostranskim odnosom in vse bolj razkriva svojo neuravnoteženost in nesposobnost, da bi prispevala k skupnemu procesu pomembnih reform v regiji,

F.  ker je treba med Evropsko unijo in sredozemskimi državami celotnega Sredozemlja vzpostaviti odnose, katerih podlaga bo tesno partnerstvo, ki bo temeljilo na spoštovanju človekovih pravic in načel pravne države;

G. ker od začetka Barcelonskega procesa v nekaterih partnerskih državah ni bilo bistvenega napredka glede zavezanosti nekaterim skupnim vrednotam in načelom, poudarjenim v barcelonski deklaraciji iz leta 1995, h kateri so pristopile, in njihovega spoštovanja, zlasti glede demokracije, človekovih pravic in načel pravne države,

H. ker je treba spodbujati območno in gospodarsko povezovanje med državami Sredozemlja; ker bo prava regionalna in gospodarska integracija dosežena le, če bo prišlo do konkretnega napredka pri reševanju obstoječih konfliktov in na področju demokracije in človekovih pravic,

I.   ker je tesnejšim odnosom med Evropsko unijo in sredozemskimi državami sledilo veliko povečanje trgovine med temi državami, pri čemer pa ni bilo poskrbljeno za potrebno izboljšanje in posodobitev infrastrukture,

J.   ker so predsedniki držav in vlad v izjavi pariškega vrha za Sredozemlje priznali, da je evro-sredozemska parlamentarna skupščina legitimni parlamentarni izraz Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje, obenem pa močno podprli okrepitev vloge evro-sredozemske parlamentarne skupščine v njenih odnosih s sredozemskimi partnericami,

K. ker celotni obseg političnih odnosov med državami evro-sredozemske regije ni omejen le na medvladno raven,

L.  ker poudarja pomen vloge evro-sredozemske parlamentarne skupščine, edine parlamentarne skupščine, ki omogoča dialog in sodelovanje na evro-sredozemskem območju, saj združuje 27 držav članic Evropske unije in vse strani, ki so povezane z mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu,

M. ker je pri ponovni vzpostavitvi evro-sredozemskih odnosov treba zagotoviti sodelovanje lokalnih in regionalnih skupnosti pri projektih in pobudah, ki jih je opredelil Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje, ter upoštevati nedavne predloge, ki so jih te skupnosti predstavile,

N. ker je pri ponovni vzpostavitvi evro-sredozemskih odnosov treba zagotoviti sodelovanje socialnih partnerje in civilne družbe,

O. ker je treba paziti, da se ne podvajajo ali prekrivajo že obstoječi instrumenti, politike in institucionalne ravni, in ker je treba zagotoviti skladnost celotnega sistema evro-sredozemskih odnosov,

P.  ker obstaja potreba po hitri in miroljubni rešitvi vseh konfliktov, v katere so vpletene sredozemske države, in ker je pomembno ohranjati medkulturni dialog,

Q. ker še vedno trajajoči bližnjevzhodni konflikt in hude politične napetosti v regiji (kot v primeru zahodne Sahare) lahko ogrozijo nekatere cilje, ki jih predvideva nova institucija,

1.  meni, da je predlagano sporočilo z naslovom „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“, ki so ga sprejeli predsedniki držav in vlad na srečanju na vrhu za Sredozemlje, ki je potekalo 13. julija 2008 v Parizu, prispevek k miru in blaginji in korak naprej na poti k gospodarskemu in območnemu združevanju ter sodelovanju sredozemskih držav pri ekoloških in podnebnih vprašanjih, pod pogojem da bo znalo uresničiti obljube in prinesti otipljive in vidne rezultate; poudarja, da začetek postopka za države, ki niso del partnerstva, povečuje možnosti za vzpostavitev enakopravnih odnosov med Evropsko unijo in sredozemskimi partnerskimi državami ter za celostno obravnavanje težav regije;

2.  ugotavlja, da je bilo na srečanju ministrov za zunanje zadeve 3. in 4. novembra v Marseillu predlagano, da se „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ preimenuje v „Unijo za Sredozemlje“; meni, da to poimenovanje omogoča ovrednotenje značaja enakovrednosti partnerstva za uresničitev projektov gospodarskega in območnega združevanja; vendar meni, da se morajo strateška vrednost evro-sredozemskih odnosov in dosežki barcelonskega procesa, zlasti vključenost civilne družbe, ponovno potrditi v politikah, ki jih Evropska unija že razvija s svojimi sredozemskimi partnericami prek regionalnih in podregionalnih programov ter skupnih smernic, ki so vodilo dvostranskega sodelovanja;

3.  v zvezi s tem poziva Svet in Komisijo, da zagotovita skladno delovanje Unije, zlasti glede morebitnega institucionalnega razvoja (predvsem vloge visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko kot podpredsednika Komisije) in uporabe proračuna Skupnosti;

4.  izraža odobravanje, ker je bila Unija za Sredozemlje sprejeta v okvir institucij Evropske unije;

5.  odobrava odločitev, da se z določitvijo nekaterih velikih projektov, ki bodo uresničeni prek novih instrumentov iz sporočila „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“, da prednost večstranskemu okviru; opaža pa pomanjkanje strategij gospodarskega in območnega povezovanja v Sredozemlju, ki bi podpirale te projekte;

6.  meni, da je treba za uresničevanje projektov uporabiti formulo programskih dogovorov, ki bi se zgledovali po načelu subsidiarnosti in bi jasno določali finančno, upravno in nadzorno odgovornost različnih institucionalnih ravni: Evropske unije, držav članic, regij, podjetij, socialnih partnerjev;

7.  opozarja, da je treba projekte, financirane v okviru Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje, podpreti s sredstvi Skupnosti in partnerskih držav ter s sredstvi zasebnikov; zato poziva Svet in Komisijo, naj opredelita in okrepita vlogo in pobude Evro-sredozemskega sklada za naložbe in partnerstvo, ki s svojim programom naložb omogoča lažje gospodarsko odpiranje in modernizacijo sredozemskih držav; ponovno izraža podporo ustanovitvi evro-sredozemske investicijske banke in sodelovanju z mednarodnimi vlagatelji; poudarja pomen prenosa prihrankov migrantov iz držav južnega Sredozemlja v njihove matične države in meni, da gre za odličen in doslej premalo uporabljen vzvod za razvoj;

8.  meni, da je treba v pričakovanju pregleda finančne perspektive zagotoviti delež finančnih sredstev Evropske unije za sredozemske projekte brez poseganja v evro-sredozemske regionalne programe, ki se že izvajajo ali so načrtovani in v zvezi s katerimi je Evropski parlament večkrat prosil za okrepitev; v zvezi s tem poudarja vpliv Evropskega parlamenta v proračunskem postopku Evropske unije; izraža upanje, da bo Parlament redno obveščen o napredovanju projektov;

9.  meni, da bo sekretariat zaradi svoje operativne zmogljivosti in politične vrednosti svoje sestave lahko veliko prispeval k ponovni vzpostavitvi evro-sredozemskih odnosov; pozdravlja dejstvo, da je prišlo do soglasne rešitve glede sedeža sekretariata; opozarja, da je Barcelona kraj, kjer se je evro-sredozemsko partnerstvo začelo;

10. se z vidika EU in pred začetkom veljavnosti lizbonske pogodbe strinja, da mora biti sopredsedovanje združljivo z zunanjim zastopanjem Evropske unije, v skladu z veljavnimi določbami pogodbe;

11. pozdravlja sklep ministrske konference z dne 3. novembra 2008, ki je ustrezno upošteval priporočilo evro-sredozemske parlamentarne skupščine, sprejeto 13. oktobra 2008 v Jordaniji; podpira odločitev, da Unija za Sredozemlje dobi prepričljivo parlamentarno razsežnost ter da se okrepi njena demokratična legitimnost s tem, da se jo poveže z evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, ki jo bo treba še okrepiti in njeno delovanje bolje uskladiti z delovanjem drugih institucij partnerstva, pri čemer se predvidi možnost, da se ji podeli pravno osebnost, pravico do predlaganja in ocenjevanja strategij gospodarskega in območnega povezovanja in projekte ter možnost predložitve priporočil na srečanjih ministrov za zunanje zadeve; pričakuje, da se bo to institucionalno priznanje Evro-sredozemske parlamentarne skupščine pokazalo tudi prek njenega sodelovanja kot opazovalke na vseh srečanjih izvršilnega organa, srečanjih predsednikov držav in vlad ter srečanjih ministrov, kot tudi na pripravljalnih srečanjih visokih uradnikov;

12. pozdravlja odločitev ministrov za zunanje zadeve iz držav Unije za Sredozemlje, da Arabsko ligo kot udeleženko vključijo na srečanja na vseh ravneh, ob upoštevanju njenega pozitivnega prispevka k ciljem miru, blaginje in stabilnosti v sredozemski regiji;

13. poudarja potrebo po vključitvi regionalnih in lokalnih organov v nov institucionalni okvir; pozdravlja mnenje Odbora regij in predlog o ustanovitvi evro-sredozemske lokalne in regionalne skupščine;

14. meni, da je treba vzporedno z utrjevanjem parlamentarne razsežnosti izvajati podoben postopek, da se civilno družbo vključi v ustrezne institucionalne strukture Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje, zlasti s pomočjo mehanizmov, ki bodo zagotovili posvetovanja s civilno družbo glede izbire, izvedbe in spremljanja projektov; v tem okviru poziva evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, naj bolj vključi civilno družbo držav severnega in južnega Sredozemlja v svoje delo; poziva k temu, da se ovrednoti vloga socialnih partnerjev za vzpostavitev evro-sredozemskega ekonomsko-socialnega odbora;

15. ugotavlja, da nekatere države, ki sodelujejo pri Barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje, niso bile vključene v evro-sredozemsko partnerstvo; zato poziva Svet, Komisijo in vse države, ki sodelujejo pri barcelonskem procesu: Uniji za Sredozemlje, da zagotovijo skladen okvir odnosov, katerega namen je gospodarsko in območno povezovanje med Evropsko unijo in vsemi državami v Sredozemlju; zahteva, da Svet in Komisija zagotovita vsem državam članicam Unije za Sredozemlje možnost dostopa do regionalnih programov, ki so že predvideni za evro-sredozemsko partnerstvo;

16. meni, da sodelovanje pri Uniji za Sredozemlje ni alternativa širitvi Evropske unije in ne vpliva na obete za pristop sedanjih ali prihodnjih držav kandidatk; meni, da Unija za Sredozemlje ne bo ovirala drugih pobud regionalnega sodelovanja;

17. vztraja, da je treba temeljito prenoviti celotno evro-sredozemsko politiko, okrepiti njeno politično razsežnost in skupni razvoj, ter opozarja, da s pobudo barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje še niso izčrpane širše perspektive te politike;

18. meni, da bi moral barcelonski proces: Unija za Sredozemlje okrepiti obstoječe oblike sodelovanja v okviru evro-sredozemskega partnerstva, da bi vsem državam partnericam ponudili možnost sodelovanja v regionalnih programih in v zadevnih politikah Unije na osnovi prednostnih nalog in ciljev, ki bi jih skupaj določili; opozarja, da je treba razširiti obseg programov Skupnosti, da se jih bodo lahko udeležile države partnerice, zlasti na področju izobraževanja, raziskav, poklicnega usposabljanja (izmenjava študentov itd.);

19. meni, da se je treba vprašanj miru in varnosti, človekovih pravic in demokracije ter sodelovanja na področju kulture lotiti v okviru evro-sredozemske razsežnosti; poudarja, da je namen Unije za Sredozemlje obravnavati območne, infrastrukturne in okoljske probleme s pomočjo strateških načrtov in specifičnih projektov; upa, da bo ta dejanska razsežnost lahko pripomogla k obnovitvi evro-sredozemskega partnerstva;

20. opozarja na prve pobude, ki so bile predlagane med vrhom za Sredozemlje v Parizu 13. julija 2008: sanacija okolja v Sredozemlju, obalne in kopenske avtoceste, civilna zaščita, načrt za sončno energijo v Sredozemlju, visokošolsko izobraževanje in raziskave, sredozemska pobuda za razvoj podjetništva;

21. opozarja, da je treba za uresničitev ambiciozno zastavljenih ciljev barcelonskega procesa hitro razširiti področja sodelovanja na upravljanje voda, kmetijstvo, zanesljivo preskrbo s hrano, energijo, poklicno usposabljanje, kulturo, zdravje, turizem itd.

22. odločno podpira okoljsko razsežnost Barcelonskega procesa: Unije za Sredozemlje in z njo povezane pobude in projekte, na primer novo evro-sredozemsko pobudo za sanacijo Sredozemlja in načrt za sončno energijo v Sredozemlju;

23. meni, da vključitev vseh sredozemskih držav v Barcelonski proces: Unijo za Sredozemlje zagotavlja priložnost za celovitejšo obravnavo problemov regije in za učinkovitejše povezovanje in usklajevanje procesa z že obstoječimi programi, kot je sredozemski akcijski načrt;

24. pozdravlja predlog v sklepni izjavi predsedstva četrtega plenarnega zasedanja o ustanovitvi Evro-sredozemske energetske skupnosti, ki ga podpira evro-sredozemska parlamentarna skupščina; priznava pomen krepitve sodelovanja na področju energetike med evro-sredozemskimi partnericami in potrebo po oblikovanju regionalnega energetskega trga, da se izvedejo obsežni projekti obnovljivih virov energije in energetske infrastrukture v evro-sredozemski regiji;

25. izraža upanje, da bo okrepitev evro-sredozemskih odnosov spodbudila razvoj območja miru in blaginje; poudarja, da sta mir in politična stabilnost v Sredozemlju bistvena za kolektivno in individualno varnost daleč onstran njegovih mej; poudarja, da je ta cilj možno doseči le z okrepitvijo pogajanj, da se najde trajna in celovita rešitev konfliktov v regiji; meni, da mora EU imeti vodilno vlogo pri reševanju teh konfliktov in sicer tako, da pridobi zaupanje vseh vpletenih strani; poudarja, da je treba nadaljevati formalno sodelovanje pri preprečevanju mednarodnega terorizma, trgovine z mamili, organiziranega kriminala in trgovanja z ljudmi; pozdravlja poziv iz marseillske izjave, naj si zadevne strani prizadevajo za uresničitev procesa postopne demilitarizacije in razorožitve regije, da se zlasti vzpostavi območje brez atomskega orožja in orožja za množično uničevanje;

26. meni, da je za pomiritev napetosti v Sredozemlju treba izboljšati razumevanje kulturnih in družbenih procesov med narodi, zato je treba podpirati pobude, kot je zavezništvo civilizacij kot najugodnejši prostor za dialog, ki bo prispeval k stabilizaciji regije; poziva države članice in Komisijo, naj predlagajo strategije za razvoj takega dialoga; spodbuja krepitev povezav med evro-sredozemsko parlamentarno skupščino in fundacijo Anna Lindh, vključno z organiziranjem srečanj med vodilnimi mrežami fundacije in odborom za kulturo evro-sredozemske parlamentarne skupščine;

27. opozarja, da je eden od glavnih ciljev evro-sredozemske politike spodbujanje načel pravne države, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in politične pluralnosti, ter ugotavlja, da je hudih kršitev še veliko; poudarja pomen spodbujanja človekovih pravic in načel pravne države; poziva, da je treba oceniti dosedanje rezultate in ustreznost instrumentov, ki so bili izvedeni v okviru partnerstva; poziva Komisijo, naj določi natančna merila za upravičenost teh instrumentov, tudi prek primerjave z drugimi mednarodnimi organizacijami, kot je Svet Evrope, in vzpostavi učinkovit sistem spremljanja njihovega izvajanja; v tem okviru poziva vse strani, ki jih zanima ta pobuda, da krepijo in spodbujajo spoštovanje verske svobode vseh ljudi in zlasti svojih verskih manjšin; priporoča vzpostavitev skupnega politično-institucionalnega okvira, ki omogoča ovrednotenje razsežnosti vzajemnosti, tako na ravni opredeljevanja težav kot na ravni iskanja skupnih rešitev;

28. zato poziva Svet in Komisijo, naj spodbujanje človekovih pravic in demokracije jasno vključita v cilje nove pobude, okrepita izvajanje obstoječih mehanizmov, kot je določba o človekovih pravicah v pridružitvenih sporazumih, in vzpostavitev pododborov za človekove pravice ter spodbudita oblikovanje mehanizma za izvajanje te določbe v novi generaciji sporazumov in v dvostranskih akcijskih načrtih evropske sosedske politike; poudarja, da je treba instrumente evropske sosedske politike za pospeševanje človekovih pravic čim bolje izkoristiti, in sicer tako, da se zagotovi večja politična kohezija med evropskimi institucijami;

29. poziva vse države, ki sodelujejo v partnerstvu, Komisijo in prihodnje institucije Unije za Sredozemlje, naj dajo nov zagon upravljanju skupnih migracijskih politik, da se ovrednotijo človeški viri in okrepijo izmenjave med narodi Sredozemlja, obenem pa odreče vsem korakom, ki so usmerjeni izključno v varnost; meni, da se morajo vprašanja glede priseljevanja osredotočiti na možnosti zakonite mobilnosti, boj proti nezakonitim tokovom, na boljše vključevanje priseljenih skupin in na izvajanje pravice do azila; poudarja pomen, ki ga pripisuje tesnemu sodelovanju in duhu skupne odgovornosti med državami članicami Evropske unije in državami južnega Sredozemlja; odobrava izvedbo ministrske konference Euromed o migracijah v novembru 2007 in meni, da bi moral Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje nameniti pozornost zlasti strukturiranemu upravljanju migracijskih tokov;

30. je seznanjen z izjavo voditeljev držav in vlad, da Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje izkazuje odločenost, da bo dajal prednost razvijanju človeških virov in zaposlovanju skladno z razvojnimi cilji tisočletja, med drugim z zmanjševanjem revščine, ter se veseli temu namenjenih novih pobud, programov in določb o financiranju;

31. meni, da je treba v okviru gospodarskih in trgovinskih pobud Unije za Sredozemlje spodbujati gospodarsko rast te regije, njeno boljše vključevanje v svetovno gospodarstvo ter zmanjšanje razvojnih razlik med severom in jugom Sredozemlja, obenem pa krepiti socialno kohezijo, da bi se s tem uresničilo evro-sredozemsko območje proste trgovine, ki bi bilo koristno za obe strani;

32. poudarja, da je treba sistematično ocenjevati in upoštevati družbeni vpliv liberalizacije, zlasti z vidika zanesljive preskrbe s hrano; prav tako poudarja, da se njen vpliv lahko močno razlikuje glede na sektor in državo;

33. poudarja pomen neformalnega sektorja in množičnega gospodarstva v državah na jugu in vzhodu Sredozemlja; meni, da je treba pri razvoju regije podpreti postopno vključevanje teh dejavnosti v formalno gospodarstvo;

34. opozarja, da se od širitve Unije leta 2004 in leta 2007 trgovanje med novimi državami članicami Unije in njenimi sredozemskimi partnericami nenehno povečuje; poziva, da se ta težnja upošteva in podpira v okviru partnerstva;

35. poudarja, da je treba mlade spodbujati pri ustanavljanju malih podjetij, kamor sodijo tudi olajšave pri pridobivanju posojil in mikroposojil; meni tudi, da je treba okrepiti podporo iz Evro-sredozemskega sklada za naložbe in partnerstvo;

36. je seznanjen z dejstvom, da sporazumi med Evropsko unijo in državami članicami na eni strani ter sredozemskimi državami na drugi strani predvidevajo ukrepe sodelovanja na področju priseljevanja in političnega azila, vključno s financiranjem centrov za priseljence, ter poziva Evropsko unijo in države članice, naj preverijo, ali se v teh centrih v celoti spoštujejo človekove pravice in temeljne svoboščine;

37. meni, da je nadvse pomembno dosegati konkretne in otipljive cilje na socialnem področju; v zvezi s tem opozarja, da cilja območja proste trgovine ni mogoče ovrednotiti le z vidika gospodarske rasti, ampak predvsem z vidika ustvarjanja novih delovnih mest; opozarja, da je brezposelnost mladih in žensk največje žarišče socialne stiske v sredozemskih državah;

38. poziva države partnerice južnega Sredozemlja, da razvijejo trgovino med državami na jugu, kot v gospodarskem sporazumu iz Agadirja, ki so ga podpisali Egipt, Jordanija, Maroko in Tunizija, in poudarja, da se morajo institucije Evropske unije pozitivno odzvati na prošnje za tehnološko podporo za spodbujanje takšne gospodarske integracije držav na jugu;

39. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom vseh držav partneric.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0257.

(2)

UL C 282 E, 6.11.2008, str. 443.


MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (6.11.2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o odnosih med Evropsko unijo in sredozemskimi državami

(2008/2231(INI))

Pripravljavec mnenja: Kader Arif

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja pripravljenost za nov politični zagon in prakso v večstranskih odnosih med Evropsko unijo ter njenimi sredozemskimi partnericami;

2.  opozarja, da je namen pobude „barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ opiranje na izkušnje evro-sredozemskega partnerstva ter oživitev in okrepitev tega procesa;

3.  vztraja, da mora Unija za Sredozemlje delovati po načelih enakovrednosti, enakopravnosti, soodločanja ter skupne odgovornosti in vodenja;

4.  poudarja, da sta trdno partnerstvo in uspeh pobude odvisna od tega, ali ju bodo prebivalci sprejeli; meni, da je treba v ta namen politične ambicije pretvoriti v jasnejše, konkretne projekte, ki bodo bliže državljanom; prav tako meni, da mora Unija za Sredozemlje v svoje delovanje vključiti mehanizme posvetovanja ter aktivnega sodelovanja civilne družbe (združenja, socialna partnerstva itd.), lokalnih in regionalnih organov ter zasebnega sektorja;

5.  želi, da bodo projekti Unije za Sredozemlje konkretni, povezovalni in se bodo v njih odražale potrebe prebivalcev te regije; poudarja, da morajo prispevati k usklajenemu in trajnostnemu razvoju regije ter podpirati regionalne in podregionalne povezave za spodbujanje vključevanja in kohezije;

6.  opozarja na prve pobude, ki so bile predlagane med vrhom za Sredozemlje v Parizu 13. julija 2008: sanacija okolja v Sredozemlju, obalne in kopenske avtoceste, civilna zaščita, načrt za sončno energijo v Sredozemlju, visokošolsko izobraževanje in raziskave, sredozemska pobuda za razvoj podjetništva;

7.  ugotavlja, da se na vprašanja gospodarstva in trgovine trenutno navezuje le vsak šesti predlagani projekt; obžaluje, da je v pariški deklaraciji zelo malo prostora namenjenega gospodarskim in trgovinskim vidikom partnerstva, denimo neposrednim tujim naložbam, zaposlovanju, neformalni ekonomiji ali zmanjševanju revščine;

8.  opozarja, da je treba za uresničitev ambiciozno zastavljenih ciljev barcelonskega procesa hitro razširiti področja sodelovanja na upravljanje voda, kmetijstvo, zanesljivo preskrbo s hrano, energijo, poklicno usposabljanje, kulturo, zdravje, turizem itd.

9.  opozarja, da je Parlament že večkrat poudaril, da je treba poleg sredstev, ki jih je za financiranje projektov Unije za Sredozemlje predvidela Komisija, ustvariti evro-sredozemsko investicijsko in razvojno banko;

10. meni, da je treba v okviru gospodarskih in trgovinskih pobud Unije za Sredozemlje spodbujati gospodarsko rast te regije, njeno boljše vključevanje v svetovno gospodarstvo ter zmanjšanje razvojnih razlik med severom in jugom v Sredozemlju, obenem pa krepiti socialno kohezijo, da bi se s tem uresničilo evro-sredozemsko območje proste trgovine, ki bi bilo koristno za obe strani;

11. opozarja, da so evro-sredozemske partnerice v drugem delu petletnega programa iz leta 2005 z naslovom „Razvoj in trajnostne družbeno-gospodarske reforme“ navedle različne prednostne naloge: na eni strani potrebo po izboljšanju poslovnega okolja, lažjem najemu posojil, okrepitvi makrogospodarske stabilnosti in boljšem upravljanju javnih financ, na drugi pa potrebo po obravnavanju socialnih vprašanj, kot so sistemi socialne varnosti, zmanjševanje revščine in ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade in ženske;

12. poudarja, da je treba sistematično ocenjevati in upoštevati družbeni vpliv liberalizacije, zlasti z vidika zanesljive preskrbe s hrano; prav tako poudarja, da se njen vpliv lahko močno razlikuje glede na sektor in državo;

13. opozarja, da cilj vzpostavitve območja proste trgovine in liberalizacije trgovine ni sam sebi namen, temveč ga je treba izvajati vzporedno z zmanjševanjem revščine in brezposelnosti, spodbujanjem ekonomskih in socialnih pravic ter spoštovanjem okolja;

14. poudarja, da mora gospodarsko povezovanje za uresničitev tega cilja regionalno potekati po vseh oseh (sever-jug, jug-jug); spodbuja zlasti pripravo usklajenih regionalnih programov med državami južnega dela Sredozemlja, da bi te države napredovale v smislu gospodarskega povezovanja, pa tudi v političnem smislu;

15. poudarja, da mora Unija še bolj podpreti programe sredozemskih partneric za vzpostavitev ugodnih razmer za večje naložbe ter okrepitev gospodarskega sodelovanja in trgovinske menjave preko mehanizmov za tehnično in finančno pomoč pri trgovanju;

16. poziva k temu, da bi se v državah partnericah predvidela možnost ustanovitve specializiranih agencij Unije, ki bi tem državam dejansko pomagale na področjih, kot je spodbujanje naložb;

17. poudarja pomen neformalnega sektorja in množičnega gospodarstva v državah na jugu in vzhodu Sredozemlja; meni, da je treba pri razvoju regije podpreti postopno vključevanje teh dejavnosti v formalno gospodarstvo;

18. opozarja, da se od širitve Unije leta 2004 in leta 2007 trgovanje med novimi državami članicami Unije in njenimi sredozemskimi partnericami nenehno povečuje; poziva, da se ta težnja upošteva in podpira v okviru partnerstva;

19. poudarja, da je treba mlade spodbujati pri ustanavljanju malih podjetij, kamor sodijo tudi olajšave pri pridobivanju posojil in mikroposojil; meni, da je treba okrepiti podporo iz Sklada za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo (FEMIP);

20. meni, da se je treba na vprašanja migracij odzvati usklajeno in uravnoteženo, ob tem pa upoštevati, da so migracije vezane na razvoj in da je v njihovo reševanje treba vključiti kulturne in človeške razsežnosti problematike; se zavzema za poenostavitev zakonitega pretoka oseb in za boljše vključevanje priseljencev v družbo, pri čemer je treba preprečiti beg možganov in se boriti proti tihotapljenju, ki je povezano z nezakonitim priseljevanjem;

21. poudarja, da se evro-sredozemsko partnerstvo ne sme osredotočiti le na gospodarska in trgovinska vprašanja; opozarja, da so trije barcelonski stebri tesno povezani; obžaluje, da pri prvem stebru, zasnovanem za prispevek k miru in stabilnosti, in tretjem stebru, namenjenemu človekovemu in socialnemu razvoju, praktično ni napredka;

22. poziva Svet in Komisijo, naj med cilje nove pobude jasno zapišeta spodbujanje človekovih pravic in demokracije, pospešita naj izvajanje obstoječih mehanizmov, denimo klavzule o človekovih pravicah v pridružitvenih sporazumih, ter vzpostavita podporni mehanizem za izvajanje te klavzule v sporazumih nove generacije, dvostranskih akcijskih načrtih evropske sosedske politike in v okviru pododborov za človekove pravice;

23. želi, da se s Parlamentom posvetujeta o ustanovitvi stalnih organov Unije za Sredozemlje in ga redno obveščata o stanju na tem področju;

24. zastopa stališče, da bi Unija za Sredozemlje pridobila resnično parlamentarno razsežnost, če bi se oprla na evro-sredozemsko parlamentarno skupščino, ki jo je treba obravnavati kot njen legitimen parlamentarni izraz in ki bi morala kot posvetovalni organ imeti pravico do oblikovanja predlogov in ocen.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

5.11.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kader Arif, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Ignasi Guardans Cambó, Jacky Hénin, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Vural Öger, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Gianluca Susta, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Iuliu Winkler, Corien Wortmann-Kool

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Bastiaan Belder, Ole Christensen, Albert Deß, Eugenijus Maldeikis, Javier Moreno Sánchez, Zbigniew Zaleski

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sepp Kusstatscher, Roselyne Lefrançois, Michel Teychenné


MNENJE Odbora za ustavne zadeve (21.10.2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o odnosih med Evropsko unijo in sredozemskimi državami

(2008/2231(INI))

Poročevalec: Íñigo Méndez de Vigo

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  vztraja, da je treba izkušnje, pridobljene v okviru barcelonskega procesa, uporabiti za vnos novega zagona in vitalnosti v odnose med Evropsko unijo in sredozemskimi partnericami, brez prekinitve teh odnosov;

2.  poudarja, da je treba ohraniti skladnost institucij in v tem smislu preprečiti kakršno koli podvajanje ter poudarja, da je treba barcelonski proces – Unijo za Sredozemlje vključiti v institucionalni okvir Unije; meni, da bi vzpostavitev samostojne institucionalne strukture lahko le škodovala učinkovitosti procesa;

3.  podpira načelo sopredsedovanja, na osnovi enakopravnosti, enakosti in skupnega upravljanja, izhajajoč iz domneve, da bo lizbonska pogodba začela veljati, pa meni, da mora biti to načelo skladno z institucionalnim okvirom glede predstavljanja Evropske unije navzven, ki bo izhajal iz te pogodbe; meni, da so dvoletno srečanje na vrhu, skupni stalni odbor in srečanja visokih uradnikov koristni za vnašanje večje učinkovitosti in preglednosti v barcelonski proces;

4.  vztraja, da je treba Evro-sredozemski parlamentarni skupščini dodeliti pomembnejšo vlogo v procesu, in podpira predsedstvo skupščine, ki je v izjavi z dne 12. julija 2008 predlagalo, naj ta skupščina kot legitimen parlamentarni organ postane sestavni del barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje;

5.  podpira zahteve predsednika Evropskega parlamenta, ki je v govoru na srečanju na vrhu v Parizu 13. julija 2008 predlagal, naj se Evro-sredozemski parlamentarni skupščini dodeli pravico, da podaja predloge, izvaja demokratični nadzor in spremlja ter redno ocenjuje napredek pri projektih;

6.  vztraja, da mora Evro-sredozemska parlamentarna skupščina tesno sodelovati pri pripravi dvoletnih srečanj voditeljev držav na vrhu in letnih srečanjih ministrov za zunanje zadeve držav, ki so članice barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje;

7.  meni, da je nujno, da se Evro-sredozemska parlamentarna skupščina oblikuje kot parlamentarna razsežnost barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje ter da se za ta namen določi zakonska podlaga, kot predlaga Evro-sredozemska parlamentarna skupščina; meni, da

–    bi se morala Evro-sredozemska parlamentarna skupščina sestajati vsaj enkrat letno;

–    bi morali vsi člani skupščine imeti možnost, da se organizirajo v skupine po načelu političnih zavezništev (poleg sedanje delitve na parlamente sredozemskih partneric, evropske parlamente in parlamente držav članic), kar bo omogočilo boljše vključevanje in večjo učinkovitost;

–    bi Evro-sredozemska parlamentarna skupščina morala imeti natančnejša pravila delovanja in okrepljen stalni sekretariat;

–    bi moralo postati posvetovanje z Evro-sredozemsko parlamentarno skupščino glede glavnih točk in projektov barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje obvezno;

–    bi bilo treba Svet in Komisijo celostno povezati z delom Evro-sredozemske parlamentarne skupščine, tako v fazah priprave kot med uradnimi srečanji in plenarnimi zasedanji;

–    bi bilo treba k sodelovanju povabiti predstavnike parlamentov držav, ki ne sodelujejo v barcelonskem procesu;

8.  meni, da bi morali sekretariat barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje sestavljati uradniki, ki bi jih začasno dodelile v procesu sodelujoče države, ter da bi moral biti vključen v službe Evropske komisije; meni, da je treba njegov sedež izbrati na podlagi meril, ki temeljijo na operativni učinkovitosti, spoštovanju demokratičnih vrednot ter finančnih zmožnostih, ki jih izkazuje država gostiteljica, pa tudi na politični, finančni in družbeni podpori, ki jo zagotavljajo zadevni nacionalni, regionalni in lokalni organi; zato podpira kandidaturo Barcelone, da gosti sekretariat;

9.  meni, da je treba sekretariatu barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje zaupati naloge priprave in vodenja projektov ter usklajevanja celotnega procesa; odbor naj poroča evro-sredozemskemu odboru in Evro-sredozemski parlamentarni skupščini;

10. poudarja, da bi bilo treba projekte, financirane v okviru barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje, podpirati zlasti z uporabo sredstev Skupnosti, sredstev iz držav partneric in privatnih sredstev;

11. poudarja potrebo po ustanovitvi evro-sredozemske banke za naložbe in razvoj, ki bi bila sposobna pritegniti neposredne tuje naložbe za izvedbo projektov, ki se bodo odzivali na potrebe državljanov v regiji;

12. zahteva, naj se pri izdelavi institucionalnega okvira barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje izvede temeljito posvetovanje in poglobljen dialog, v katerem naj sodelujejo vse strani, vpletene v proces, da bo zadevni načrt temeljil na širokem soglasju in bodo v njem upoštevane vse občutljive točke;

13. meni, da je vzporedno z utrjevanjem parlamentarne razsežnosti potreben podoben razvoj pri doseganju vključitve civilne družbe v ustrezne institucionalne strukture barcelonskega procesa – Unije za Sredozemlje;

14. meni, da ima lahko spodbujanje sodelovanja te vrste tudi pozitivno vlogo za oblikovanje in razvoj drugih podobnih regionalnih unij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

20.10.2008

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

15

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Enrique Barón Crespo, Richard Corbett, Andrew Duff, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Rihards Pīks, Adrian Severin, József Szájer, Johannes Voggenhuber, Andrzej Wielowieyski, Dušana Zdravkova

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Costas Botopoulos, Elmar Brok, Carlos Carnero González, Monica Frassoni


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (2.12.2008)

za Odbor za zunanje zadeve

o odnosih med Evropsko unijo in sredozemskimi državami

(2008/2231(INI))

Pripravljavka mnenja: Ilda Figueiredo

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poziva države članice in vse sredozemske partnerice, vključene v barcelonski proces, naj posvečajo več pozornosti položaju žensk in enakim možnostim za moške in ženske, ter poudarja pomen vključitve perspektive spolov v vse politike in konkretne ukrepe za spodbujanje enakosti med moškimi in ženskami;

2.  zahteva od vseh držav, ki sodelujejo pri pobudi „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“, da ratificirajo konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter vse druge instrumente OZN in Mednarodne organizacije dela na področju človekovih pravic;

3.  obžaluje, da sporočilo Komisije z naslovom „Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje“ ne posveča posebne pozornosti položaju žensk, in vztraja, da mora „projektna razsežnost“ vključevati spodbujanje geografske, gospodarske in socialne kohezije in vselej upoštevati vprašanje enakih možnosti za moške in ženske ter perspektivo spolov;

4.  izraža zaskrbljenost zaradi revščine in socialne izključenosti, ki hudo prizadeneta ženske in otroke, in svari pred posledicami politik, ki ne zagotavljajo spodbujanja enakih pravic in možnosti za oba spola ob ustreznem spoštovanju dostojanstva žensk;

5.  poudarja, da je treba ženskam, ki so se v države članice priselile iz tretjih držav, med njimi držav južnega Sredozemlja, podeliti državljanske pravice, da bi vzpostavili učinkovito varstvo njihovih pravic;

6.  poziva vse, ki so vključeni v barcelonski proces, naj posvečajo posebno pozornost razvoju in javnemu financiranju projektov, s pomočjo katerih naj bi se izboljšale življenjske razmere žensk, še zlasti na področju spolnega in reproduktivnega zdravja ter izobraževanja, pri ustvarjanju kakovostnih delovnih mest s posebnimi pravicami za ženske ter pri vzpostavljanju podpornih struktur za otroke in ostarele osebe, s čimer bi ženskam olajšali vključevanje v družbo;

7.  poudarja, da je pomembno spodbujati dostop žensk do vseh ravni izobraževalnega sistema, ker dovolj izobražena delovna sila odločilno prispeva ne le k zmanjšanju neenakosti med moškimi in ženskami, ampak tudi h konkurenčnosti ter socialni koheziji celotnega gospodarstva;

8.  poziva države članice in njihove partnerice v barcelonskem procesu, naj spodbujajo ukrepe za zagotavljanje enakih možnosti in boj proti diskriminaciji žensk na vseh področjih, s posebnim poudarkom na delu, družini in izobraževanju, ter se borijo proti nasilju nad ženskami in trgovini z ljudmi in se zavzemajo za spoštovanje in vrednotenje vloge žensk v družbi, zlasti za njihovo lažje dostopanje do odgovornih in vodilnih delovnih mest.

9.  opozarja, da je treba zaradi vse večje udeležbe žensk na trgu dela v sredozemskih državah razviti infrastrukturo in storitve, ki so nujne, da se ženskam omogoči vstop na trg dela in ohranitev zaposlitve;

10. opozarja, da je treba za razvoj civilne družbe in dejavnega sodelovanja žensk okrepiti stike med ženskimi združenji iz sredozemskih držav;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

17

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Ilda Figueiredo, Claire Gibault, Lissy Gröner, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Astrid Lulling, Siiri Oviir, Zita Pleštinská, Anni Podimata, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Anne Van Lancker, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Donata Gottardi

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Juan Andrés Naranjo Escobar


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

2.12.2008

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

36

5

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Bastiaan Belder, Elmar Brok, Colm Burke, Marco Cappato, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Michael Gahler, Klaus Hänsch, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Ioannis Kasoulides, Maria Eleni Koppa, Vytautas Landsbergis, Johannes Lebech, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Vural Öger, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, Samuli Pohjamo, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Christian Rovsing, Flaviu Călin Rus, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Marcello Vernola, Andrzej Wielowieyski, Zbigniew Zaleski, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Árpád Duka-Zólyomi, Martí Grau i Segú, Pierre Jonckheer, Alexander Graf Lambsdorff, Erik Meijer

Zadnja posodobitev: 23. december 2008Pravno obvestilo