POROČILO o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu

25.3.2010 - (2009/2225(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalka: Pilar del Castillo Vera

Postopek : 2009/2225(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A7-0066/2010
Predložena besedila :
A7-0066/2010
Razprave :
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu

(2009/2225(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Poročilo o digitalni konkurenčnosti Evrope. Glavni dosežki strategije i2010 v obdobju 2005–2009 (KOM(2009)0390),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o evropski informacijski družbi za rast in zaposlovanje[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2007 o evropski politiki radijskega spektra[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2007 o oblikovanju evropske politike na širokopasovnem področju[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje[4],

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0066/2010),

A. ker so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) prodrle v praktično vse pore našega življenja in so neločljivo povezane z našo željo po uspešnem in konkurenčnem gospodarstvu, ohranitvi okolja in bolj demokratični, odprti in vključujoči družbi,

B.  ker mora Evropa prevzeti vodilno vlogo pri ustvarjanju in uporabi IKT ter državljanom in podjetjem v Evropi zagotoviti večjo vrednost; ker uporaba IKT prispeva k podpiranju sedanjih strukturnih izzivov za dosego trajnostne gospodarske rasti,

C. ker bo Evropa ugodnosti te digitalne revolucije lahko izkoristila zgolj, če bodo vsi državljani EU vključeni vanjo in jim bo dana moč, da v novi digitalni družbi polno sodelujejo in da bo človek v temelju političnega delovanja; ker digitalne revolucije ne moremo več obravnavati kot evolucijo industrijske preteklosti, ampak prej kot temeljito spremembo,

D. ker bi moral biti razvoj digitalne družbe vključujoč in dostopen za vse državljane EU, podpirati pa bi ga morala učinkovita politika, ki bi si prizadevala za premostitev digitalne vrzeli v EU in bi več državljanom nudila e-znanje, s katerim bi lahko v polnosti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo IKT,

E.  ker širokopasovni dostop kljub temu, da je na voljo več kot 90 % prebivalcev EU, uporablja le 50 % gospodinjstev,

F.   ker so konkurenčni komunikacijski trgi pomembni, da se uporabnikom zagotovi kar največje ugodnosti glede izbire, kakovosti in dostopnosti cen,

G. ker je potencial Evrope neločljivo povezan z znanji njenega prebivalstva, delovne sile in organizacij, ker se brez usposobljenosti lahko pridobi samo omejena gospodarska in socialna dodana vrednost informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter infrastruktur,

H. ker je lahko IKT izjemno močno orodje pri prizadevanjih za pozitiven in trajnostni razvoj v državah po svetu ter za boj proti revščini ter socialnim in ekonomskim razlikam,

I.   ker državljani ne bodo vzajemno komunicirali, prosto izražali svojega mnenja in opravljali prenosov, če ne bodo dovolj zaupali zakonodajnemu okviru novega digitalnega prostora; ker je zagotovitev in spoštovanje temeljnih pravic v tem okviru bistven pogoj za zaupanje državljanov; ker je zagotavljanje varstva pravic intelektualne lastnine in drugih pravic osnovni pogoj za zaupanje podjetij,

J.   ker se je kibernetska kriminaliteta, kot so napeljevanje k izvedbi terorističnih napadov, kazniva dejanja iz sovraštva in otroška pornografija, zelo povečala in ogroža posameznike, tudi otroke,

K. ker evropski kulturni in ustvarjalni sektor nimata bistvene vloge le pri spodbujanju kulturne raznolikosti, pluralizma medijev in participativne demokracije v Evropi, ampak sta tudi glavno gonilo trajnostne rasti in oživitve gospodarstva v Evropski uniji; ker je treba v razpravi o vzpostavitvi enotnega trga za sektor ustvarjalnih vsebin posebno pozornost nameniti kulturnim in jezikovnim posebnostim,

L.  ker so evropska demokratična družba, sodelovanje državljanov v javnih razpravah in dostop do informacij v digitalnem svetu odvisni od močnega in konkurenčnega medijskega sektorja kot četrtega stebra demokracije,

M. ker je pomanjkanje napredka pri ustvarjanju, razširjanju in uporabi IKT razlog za zamude v rasti in produktivnosti ter ker imajo mlada podjetja z visokim potencialom rasti na področju inovacij IKT velike težave pri zagotavljanju trajnostnega položaja na trgu,

N. ker morata zasebni in javni sektor vlagati v nove inovativne platforme in storitve, kot so npr. računalništvo v oblaku, e-zdravje, pametni merilniki, pametna mobilnost itd.;

ker se bo z okrepitvijo enotnega evropskega trga povečalo zanimanje za vlaganje v evropsko gospodarstvo in trge, kar bo privedlo do nadaljnje ekonomije obsega,

O. ker enotni digitalni trg za spletne in komunikacijske storitve v Evropi še ne deluje v celoti; ker razdrobljena pravila na nacionalni ravni močno ovirajo prost pretok digitalnih storitev in čezmejnega e-trgovanja; ker bo raba naprednih storitev in aplikacij IKT evropskim podjetjem in javnim storitvam prinesla gospodarske in socialne koristi,

P.  ker je razkorak med domačim in čezmejnim e-trgovanjem vse večji, kljub temu da je internet najhitreje rastoči maloprodajni kanal; ker sporočilo Komisije o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557) ugotavlja, da obstaja za državljane in podjetja v EU precej možnosti za občutne prihranke z uporabo čezmejnega e-trgovanja,

1.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog za ambiciozno digitalno agendo in akcijski načrt, ki bo omogočil, da bo Evropa napredovala v smeri odprte in napredne digitalne družbe, ki vsem državljanom EU ponuja gospodarske, socialne in kulturne možnosti; predlaga, naj se nova digitalna agenda imenuje agenda 2015.eu in naj temelji na modelu učinkovite spirale delovanja 2015.eu;

2.  poudarja, da je pomembno, da se nadaljujejo prizadevanja, da bi vsi državljani in potrošniki imeli dostop do stacionarnih in mobilnih širokopasovnih povezav kjer koli, tudi z ohranjanjem konkurenčnosti, ki koristi potrošnikom; poudarja, da je za to potrebna usmerjena politika, ki bo podpirala konkurenco, učinkovita vlaganja v izgradnjo in krepitev dostopovne infrastrukture ter inovacije, povezane z njo, vsem državljanom pa potrošniško izbiro dostopa po pravičnih pogojih in konkurenčnih cenah, ne glede na njihovo lokacijo, kar bo zagotovilo, da ne bo noben evropski državljan izključen;

3.  meni, da je treba do leta 2013 vsakemu gospodinjstvu v EU omogočiti dostop do širokopasovnega interneta po konkurenčnih cenah; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo vseh razpoložljivih političnih instrumentov, da se omogoči širokopasovna povezava za vse evropske državljane, vključno z uporabo evropskih strukturnih skladov in digitalne dividende za povečanje pokritosti z mobilno širokopasovno povezavo in izboljšanje njene kakovosti; poziva države članice, naj dajo nov zagon evropski strategiji za hitri širokopasovni dostop, zlasti s posodobitvijo nacionalnih ciljev za pokritost s hitrim širokopasovnim dostopom;

4.  poudarja, da so pravila o državni pomoči nekoliko dvoumna, kar lahko vpliva na širokopasovne storitve, ki jih podpira Skupnost, zlasti glede možnosti javnih organov, da utrdijo lastne spletne zahteve kot podlago za nova vlaganja; poziva Komisijo, naj nemudoma pristopi k reševanju teh problemov;

5.  opozarja, da je treba posebno pozornost nameniti podeželskim območjem, ki jih je prizadela industrijska tranzicija, ter regijam, ki so hudo in stalno prizadete zaradi neugodnih naravnih ali demografskih razmer, zlasti najbolj oddaljenim regijam; meni, da so ustrezna rešitev, ki bo za državljane v teh regijah zagotovila učinkovito nudenje in dostop do širokopasovnega interneta v sprejemljivem časovnem okviru in z razumnimi stroški, brezžične tehnologije, vključno s sateliti, ki omogočajo takojšnjo in splošno razširjeno povezanost s temeljnimi internetnimi storitvami;

6.  opozarja, da obvezne univerzalne storitve ustrezajo minimalnemu naboru storitev določene kakovosti, do katerega bi morali imeti dostop vsi končni uporabniki po dostopnih cenah, brez izkrivljanja konkurence in dodatnih bremen za potrošnike in ponudnike; poziva Komisijo, naj nemudoma opravi dolgo pričakovan pregled univerzalnih storitev;

7.  poudarja, da je treba invalidnim končnim uporabnikom zagotoviti dostop na enaki ravni, kot je na voljo drugim končnim uporabnikom, kot je Evropski parlament pozval v svojem pregledu direktive o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov; poziva Komisijo, naj v agendi 2015.eu dosledno upošteva potrebe invalidnih uporabnikov;

8.  poziva Komisijo, naj opravi oceno učinka, s katero bi preučila, kako uresničiti prenosljivost številk po vsej EU;

9.  poudarja, da je pomembno, da Evropa ostane svetovna mobilna celina in da se zagotovi, da bo 75 % mobilnih naročnikov do leta 2015 uporabljalo mobilne širokopasovne povezave in imelo dostop do brezžičnih storitev visoke hitrosti;

10. opozarja na potrebo po pospeševanju usklajene izrabe spektra digitalne dividende na nediskriminatoren način, ne da bi se ob tem ovirale obstoječe in razširjene storitve radiodifuzije;

11. poziva Komisijo, naj prek odbora za radijski spekter določi praktične in tehnične zahteve, ki bodo zagotovile pravočasno razpoložljivost spektra ob zadostni prožnosti, kar bo omogočilo uporabo novih tehnologij in storitev, kot je mobilni širokopasovni dostop; poziva Komisijo, naj poroča o konkurenčnosti in tržnem razvoju spektra;

12. poudarja potrebo po dodatni oceni in raziskovanju morebitnih motenj med obstoječimi in prihodnjimi uporabniki spektra, da se omilijo možni negativni učinki na potrošnike;

13. meni, da bi si države članice morale prizadevati za uresničitev cilja, da bi bilo do leta 2015 50 % (do leta 2020 pa 100 %) gospodinjstev EU povezanih na zelo hitra omrežja, ki omogočajo zanesljivo in izboljšano uporabniško izkušnjo, skladno s pričakovanji in potrebami potrošnikov; opozarja, da je za uresničitev teh ciljev nujen ustrezen politični okvir, ki bo omogočil zasebne naložbe, ohranjanje konkurenčnosti in večjo izbiro za potrošnike;

14. poziva države članice, naj še pred potekom roka prenesejo novi regulativni okvir za elektronske komunikacije, ga v celoti izvajajo in ustrezno pooblastijo nacionalne regulatorje; poudarja, da novi okvir zagotavlja predvidljivo in dosledno zakonodajno okolje, ki spodbuja naložbe in konkurenčne trge za omrežja, proizvode in storitve IKT, kar prispeva k okrepljenemu enotnemu trgu za storitve informacijske družbe; vztraja, da je treba pri kakršnih koli smernicah za izvajanje telekomunikacijskega svežnja kar zadeva dostop naslednje generacije v celoti uveljaviti koncepte, ki jih uvajajo direktive za pospešitev uporabe teh omrežij;

15. meni, da je treba povečati učinkovitost regulativnega sodelovanja, tako da se zagotovi čim hitrejši začetek polnega delovanja organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

16. poziva zainteresirane strani, naj sprejmejo odprte modele uporabe telekomunikacijskih omrežij, kar bo pomagalo spodbuditi inovacije in povečati povpraševanje;

17. opozarja, da morajo biti zakonski predpisi pregledni in predvidljivi, in poziva Komisijo, naj pri pripravi zakonodajnih in nezakonodajnih pobud še naprej upošteva načela bolje oblikovanih predpisov, zlasti z usmerjenimi in pravočasnimi ocenami učinka;

18. opozarja, da sta medobratovalnost in dostopnost medsebojno povezani in predstavljata temelj, na katerem bo zgrajena učinkovita informacijska družba, zato da bodo izdelki, infrastrukture in storitve medsebojno delovali in Evropejcem omogočali dostop do storitev in podatkov, neodvisen od vrste programske opreme, ki jo uporabljajo;

19. vztraja, da je digitalna kompetenca ključnega pomena za vključujočo digitalno družbo in da bi morali vsi državljani EU imeti možnost in spodbude, da razvijejo ustrezno računalniško znanje; poudarja, da lahko digitalna kompetenca prikrajšanim ljudem (tj. starejšim osebam in osebam z nizkimi dohodki) pomaga pri vključevanju v družbo; poziva Komisijo in države članice, naj se spopadejo z razlikami pri digitalni pismenosti in uporabi interneta med različnimi družbenimi skupinami, s tako imenovanim nastajajočim drugim digitalnim razkorakom; poudarja, da je bistveno, da do leta 2015 zmanjšamo primanjkljaje v digitalni pismenosti in kompetenci za polovico;

20. poziva k spoštovanju preglednosti, dostopnosti in enakih možnosti pri uporabi sistemov IKT, da bi povečali njihovo uporabniško prijaznost za kar največ evropskih državljanov;

21. poudarja, da morajo, po potrebi s pomočjo regionalne in kohezijske politike, do leta 2013 vse osnovne in srednje šole imeti zanesljivo, kakovostno internetno povezavo, do leta 2015 pa visokohitrostno internetno povezavo; poudarja, da bi morala postati usposabljanje na področju IKT in e-učenje sestavni del dejavnosti vseživljenjskega učenja z omogočanjem boljših in dostopnih programov za izobraževanje in usposabljanje;

22. priznava, kako pomembno je e-učenje kot metoda izobraževanja, prilagojena inovacijam IKT, s katero se lahko zadosti potrebam oseb s težavami pri dostopu do običajnih načinov izobraževanja, poudarja pa, da je izmenjava informacij med učitelji, učenci in drugimi zainteresiranimi stranmi temeljni pogoj; meni, da je treba spodbujati tudi mednarodno izmenjavo, da bi izobraževalne ustanove ponovno prevzele pomembno vlogo pri spodbujanju razumevanja med narodi;

23. priporoča, naj se v izobraževalne sisteme uvede pojem digitalne pismenosti, in sicer že na predšolski stopnji vzporedno s tujimi jeziki, s čimer bi kar najbolj zgodaj dobili vešče uporabnike;

24. poudarja, da je treba državljane EU opremiti z digitalnimi veščinami, da bodo lahko v celoti izkoristili vključenost v digitalno družbo; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo znanje, spretnosti, kompetence in ustvarjalnost evropske delovne sile ustrezali najvišjim globalnim standardom in se bodo nenehno posodabljali; meni, da bi morali biti digitalna pismenost in kompetenca osrednji vidik politik EU, saj sta glavno gonilo evropske inovativne družbe;

25. predlaga, naj se začne akcijski načrt za digitalno pismenost in vključenost na ravni EU in držav članic, ki mora obsegati zlasti: posebne možnosti usposabljanja za digitalno pismenost za brezposelne in skupine, ki jim grozi izključenost; spodbude za pobude zasebnega sektorja, ki bi ponujale računalniška izobraževanja vsem uslužbencem; pobudo „s pametjo na splet“, ki bo vse učence, vključno s tistimi, ki so vključeni v vseživljenjsko učenje in poklicno usposabljanje, seznanila z varno uporabo IKT in spletnih storitev; in skupni sistem podeljevanja spričeval za IKT na ravni EU;

26. poziva države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za spodbujanje mladih strokovnjakov, naj si izberejo poklic na področju IKT; poziva države članice, naj v tem času v nacionalnih izobraževalnih programih za učence osnovnih šol večji poudarek namenijo naravoslovnim predmetom, kot sta matematika in fizika; meni, da je treba zaradi dejanske in nujne potrebe po ukrepih, s katerimi bi lahko tudi kratko- in srednjeročno zadostili potrebam po znanju IKT v Evropi, zagotoviti boljšo zbirko podatkov za spremljanje e-znanja; poziva institucije EU, naj z nadaljnjimi ukrepi ustvarijo to zbirko podatkov;

27. poudarja, da je treba državljane EU ozavestiti o njihovih temeljnih digitalnih pravicah in obveznostih v evropski listini državljanskih in potrošniških pravic v digitalnem okolju; meni, da bi ta listina morala utrditi pravni red Skupnosti in vključevati zlasti pravice uporabnikov v zvezi z varstvom zasebnosti, varstvo ranljivih uporabnikov in zaščito digitalnih vsebin ter zagotavljati ustrezno medobratovalnost; ponovno poudarja, da je treba pravice v digitalnem okolju obravnavati v splošnem okviru temeljnih pravic;

28. izraža trdno prepričanje, da je varovanje zasebnosti temeljna vrednota in da morajo vsi uporabniki imeti možnost nadzorovati svoje osebne podatke, tudi pravico biti pozabljen; poziva Komisijo, naj upošteva vprašanja o varstvu podatkov in zasebnosti in predvsem specifične potrebe mladoletnih in mladih odraslih glede teh vprašanj; poziva Komisijo, naj predloži predlog za prilagoditev direktive o varstvu podatkov današnjemu digitalnemu okolju;

29. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe za izboljšanje digitalne varnosti, boj proti kibernetski kriminaliteti in neželeni pošti, da bi se povečalo zaupanje uporabnikov in bi se kibernetski prostor Evropske unije zavaroval pred vsemi vrstami kaznivih dejanj in prestopkov; poziva Komisijo in države članice, naj se učinkovito vključijo v mednarodno sodelovanje na tem področju ter ga okrepijo; opominja, da skoraj polovica držav članic še ni ratificirala Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, in države članice poziva, naj konvencijo ratificirajo in uveljavijo;

30. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotovitev razpoložljivosti varne elektronske identifikacije za vsakogar v Evropi;

31. vztraja, da je treba ohranjati odprt internet, kjer imajo državljani pravico do dostopa do informacij in njihove distribucije ter do uporabe želenih aplikacij in storitev, to pa je omogočeno tudi poslovnim uporabnikom, kot je predvideno v revidiranem regulativnem okviru; poziva Komisijo, organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije in nacionalne regulativne organe, naj spodbujajo nevtralnost spleta, natančno spremljajo uresničevanje te nevtralnosti ter pred koncem leta 2010 poročajo Evropskemu parlamentu; meni, da bi morala zakonodaja EU ohraniti določbo o izključnem prenosu podatkov iz direktive o e-trgovini (2000/31/ES) kot bistveni način za omogočanje proste in odprte konkurence na digitalnem trgu;

32. poudarja, da so pluralizem, svoboda tiska in spoštovanje kulturne raznolikosti temeljne vrednote in končni cilji Evropske unije; zato poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo te vrednote in cilji spoštovani v vseh predlaganih politikah EU;

33. odobrava hitro izvajanje zakonodaje o gostovanju; poudarja, da je treba še naprej nenehno spremljati cene mobilnega gostovanja v EU, kot tudi cene gostovanja za prenos podatkov; poziva organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije, naj izvede neodvisno analizo drugih metod (razen regulacije cen), ki bi jih lahko uporabili za vzpostavitev konkurenčnega notranjega trga gostovanja; poziva Komisijo, naj na podlagi analize organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije in svojega pregleda pred letom 2013 predlaga dolgoročno rešitev vprašanja gostovanja, da bi se zagotovil učinkovit, potrošnikom prijazen in konkurenčen trg gostovanja, ki bi omogočal nižje cene;

34. poudarja, da lahko digitalne storitve prispevajo, da bo Evropa v celoti izkoristila notranji trg; poziva k učinkoviti politiki enotnega digitalnega trga, da bodo spletne storitve v Evropi bolj konkurenčne, dostopne, čezmejne in pregledne, pri čemer bodo zagotavljale najvišjo stopnjo zaščite potrošnikov ter bo odpravljena krajevna diskriminacija; poziva institucije EU, naj do leta 2013 odpravijo glavne regulativne in upravne ovire za čezmejne spletne transakcije; poziva Komisijo, naj poglobi svojo sedanjo oceno pravnega reda Skupnosti, ki zadeva enotni digitalni trg, in naj predlaga ciljno usmerjene zakonodajne ukrepe za odpravljanje največjih ovir;

35. poziva k izvedbi študije o usklajenosti predpisov v EU, da bi spodbujali skupni trg s področja računalništva v oblaku in e-trgovanja;

36. poziva Komisijo, naj preuči ukrepe za dodatno povečanje preglednosti pogojev čezmejnega spletnega trgovanja ter učinkovitosti čezmejnega izvrševanja zakonodaje in čezmejnega pravnega varstva; poudarja, da uspešen razvoj spletne trgovine zahteva učinkovito distribucijo proizvodov in blaga, zato posebej poudarja potrebo po hitrem izvajanju tretje poštne direktive (2008/06/ES);

37. meni, da morajo države članice zagotoviti potrebno digitalno okolje za podjetja, zlasti mala in srednja; poziva države članice k oblikovanju storitve „vse na enem mestu“ za DDV, da bi omogočili lažjo čezmejno e-trgovino za mala in srednja podjetja ter podjetnike, Komisijo pa poziva, naj podpre splošno uporabo e-računov;

38. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo do leta 2015 vsaj 50 % javnih naročil opravljenih prek elektronskih sredstev, kot je določeno v akcijskem načrtu, dogovorjenem na ministrski konferenci o e-upravi v Manchestru leta 2005;

39. meni, da so direktive, ki tvorijo zakonodajni okvir za informacijsko družbo, sprejete pred skoraj desetimi leti, zaradi vse bolj zapletenega spletnega okolja, uvajanja novih tehnologij in dejstva, da je vse več podatkov o državljanih EU obdelanih zunaj EU, zastarele; meni, da se lahko nekatera pravna vprašanja iz direktiv rešijo s postopnimi posodobitvami, za druge direktive pa bo potrebna temeljitejša revizija, ter da je treba sprejeti mednarodni okvir za varstvo podatkov;

40. poudarja potencialno vrednost prehoda na digitalne javne storitve (e-uprava) za državljane in podjetja, da bi omogočili učinkovitejše in posamezniku prilagojene javne storitve; poziva države članice, naj z uporabo orodij IKT izboljšajo preglednost in odgovornost delovanja vlade ter prispevajo k bolj participativni demokraciji, ki bo vključevala vse družbeno-ekonomske skupine, spodbujala osveščenost novih uporabnikov in krepila zaupanje; poziva države članice, naj razvijejo nacionalne načrte za prehod na digitalne javne storitve, ki bi vključil cilje in ukrepe, da bi javne storitve bile na voljo na spletu in dostopne invalidom do leta 2015;

41. poudarja pomen širokopasovnega dostopa za zdravje evropskih državljanov, saj omogoča uporabo učinkovitih informacijskih tehnologij s področja zdravja, kar izboljšuje kakovost nege, širi geografski doseg zdravstvenega varstva na podeželska, otoška, gorska in redko poseljena območja, lajša domačo oskrbo ter zmanjšuje nepotrebno zdravljenje in drage premestitve bolnikov; poziva, da lahko širokopasovna omrežja pripomorejo tudi k varstvu evropskih državljanov z omogočanjem in spodbujanjem informacij o javni varnosti, postopkov, odzivov na katastrofe in obnove;

42. poudarja, da so IKT še posebej pomembne za invalide, ki bolj kot drugi potrebujejo tehnološko pomoč pri vsakodnevnih dejavnostih; meni, da imajo tudi invalidi pravico do enakopravnega sodelovanja v hitrem razvoju proizvodov in storitev nove tehnologije, saj jim bo to omogočilo udeležbo v vključujoči informacijski družbi brez ovir;

43. poudarja, da je treba razviti „peto svoboščino“, ki bo omogočala prost pretok vsebin in znanja, ter da je treba do leta 2015 v Evropi razviti usklajen in uporabniku prijazen zakonodajni okvir za dostop do digitalnih vsebin, ki bi izboljšal gotovost za potrošnike in omogočal doseči pravično ravnotežje med imetniki avtorskih pravic in dostopom splošne javnosti do vsebin in znanja; poziva EU, naj glede na hitrost tehnološkega razvoja pospeši razpravo o avtorskih pravicah in analizira vpliv naslova o avtorskih pravicah EU v skladu s členom 118 Pogodbe o delovanju EU, da bi zagotovili enotno varstvo pravic intelektualne lastnine v vsej Uniji v spletnem in nespletnem okolju;

44. priznava, da ima evropski ustvarjalni in kulturni sektor osrednjo vlogo pri spodbujanju kulturne raznolikosti, medijskega pluralizma in participativne demokracije v Evropi, poleg tega pa je tudi pomembno gonilo trajnostne rasti v Evropi, zaradi česar ima lahko odločilno vlogo pri gospodarskem okrevanju EU; priznava, da je treba spodbujati okolje, ki bo še naprej podpiralo ustvarjalni sektor; pri tem poziva Komisijo, naj v vseh političnih pobudah za digitalno agendo izvaja konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja;

45. poudarja, da bi morala evropska digitalna agenda spodbujati nastajanje in širjenje kakovostnih in kulturno raznolikih vsebin v EU, s čimer bi vse državljane EU spodbudili k prevzemanju digitalnih tehnologij, kot je internet, ter kar najbolj povečali kulturne in družbene koristi, ki jih državljanom EU lahko prinesejo nove tehnologije; priporoča, naj se začne informacijska kampanja na ravni EU, da bi dosegli večjo ozaveščenost, predvsem z razvojem in širjenjem digitalnih kulturnih vsebin; poziva Evropsko komisijo, naj v okviru svojega zakonodajnega delovnega programa preuči možnost, da bi državam članicam omogočila uporabo znižane stopnje DDV za razširjanje kulturnih dobrin na spletu;

46. poudarja, da internet ponuja številne nove priložnosti za širjenje ustvarjalnih vsebin in dostop do njih, prinaša pa tudi nove izzive pri varovanju kibernetskega prostora Evropske unije pred novimi vrstami kaznivih dejanj in prestopkov; ugotavlja, da je treba sankcije, kot eno od možnih orodij na področju uveljavljanja avtorskih pravic, načeloma najprej usmeriti v komercialne uporabnike in šele nato v posamezne državljane;

47. meni, da mora EU spodbujati politiko ponudbe in preučiti ustrezen nadaljnji razvoj licenciranja avtorskih pravic in pravil potrjevanja ob upoštevanju novih tehnologij, novih sredstev za digitalno izvajanje in sprememb v vedenju potrošnikov; poziva k boljšemu, učinkovitejšemu in doslednemu preglednemu upravljanju pravic ter sistemu potrjevanja za glasbena in avdiovizualna dela in k dodatni preglednosti ter konkurenčnosti med organizacijami, ki upravljajo pobiranje nadomestil;

48. poudarja, da je treba v novi digitalni agendi več pozornosti nameniti digitalizaciji edinstvene kulturne dediščine Evrope ter njeni boljši dostopnosti za državljane; poziva države članice, naj zagotovijo primerno finančno podporo politiki digitalizacije EU, hkrati pa spodbuja Komisijo in države članice, naj poiščejo ustrezne rešitve za sedanje pravne prepreke;

49. izraža globoko zaskrbljenost v zvezi s prihodnostjo projekta evropske digitalne knjižnice, če ne bo prišlo do radikalnih sprememb na področjih digitalnega formata knjižnice, upravljanja, učinkovitosti, izvedljivosti, uporabnosti in širokega medijskega spremljanja projekta;

50. meni, da je treba IKT dosledno uvajati in tudi spodbujati, da bi se dosegla visoka kakovost na področju raziskav in bi se spodbudile javne in zasebne naložbe v visoko tvegane skupne raziskave in inovacije na tem področju; poudarja, da bi morala biti Evropa v vrhu razvoja spletnih tehnologij, računalništva v oblaku, inteligentnih okolij ter superračunalnikov in nizkoogljičnih aplikacij IKT; predlaga, naj se v naslednji finančni perspektivi proračun EU za IKT podvoji in naj bo proračun za prevzem IKT štirikrat večji;

51. obžaluje, da Evropa v zvezi s privabljanjem, razvojem in ohranjanjem akademskega talenta v IKT še naprej zaostaja za drugimi vodilnimi trgi ter se sooča z velikim begom možganov zaradi boljših delovnih razmer v ZDA za akademike in raziskovalce; poudarja, da mora Evropa, da bi se spoprijela s to težavo, sodelovati z akademskim svetom, pa tudi z industrijo, da bi razvila razgiban program za razvoj poklicnih možnosti, ki bi podpiral bistveno vlogo skupnosti znanstvenih raziskovalcev v široko zastavljeni inovacijski strategiji za IKT, ki bi bila svetovnega formata;

52. meni, da morajo biti do leta 2015 vsi evropski raziskovalni inštituti in infrastrukture povezani z visokohitrostnimi Gbps prenosnimi omrežji, kar bo ustvarilo intranet evropske raziskovalne skupnosti;

53. poziva k večjemu vlaganju v uporabo odprtokodne programske opreme v EU;

54. poziva k novim naložbam v raziskave, da bi bolje izvajali obstoječe digitalne instrumente ter vsem državljanom zagotovili dostop do kulturnih proizvodov;

55. izraža zaskrbljenost zaradi zapletenih upravnih postopkov iz okvirnega programa EU; poziva Komisijo, naj odstrani odvečne postopke tako, da jih ponovno zastavi v okvirnem programu, ne da bi ga pri tem ogrozila, in oblikuje odbor uporabnikov;

56. poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oceni, na kakšen način direktivi 2004/17/ES in 2004/18/ES o javnih naročilih ter njun prenos podpirajo raziskave in inovacije, in po potrebi opredeli najboljše prakse; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o oblikovanju kazalnikov za inovacije v javnih naročilih;

57. opozarja, da sta prihodnja konkurenčnost Evrope in zmožnost, da si opomore od sedanje gospodarske krize, v veliki meri odvisni od njene sposobnosti, da spodbudi splošno in učinkovito uvajanje IKT v podjetja; ugotavlja, da mala in srednja podjetja še zelo zaostajajo za velikimi podjetji, in posebej opozarja na jamstva mikropodjetjem in malim podjetjem, da ne bi bila prikrajšana za koristi, ki jih prinaša razvoj IKT; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo podporo malim in srednjim podjetjem, kar zadeva uporabo orodij IKT, da bi okrepile njihovo produktivnost;

58. poziva Komisijo, naj pripravi digitalni načrt za spodbujanje spletnih poslovnih priložnosti, kateri glavni cilj bo omogočanje alternativnih možnosti za vse, ki so v trenutni finančni krizi nedavno postali brezposelni; meni da bi načrt moral vključevati tako zagotavljanje razpoložljivosti programske in strojne opreme po dostopnih cenah kot brezplačen dostop do interneta in brezplačno svetovanje;

59. meni, da bi se morala agenda 2015.eu posvetiti uvajanju IKT na vsa področja za nizkoogljično gospodarstvo; poziva k uporabi IKT za dosego ciljev 20-20-20 iz strategije na področju podnebnih sprememb; meni, da je treba izvajanje aplikacij, kot so pametna električna omrežja, pametno merjenje, pametna mobilnost, pametni avtomobili, pametno upravljanje z vodo in e-zdravstvo, obravnavati kot ključne pobude v agendi 2015.eu; poudarja tudi, da je treba ekološke sledi sektorja IKT do leta 2015 zmanjšati za 50 %;

60. meni, da mora mednarodno trgovino voditi načelo pravične trgovine, da bi dosegli ustrezno ravnotežje med odpiranjem trgov in zakonito zaščito različnih gospodarskih sektorjev, s posebnim poudarkom na delovnih in socialnih razmerah;

61. meni, da sta prisotnost agende 2015.eu na vseh političnih in geografskih ravneh (EU, nacionalni in regionalni) v duhu upravljanja na več ravneh in njena politična vidnost bistvena pogoja za učinkovito izvajanje; v zvezi s tem predlaga, naj se redno organizirajo srečanja na vrhu o digitalni agendi, da bi se lahko spremljal napredek na ravni EU in na ravni držav članic, ter da bi se obnovila politična spodbuda;

62. opozarja zlasti Komisijo, naj oblikuje smotrne (natančne, merljive, ustrezne, realistične in časovno določene) načrte in cilje ter naj sprejme akcijski načrt, s katerim bi sprožila vse ustrezne instrumente EU: financiranje, nezavezujoče akte, izvrševanje in, kjer je potrebna, ciljno usmerjeno zakonodajo na vseh pomembnih področjih politike (tj. elektronske komunikacije, izobraževanje, raziskave, inovacije, kohezijska politika); poziva Komisijo, naj redno pregleduje dosežke strategije 2015.eu na podlagi širšega sklopa kazalnikov, ki bodo omogočili kvantitativno in kvalitativno analizo socialnih in gospodarskih vplivov; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno usklajevanje med programi EU ter nacionalnimi in regionalnimi programi na tem področju;

63. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter državam članicam.

  • [1]  UL C 291 E, 30.11.2006, str. 133.
  • [2]  UL C 287 E, 29. 11. 2007, str. 364.
  • [3]  UL C 146 E, 12. 6. 2008, str. 87.
  • [4]  UL C 146 E, 12. 6. 2008, str. 370.

OBRAZLOŽITEV

Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so danes prodrle v praktično vse pore našega življenja. IKT so neločljivo povezane z našo željo po uspešnem in konkurenčnem gospodarstvu, ohranjanju okolja ter bolj demokratični, odprti in vključujoči družbi. Sprememb, ki jih doživljamo, ne moremo več jemati kot evolucijo industrijske preteklosti, saj narekujejo radikalno transformacijo. Možnost, da bi delali po starem, ne pride v poštev. Evropa bo ugodnosti te digitalne revolucije lahko izkoristila zgolj, če bodo vsi državljani EU vključeni vanjo in jim bo dana moč, da v novi digitalni družbi polno sodelujejo.

Področja politike in spodbujevalni dejavniki, opredeljeni v tem poročilu, oblikujejo celosten okvir politike IKT v EU za naslednjih pet let. Poročevalka zanj predlaga ime agenda 2015.eu. Prenovljeno agendo je mogoče grafično upodobiti kot učinkovito spiralo delovanja 2015.eu (glej prilogo). V središču spirale je človek (kot državljan in kot potrošnik). Vsakomur je treba omogočiti ustrezne kompetence in širokopasovni dostop kjer koli. Državljani potrebujejo tudi jasen pravni okvir, ki bo ščitil njihove pravice in jim omogočal potrebno zaupanje in varnost. To je nujno za zagotavljanje prostega dostopa do digitalnih storitev in vsebin brez ovir za državljane na celotnem notranjem trgu (peta svoboščina). Znanje in tehnologija sta nujno potrebna za spodbujanje konkurenčnosti našega gospodarstva in uspešnejše družbe.

S poročilom želimo podati smernice in navdih, zlasti Komisiji, za predlog celostne strategije 2015 in akcijskega načrta, ki bo vključeval vse ustrezne instrumente EU: financiranje, nezavezujoče akte, izvrševanje in, kjer je potrebna, ciljno usmerjeno zakonodajo.

I. Moč državljanom in potrošnikom

Evropa bo ugodnosti te digitalne revolucije lahko izkoristila zgolj, če bodo vsi državljani EU vključeni vanjo in jim bo dana moč, da v novi digitalni družbi polno sodelujejo. Za to bo potrebno zaupanje vlagateljev pri sprejemanju dolgoročnih obveznosti, zaupanje vlad pri intenzivnejši usmeritvi v e-upravo in zaupanje državljanov pri uporabi digitalnih storitev.

1. Zagotavljanje širokopasovnega dostopa kjer koli

Eden od predpogojev za oblikovanje evropske družbe znanja je vsem uporabnikom omogočiti dostop do vzdržljivih in zanesljivih žičnih in brezžičnih širokopasovnih omrežij. Stacionarna in brezžična tehnologija morata biti široko dostopni in združljivi za brezhiben hiter dostop do interneta.

1.1. Polno povezana družba

Polno povezana družba potrebuje politiko, ki bo vsem skupnostim, ne glede na njihovo lokacijo, omogočila dostop po pravičnih pogojih in konkurenčnih cenah. To bo zagotovilo, da ne bo noben evropski državljan izključen. Danes pomeni polno povezana družba tudi mobilno družbo. Ekonomika mobilnih storitev je v veliki meri odvisna od stroškov in razpoložljivosti radijskega spektra. Pomembno je, da se omogoči raba pasov digitalne dividende takoj, ko bo to praktično izvedljivo, ne da bi se ogrozilo delovanje obstoječih oddajnih ali drugih storitev.

Cilji politike:

· vsakemu gospodinjstvu v EU je treba do leta 2013 omogočiti dostop do širokopasovnega interneta po konkurenčnih cenah;

· Evropa mora ostati svetovna mobilna celina: 75 % naročnikov mobilnih storitev bi moralo do leta 2015 uporabljati storitve 3G (ali naprednejše).

Politični ukrepi:

· pregled obveznih univerzalnih storitev do leta 2010 s strani Komisije;

· evropska strategija za hitri širokopasovni dostop, vključno s posodobitvijo ciljev držav članic (2010–2015);

· pospešitev usklajene rabe digitalne dividende (2010–2015) ter njena razdelitev za podporo razširitve širokopasovne pokritosti in njeno večjo kakovost.

1.2 Razvoj infrastrukture naslednje generacije

Kapital, ki bi bil potreben za razvoj hitrih omrežij v vsej EU, je seveda velik. Nove določbe iz telekomunikacijskega paketa, ki zadevajo dostop naslednje generacije, oblikujejo stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje za spodbujanje inovacij, ohranjajo konkurenco in nagrajujejo tveganje.

Cilji politike:

· 50 % gospodinjstev v EU mora biti povezanih v visokohitrostna omrežja do leta 2015.

Politični ukrepi:

· hiter prenos telekomunikacijskega paketa (do sredine leta 2011).

2. Digitalna kompetenca za vključujočo digitalno družbo

Potencial Evrope je v znanju njenega prebivalstva, delovne sile in organizacij. Brez splošno razširjene infrastrukture se IKT lahko uporablja le omejeno, brez znanja pa bo imela ta uporaba zgolj omejeno gospodarsko in socialno vrednost. Če se strokovno znanje na področju IKT zanemari, bo postalo ozko grlo, zaradi katerega EU ne bo konkurenčna v svetovnem gospodarstvu. Potrebno znanje in orodja bodo za različne starostne skupine različna, vendar so potrebe v vseh skupinah velike.

Cilji politike:

· za polovico zmanjšati vrzeli v digitalni pismenosti in kompetenci do leta 2015;

· vse osnovne in srednje šole bi morale imeti visokohitrostno internetno povezavo do leta 2015;

· vsem učencem v osnovnih in srednjih šolah bi moralo biti do leta 2012 na razpolago izobraževanje o nevarnostih interneta in njegovi varni ter odgovorni rabi;

· vsem delovno sposobnim odraslim je treba omogočiti izobraževanje na področju IKT (2010–2015).

Politični ukrepi:

· akcijski načrt za digitalno pismenost in kompetenco (2010–2015), vključno s:

- specifičnimi ukrepi za izobraževanje na področju digitalne pismenosti (npr. boni) za skupine, ki jim grozi izključenost;

- javno-zasebnimi partnerstvi in spodbudami zasebnemu sektorju za pobude, namenjene izobraževanju vseh zaposlenih;

- pobudo „s pametjo na splet“, ki bo vse učence seznanila z varno uporabo IKT;

- spričevalom iz IKT, pridobljenim v rednem izobraževanju, in sistemom potrjevanja za računalniško znanje, pridobljeno zunaj formalnega izobraževalnega sistema, oba pa bi bila enotna za vso EU.

3. Digitalne pravice

Če je zaupanje v zakonodajni okvir prešibko, se državljani izogibajo vzajemni komunikaciji, prostemu izražanju svojega mnenja in opravljanju prenosov. Zgolj s kompetentnimi in informiranimi državljani bo Evropa lahko sprostila ves socialni in gospodarski potencial novega spletnega okolja.

Državljane je treba ozavestiti, kako obnašanje na spletu vpliva na njihovo zasebnost, in jim dati pravico, da zahtevajo odstranitev osebnih podatkov, tudi kadar so se ti zbrali s privolitvijo osebe, na katero se podatki nanašajo. Tudi boj proti kibernetski kriminaliteti je velik izziv. Učinkovito izvajanje zakonodaje EU na tem področju pogosto preprečujejo čezmejna pravna vprašanja, na primer katero sodišče je pristojno ali katero pravo se uporablja.

Cilji politike:

· vsi državljani morajo poznati svoje temeljne digitalne pravice;

· vsi uporabniki morajo imeti nadzor nad svojimi podatki („pravica biti pozabljen“)

Politični ukrepi:

· listina državljanskih in potrošniških pravic v digitalnem okolju do leta 2012;

· ratifikacija konvencije o kibernetski kriminaliteti v vseh državah članicah (2010–2015).

II. Odprt in konkurenčen enotni digitalni trg

Dobro delujoče digitalno gospodarstvo je nujno za dobro delovanje celotnega gospodarstva EU. Vendar razdrobljena pravila na nacionalni ravni močno ovirajo prost pretok digitalnih storitev. Podjetja se pri čezmejni prodaji spopadajo s številnimi ovirami, predvsem zaradi različnih zakonodaj na ravni držav članic na področjih kot so varstvo potrošnikov, DDV, recikliranje električne in elektronske opreme, zakoni, ki zadevajo posebne proizvode, in plačilne transakcije. Dokler teh težav ne bomo rešili, podjetja in potrošniki ne bodo mogli v celoti izkoriščati potenciala digitalnega gospodarstva.

4. Učinkovito izvajanje novega regulativnega okvira

Strokovnjaki ocenjujejo, da evropska podjetja letno izgubijo 20 milijard EUR zaradi regulativne razdrobljenosti telekomunikacij. Ta stroškovni dejavnik bi bilo treba čim prej odpraviti z izvedbo reform in učinkovito uporabo novih predpisov.

Cilji politike:

· popolnoma konkurenčen trg elektronskih komunikacij;

· ohranjanje odprtega interneta ter spoštovanje pravice državljanov do dostopa do informacij in njihove distribucije ter do uporabe želenih aplikacij in storitev.

Politični ukrepi:

· čim hitrejši prenos in izvajanje revidiranega regulativnega okvira (do sredine leta 2011);

· čim hitrejši začetek delovanja organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

· usklajeno izvajanje določb o nevtralnosti spleta v državah članicah;

· rešitev vprašanja gostovanja brez nenehnega reguliranja maloprodajnih cen do leta 2013.

5. Spodbujanje trga digitalnih storitev

Enotni trg za spletne storitve v Evropi še ne deluje v celoti. Podatki so zgovorni: zgolj 7 % vseh prenosov, ki jih opravijo evropski potrošniki na spletu, je čezmejnih; zgolj 35 % celotnega prebivalstva EU je v zadnjih treh mesecih uporabilo napredne internetne storitve.

5.1 Odstranjevanje ovir na trgu digitalnih storitev

Razdrobljenost evropskega trga s 500 milijoni potrošnikov ovira ekonomijo obsega, kar škoduje podjetjem in potrošnikom. Regulativni okvir EU za informacijsko družbo se je nesistematično oblikoval več let (v glavnem med letoma 2000 in 2005), rezultat tega pa je niz direktiv, od katerih vsaka pokriva eno ali več različnih področij informacijske družbe (npr. direktiva o varstvu podatkov iz leta 1995, direktiva o elektronskem podpisu iz leta 1999 ali direktiva o elektronskem poslovanju iz leta 2000). Skoraj desetletje po njihovem sprejetju se zdi, da direktive vse bolj zapletenemu spletnemu okolju niso več kos. Nekatera pravna vprašanja iz direktiv se lahko rešijo z manjšimi postopnimi posodobitvami, za druge direktive pa bo potrebna temeljitejša revizija.

Cilji politike:

· odprava glavnih pravnih ovir za čezmejne spletne transakcije do leta 2015;

· možnost, da vsi uporabniki mobilnih storitev svoje naprave uporabljajo kot mobilno denarnico, do 2015.

Politični ukrepi:

· revizija pravnega reda Skupnosti, ki zadeva enotni spletni trg: preglednica ovir in usmerjeno ukrepanje za odpravljanje največjih ovir;

· oblikovanje skupnih standardov in pravil na ravni EU za plačila prek mobilnih telefonov („m-cash“).

5.2 Prehod na digitalne javne storitve

Orodja IKT omogočajo javnosti boljšo vključenost, boljši dostop do javnih informacij in večjo preglednost. Mobilnost na enotnem trgu se lahko okrepi s celostnimi storitvami e-uprave za ustanovitev in vodenje podjetij ter za študij, delo, bivanje in upokojitev kjer koli v EU.

Cilji politike:

· vse javne storitve bi morale biti na razpolago na spletu in dostopne invalidom do leta 2015;

· 50-odstotno zmanjšanje emisije ogljika za javne storitve do 2015.

Politični ukrepi:

· priprava nacionalnih načrtov za prehod na digitalne javne storitve vključno s:

- cilji in ukrepi za spletno delovanje vladnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev do leta 2015 ter za spodbujanje njihove uporabe pri državljanih in podjetjih.

6. Razvoj pete svoboščine prost pretok vsebin in znanja

Evropa ne more trditi, da je pri zagotavljanju digitalnih vsebin največji trg na svetu, saj gre za sedemindvajset ločenih trgov. Ponudniki vsebin se srečujejo s prezapletenimi nacionalnimi sistemi dodeljevanja dovoljenj, zaradi katerih imajo digitalna podjetja več težav pri oblikovanju privlačnih ponudb legalnih vsebin. Zaradi tega ni le omejena spletna dostopnost legalnih vsebin, temveč se duši tudi razvoj novih medijskih storitev. Ta vprašanja so del zahtevne in nujne razprave, vsekakor pa dokazujejo, da je vse bolj potrebna temeljita revizija sedanjega stanja avtorskih pravic na spletu. Potrebno je pospešiti razpravo, ki bo dala vzdržljive in uravnotežene rešitve, privlačne za uporabnike in imetnike pravic.

Cilji politike:

· enostaven in uporabniku prijazen zakonodajni okvir za dostopanje do digitalnih vsebin v Evropi do leta 2015.

Politični ukrepi:

· oblikovanje naslova avtorskih pravic na ravni EU v skladu s členom 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije do leta 2013;

· oblikovanje skupnih standardov in pravil na ravni EU za spletna plačila (npr. „m-cash“) do leta 2012.

III. Uspešno gospodarstvo in družba

Splošno priznano je, da so naložbe v IKT in gospodarski učinek neposredno povezani, saj naložbe horizontalno povečajo inovacijske zmogljivosti v vseh industrijskih sektorjih, izboljšajo produktivnost in pomagajo optimizirati uporabo naravnih virov. Raziskovalna in inovacijska zmogljivost je bistvena za oblikovanje, obvladovanje in osvojitev IKT ter njihovo uporabo, ki zagotavlja gospodarsko, družbeno in kulturno prednost.

7. Spodbujanje raziskav in inovacij svetovnega merila

Za odprto inovativnost je potrebno vzajemno delovanje na svetovni ravni vzdolž cele raziskovalne vrednostne verige in lažje sodelovanje z raziskovalnimi institucijami zunaj Evrope. Tako bi morala politika za raziskave in inovacije na področju IKT spodbujati združevanje javnega in zasebnega financiranja ter njegovo usmerjanje na tista področja, kjer je Evropa vodilna na svetu ali pa to lahko postane. Raziskovalnih prizadevanj ne bi smeli ogrožati po nepotrebnem zapleteni upravni postopki v programih javnega financiranja.

Cilji politike:

· Evropa, vodilna pri razvoju internetnih tehnologij;

· tehnološko vodstvo na področju nizkoogljičnih aplikacij IKT;

· radikalna poenostavitev upravnih postopkov za okvirni program EU.

Politični ukrepi:

· podvojitev proračuna EU za raziskave na področju IKT v naslednji finančni perspektivi in štirikratno povečanje proračuna za prevzem IKT;

· razvoj javno-zasebnega partnerstva za internet prihodnosti;

· preoblikovanje okvirnega programa z namenom poenostavitve upravnih postopkov in oblikovanje odbora uporabnikov, ki bo zagotavljal prijaznost do uporabnika.

8. Podpiranje konkurenčnosti gospodarstva EU

Evropska konkurenčnost v prihodnosti in zmožnost, da si opomore od sedanje gospodarske krize, sta v veliki meri odvisna od njene zmogljivosti, da olajša splošno in učinkovito uvajanje IKT v podjetja. Mala in srednja podjetja so lahko gonilo za ponoven vzpon evropskega gospodarstva, vendar pri uporabi orodij IKT za večanje produktivnosti precej zaostajajo za velikimi podjetji.

Cilji politike:

· trgovinska bilanca EU za blago in storitve IKT bi morala biti do leta 2015 pozitivna;

· 80 % malih in srednjih podjetij bi moralo do leta 2015 uporabljati napredna poslovna orodja.

Politični ukrepi:

· spodbujanje uvajanja na internetu temelječih storitev in njihove uporabe v malih in srednjih podjetjih, na primer računalništva v oblaku ali modelov programske opreme v obliki storitev.

9. Uvajanje IKT na vsa področja za nizkoogljično gospodarstvo

IKT lahko prevzame (pa tudi morala bi prevzeti) pomembno vlogo pri spodbujanju odgovorne porabe energije v gospodinjstvih, prometu, pridobivanju energije in proizvodnji. S pametnimi merilniki, učinkovito razsvetljavo, računalništvom v oblaku in porazdeljeno programsko opremo je mogoče spremeniti vzorce porabe energijskih virov.

Cilji politike:

· 15 % zmanjšanje emisij CO2 s pomočjo IKT v ključnih sektorjih do leta 2020;

· zmanjšanje ekološke sledi sektorja IKT za 50 % do leta 2015;

· ravnanje potrošnikov, ki bo bolj usmerjeno k energetski učinkovitosti: 50 % domov, opremljenih s pametnimi merilniki do leta 2015.

Politični ukrepi bodo predmet posebnega samoiniciativnega poročila.

IV. Spodbujevalni dejavniki

Da bi digitalna agenda 2015.eu postala strateški okvir in dala načrtovane rezultate, bodo potrebni velika politična odgovornost in učinkoviti mehanizmi izvajanja.

10. Politično vodstvo

Upravljanje in odgovornost na več ravneh

Agenda 2015.eu bo učinkovita zgolj, če bodo vse politične ravni prevzele odgovornost zanjo in če se bo izvajala kot deljena odgovornost na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni.

Politična prepoznavnost

Organizacija srečanj na vrhu o digitalni agendi bi morala biti v pomoč pri pregledu napredka, krepitvi zavezanosti sodelujočih akterjev, opozarjanju na pomen IKT in obnavljanju političnega impulza.

11. Učinkovito izvajanje

Inteligentni cilji

Strategija brez inteligentnih ciljev (ciljev SMART – specific, measurable, appropriate, realistic, and time-based, torej specifičnih, merljivih, ustreznih, realističnih in časovno opredeljenih ciljev) ni nič več kot izjava o nameri. Države članice bi morale določiti inteligentne cilje, ki bodo ustrezali njihovim specifičnim razmeram.

Akcijski in zakonodajni program EU

Za cilje, ki se bodo dosegali na ravni EU, je treba oblikovati akcijski načrt in, kjer je potrebno, ciljno usmerjeno zakonodajo. Treba je vključiti vse ustrezne mehanizme izvajanja in vse instrumente EU.

Spremljanje in primerjalna analiza

Komisija in države članice bi morale s pomočjo preglednice 2015.eu vsako leto sistematično primerjalno analizirati, ocenjevati in spremljati napredek.

PRILOGA

Učinkovita spirala delovanja 2015.eu

(in spodbujevalni dejavniki)

MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (25.3.2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu
(2009/2225(INI))

Pripravljavka mnenja: Róża Thun Und Hohenstein

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

-    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. junija 2007 o zaupanju potrošnikov v digitalno okolje[1],

1.  ugotavlja, da je treba zagotoviti dostop do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) za vsa področja naše družbe, ter priznava, da bodo IKT v prihodnosti glavna gonilna sila produktivnosti in gospodarske konkurenčnosti ter pomemben dejavnik še močnejše utrditve enotnega spletnega trga; meni, da morajo biti za zagotovitev uspeha pri razvoju digitalne agende potrošniki in državljani v njegovem osrčju, cilj digitalne agende pa mora biti zagotovitev vloge Evrope kot globalnega akterja na področju IKT;

2.  poudarja, da je za informacijsko družbo pomembna panoga ustvarjalnih vsebin kot hitro rastoča in dinamična panoga, ki prispeva k rasti in ustvarjanju delovnih mest;

3.  poziva Komisijo, naj objavi letni pregled napredka pri izvajanju specifičnih orodij politike, kot so širokopasovna omrežja, e-vključenost, e-zdravje, e-učenje in e-poslovanje, v posameznih državah članicah, in pokaže, kako so bila ta orodja inovativno spremenjena, da bi potrošnikom zagotovila najsodobnejšo storitev v sektorju IKT, ter naj si prizadeva, da bi bilo čim več vladnih storitev za potrošnike dostopnih na spletu, pri tem pa tudi prizna potrebo po izobraževanju državljanov po vsej EU, da bi v celoti izkoristili prednosti IKT;

4.  pozdravlja stališče komisarke Kroes, da je digitalna agenda zakonita le, če se zagotovi neomejen dostop za zasebnike in mala podjetja, ter poziva Komisijo, naj predloži posebne ukrepe za zmanjševanje digitalnega razkoraka;

5.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami razširi svojo politiko spodbujanja digitalne izobraženosti, da bi lahko vsi državljani uporabljali spletne tehnologije v vsakodnevnem življenju, pri čemer bi bil cilj razvoj novih socialnih, ekonomskih in podjetniških možnosti;

6.  odobrava hitro izvajanje zakonodaje o gostovanju; poudarja, da je treba še naprej nenehno spremljati cene mobilnega gostovanja v EU, kot tudi cene gostovanja za prenos podatkov, da bi ustrezno delujoč, potrošnikom prijazen in konkurenčen notranji trg;

7.  poudarja, da morajo Komisija in države članice še naprej sprejemati ukrepe za izboljšanje digitalne varnosti, da bi državljane obveščali o možnostih preprečevanja digitalnih nevarnosti ter krepili njihovo zaupanje v nove tehnološke vire;

8.  poudarja, da je treba premagati ovire za čezmejno e-trgovino in povečati zaupanje potrošnikov z razvojem učinkovite politike enotnega digitalnega trga za Evropo, tako da bodo spletne storitve (kot so, med drugimi spletnimi storitvami, tudi knjige, avdiovizualne storitve in storitve z glasbeno vsebino) v Evropi bolj konkurenčne, dostopne, nadnacionalne in pregledne, v skladu s predpisi o avtorskih pravicah in ob sočasnem zagotavljanju najvišje stopnje zaščite potrošnikov, ter da bo odpravljena krajevna diskriminacija (na primer na osnovi države prebivališča ali države, v kateri je bila izdana kreditna kartica);

9.  poudarja, da so v državah članicah potrebne pobude za izboljšanje digitalnih kompetenc v širši javnosti; poudarja, da je treba državljane EU opremiti z digitalnimi kompetencami, da bodo lahko v celoti izkoristili koristi spleta ter se vključevali v digitalno družbo; poudarja, da bo to omogočilo čezmejno nakupovanje in dostop do digitalnih storitev;

10.      priznava pomembnost evropske listine o pravicah uporabnikov, ki bi pojasnila pravice in obveznosti potrošnikov informacijske družbe; meni, da bi ta morala vključevati zlasti pravice uporabnikov v zvezi z digitalno vsebino ter zagotavljati osnovno medobratovalnost (zlasti med javnimi upravami) in standarde, zlasti v zvezi z varstvom zasebnosti ter pravicami ranljivih uporabnikov (na primer z izboljšanjem dostopnosti do spletnih strani za invalide); poudarja, da bi morala evropska listina o pravicah uporabnikov obsegati intelektualno lastnino avtorjev, založnikov in ponudnikov vsebin; poudarja, da bi morala evropska listina o pravicah uporabnikov vključevati tudi sedanji okvir o intelektualni lastnini ter doseči pravično ravnotežje med pravicami imetnikov pravic in dostopom javnosti do vsebin (zlasti ustvarjalnih vsebin) in znanja; ugotavlja, da je treba sankcije, kot eno od možnih orodij na področju intelektualne lastnine, načeloma najprej usmeriti v komercialne uporabnike in šele nato v posamezne državljane;

11. poudarja, da je pri soočanju z izzivi, kot sta varstvo podatkov in piratstvo, bistven globalen pristop; v tem pogledu spodbuja tesno sodelovanje med EU in forumom o upravljanju interneta;

12. poudarja velik pomen močne digitalne agende v povezavi z dokončno vzpostavitvijo enotnega trga, tako z odpravo zakonskih in administrativnih ovir za čezmejno trgovanje kot tudi z okrepitvijo zaupanja v spletne storitve; ugotavlja, da je enotni trg za digitalne storitve in izdelke razdrobljen; zato Komisijo poziva, naj odpravi ta digitalni razkorak, tudi s povečanjem učinkovitosti čezmejnega izvrševanja zakonodaje in čezmejnega pravnega varstva;

13. poudarja, da je pravni okvir, na podlagi katerega lahko države članice subvencionirajo univerzalne storitve, sedaj povsem zastarel; poziva Komisijo, da nemudoma opravi dolgo pričakovano oceno univerzalnih storitev, da ne bi zadrževali novih pobud za spodbujanje dostopa do širokopasovnih in mobilnih storitev s hitrim prenosom podatkov;

14. poudarja, da so pravila o državni pomoči nekoliko dvoumna, kar lahko vpliva na širokopasovne storitve, ki jih podpira Skupnost, zlasti glede možnosti javnih organov, da utrdijo lastne spletne zahteve kot podlago za nova vlaganja; poziva Komisijo, naj nemudoma pristopi k reševanju teh problemov;

15. poudarja, da je treba invalidnim končnim uporabnikom zagotoviti dostop na enaki ravni, kot je na voljo drugim končnim uporabnikom, kot je Evropski parlament pozval v svojem pregledu direktive o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov; poziva Komisijo, naj v „Agendi 2015.eu“ dosledno upošteva potrebe invalidnih uporabnikov;

16. poudarja, da je treba v celoti izvajati novi regulativni okvir za elektronske komunikacije, da bi ustvarili konkurenčne trge omrežij, izdelkov in storitev elektronskih komunikacij, stabilno okolje za vlaganja v nove tehnologije ter okrepljen enotni trg za informacijsko družbo; poudarja, da se lahko gospodarska ureditev, ki je usmerjena v konkurenčnost, umakne šele takrat, ko bodo doseženi popolnoma konkurenčni trgi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

23.2.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

32

1

4

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Cristian Silviu Buşoi, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Evelyne Gebhardt, Louis Grech, Malcolm Harbour, Iliana Ivanova, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Alan Kelly, Eija-Riitta Korhola, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Tiziano Motti, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Matteo Salvini, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Laurence J.A.J. Stassen, Catherine Stihler, Kyriacos Triantaphyllides, Róża, grofica Thun Und Hohenstein (Róża, Gräfin von Thun Und Hohenstein), Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Cornelis De Jong, Frank Engel, Anna Hedh, Morten Løkkegaard, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Konstantinos Pupakis (Konstantinos Poupakis), Oreste Rossi, Kerstin Westphal

MNENJE Odbora za kulturo in izobraževanje (23. 2. 2010)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o novi digitalni agendi za Evropo: 2015.eu
(2009/2225(INI))

Pripravljavec mnenja: Cătălin Sorin Ivan

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   je seznanjen s stalnimi dosežki strategije i2010, vendar v prihodnji strategiji poziva k ambicioznejšim ciljem in v državljane usmerjenim prednostnim nalogam, ki bo ustvarili ekonomske ter socialne in kulturne priložnosti za vse državljane EU;

2.   poziva Komisijo, naj oblikuje celostno opredelitev digitalne agende ter jo predloži Parlamentu in Svetu v nadaljnjo razpravo, da bi dosegli skupno soglasje o glavnih namenih in ciljih med institucijami EU;

3.  poudarja, da so pluralizem, svoboda tiska in spoštovanje kulturne raznolikosti temeljne vrednote in končni cilji Evropske unije; zato poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da bodo te vrednote in cilji spoštovani v vseh predlaganih politikah EU;

4.   priznava, da ima evropski ustvarjalni in kulturni sektor osrednjo vlogo pri spodbujanju kulturne raznolikosti, medijskega pluralizma in participativne demokracije v Evropi, poleg tega pa je tudi pomembno gonilo trajnostne rasti v Evropi, zaradi česar ima lahko odločilno vlogo pri gospodarskem okrevanju EU; priznava, da je treba spodbujati okolje, ki bo še naprej podpiralo ustvarjalni sektor;

5.  zato priznava, da je nujno treba jasno opredeliti digitalno agendo kot pomemben vidik evropske kulturne razsežnosti in vsebine; pri tem poziva Komisijo, naj v vseh političnih pobudah za digitalno agendo izvaja konvencijo Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja;

6.  poudarja, da bi morala evropska digitalna agenda spodbujati nastajanje in širjenje kakovostnih in kulturno raznolikih vsebin v EU, s čimer bi vse državljane EU spodbudili k prevzemanju digitalnih tehnologij, kot je internet, ter kar najbolj povečali kulturne in družbene koristi, ki jih državljanom EU lahko prinesejo nove tehnologije;

7.  poudarja, da je digitalna dividenda dragocen vir spektra ne le za gospodarski, ampak tudi za socialni in kulturni razvoj; poziva Komisijo, naj prizna, kako pomembno je, da se zelo priljubljenim obstoječim platformam, kot je digitalna prizemna televizija, omogoči možnost nadaljnjega razvoja ter da se spodbudi razvoj drugih novih tehnologij;

8.  poziva k celostnemu in integriranemu pristopu na ravni EU, s katerim bi spodbujali naložbe v nova omrežja in platforme, pa tudi obravnavali zagotavljanje odprtosti, splošne dostopnosti in dosegljivosti ter varnosti komunikacijskih sredstev in infrastrukture, hkrati pa bi ta pristop vseboval ustrezno politiko za spodbujanje veščin medijske pismenosti in tudi spodbujal obveščenost o uporabi novih tehnologij;

9.  poudarja, da je celosten in vključujoč pristop na podlagi soudeležbe v okviru digitalne agende EU močno odvisen od nediskriminatornega dostopa do storitev za vse državljane ter njihove učinkovite medopravilnosti;

10. poudarja pomen varstva podatkov v digitalnem svetu ter poziva Komisijo, naj upošteva vprašanja o varstvu podatkov in zasebnosti in predvsem specifične potrebe mladoletnih in mladih odraslih glede teh vprašanj;

11. poudarja, da je treba za izboljšanje digitalne konkurenčnosti več pozornosti nameniti zmanjševanju regionalnih razlik pri dostopu do informacijske tehnologije in pokritosti s širokopasovnim internetom;

12. poudarja, da je treba v novi digitalni agendi več pozornosti nameniti digitalizaciji edinstvene kulturne dediščine Evrope ter njene boljše dostopnosti za državljane;

13. poziva k novim naložbam v raziskave, da bi bolje izvajali obstoječe digitalne instrumente ter vsem državljanom zagotovili dostop do kulturnih proizvodov;

14. priporoča, naj se začne informacijska kampanja na ravni EU, da bi dosegli večjo ozaveščenost, predvsem z razvojem in širjenjem digitalnih kulturnih vsebin;

15. poziva države članice, naj zagotovijo primerno finančno podporo politiki digitalizacije EU, hkrati pa spodbuja Komisijo in države članice, naj poiščejo ustrezne rešitve za sedanje pravne prepreke.

16. poudarja, da je Europeana pravi instrument, ki državljanom omogoča dostop do evropske kulturne dediščine ter širjenje znanja o njej;

17. poziva Komisijo, naj kot del digitalne agende zlasti oblikuje sodoben okvir za avtorske pravice, kjer bi bila upoštevana digitalizacija in združevanje medijev, ter naj spodbudi razvoj interneta, ki ponuja številne nove priložnosti za širjenje ustvarjalnih vsebin in dostop do njih, hkrati pa prinaša tudi nevarnosti, na primer piratstvo avtorsko zaščitenih vsebin; odobrava učinkovitejše ukrepe za boj proti spletnemu piratstvu in zagotavljanje varstva avtorskih pravic.

18. poudarja, da je potreben uravnotežen evropski pristop do avtorskih pravic, s katerim bi državljanom zagotovili dostop do spletnih ustvarjalnih vsebin, hkrati pa ne bi ogrozili potrebe po ustrezni zaščiti pravice avtorjev, glasbenikov in drugih umetnikov do dohodka od njihovih del;

19. poziva k spoštovanju preglednosti, dostopnosti in enakih možnosti pri uporabi sistemov informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi povečali njihovo uporabniško prijaznost za kar največ evropskih državljanov;

20. poudarja pomen izvajanja politik in ukrepov za spodbujanje digitalne pismenosti, da bi zmanjšali ovire za socialno vključenost ter osebni razvoj z vidika vseživljenjskega učenja;

21. poudarja, kako pomembno je, da imajo prikrajšane socialne skupine (na primer brezposelni, osebe z nizko izobrazbo in starejši) dostop do digitalnih tehnologij in inovacij na področju informacijske in komunikacijske tehnologije kot sredstva za socialno vključenost in boj proti revščini ter vse večjim neenakostim; zato poziva Komisijo in države članice, naj nadaljujejo posebne programe (na primer e-vključenost in podporna tehnologija), katerih namen je omogočiti lažji dostop tem skupinam;

22. priporoča redno usposabljanje o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah na delovnem mestu, da bi razvijali digitalne veščine zaposlenih in s tem izboljšali produktivnost, pa tudi zagotovili, da nihče ne bi bil izključen s trga dela zaradi pomanjkljivih veščin na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ali ker jih ne bi obvladal;

23. priporoča, naj se v izobraževalne sisteme uvede pojem digitalne pismenosti, in sicer že na predšolski stopnji vzporedno s tujimi jeziki, s čimer bi kar najbolj zgodaj dobili vešče uporabnike;

24. poudarja pomen izobraževanja uporabnikov o tem, kako ravnati z viri, dostopnimi na internetu; opozarja, da morajo zlasti starši in pedagogi poučiti otroke o varni uporabi interneta;

25. poudarja, kako pomembno je učence naučiti, kako naj uporabljajo spletne vire;

26. priznava, kako pomembno je e-učenje kot metoda izobraževanja, prilagojena inovacijam informacijske in komunikacijske tehnologije, in s katero bi lahko zadostili potrebam oseb s težavami pri dostopu do običajnih načinov izobraževanja, da je izmenjava informacij med učitelji, učenci in drugimi zainteresiranimi stranmi temeljni pogoj; treba je spodbujati tudi mednarodno izmenjavo, da bi izobraževalne ustanove ponovno prevzele pomembno vlogo pri spodbujanju razumevanja med narodi;

27. poziva Komisijo, naj pri prihodnjih večletnih programih Mladina upošteva, da je treba vse mlade na vseh stopnjah njihovega izobraževanja, zlasti v osnovni šoli, seznanjati z najnovejšimi informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.2.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia i Cutchet, Malika Benarab-Attou, Piotr Borys, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Chrysoula Paliadeli, Marie-Thérèse Sanchez-Schmid, Pál Schmitt, Marco Scurria, Timo Soini, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, László Tőkés, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ivo Belet, Nessa Childers, Nadja Hirsch, Seán Kelly, Catherine Soullie, Rui Tavares

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

18.3.2010

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

51

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Zigmantas Balčytis, Zoltán Balczó, Bendt Bendtsen, Jan Březina, Reinhard Bütikofer, Maria Da Graça Carvalho, Giles Chichester, Pilar del Castillo Vera, Lena Ek, Ioan Enciu, Adam Gierek, Norbert Glante, Fiona Hall, Jacky Hénin, Romana Jordan Cizelj, Sajjad Karim, Arturs Krišjānis Kariņš, Lena Kolarska-Bobińska, Judith A. Merkies, Angelika Niebler, Jaroslav Paška, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Michèle Rivasi, Paul Rübig, Amalia Sartori, Francisco Sosa Wagner, Konrad Szymański, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Evžen Tošenovský, Ioannis A. Tsoukalas, Claude Turmes, Marita Ulvskog, Vladimir Urutchev, Adina-Ioana Vălean, Kathleen Van Brempt, Alejo Vidal-Quadras, Henri Weber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lara Comi, António Fernando Correia De Campos, Ilda Figueiredo, Andrzej Grzyb, Jolanta Emilia Hibner, Oriol Junqueras Vies, Ivailo Kalfin, Marian-Jean Marinescu, Vladko Todorov Panayotov, Frédérique Ries, Silvia-Adriana Ţicău, Hermann Winkler

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Britta Reimers