POROČILO o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

OBRAZLOŽITEV

MNENJE Odbora za ribištvo (19. 7. 2010)

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (27. 7. 2010)

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

5. 10. 2010 - (2010/2040(INI))

Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Gesine Meissner
Pripravljavec mnenja (*): Antonello Antinoro, Odbor za ribištvo
(*) Pridruženi odbori – člen 50 poslovnika

Predlogi sprememb

Postopek : 2010/2040(INI)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A7-0266/2010

Predložena besedila :

A7-0266/2010

Razprave :

PV 21/10/2010 - 5
CRE 21/10/2010 - 5

Glasovanja :

PV 21/10/2010 - 7.10
CRE 21/10/2010 - 7.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2010)0386

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za ribištvo
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

o celostni pomorski politiki (CPP) – ocena dosedanjega napredka in novi izzivi

(2010/2040(INI))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja[1],

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Celostna pomorska politika za Evropsko unijo“ (KOM(2007)0575),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Poročilo o napredku celostne pomorske politike EU“ (KOM(2009)0540),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Evropske komisije, priloženega Poročilu o napredku celostne pomorske politike EU (SEC(2009)1343),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Celostna morska politika za boljše gospodarjenje z morjem v Sredozemlju“ (KOM(2009)0466),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Razvoj mednarodne dimenzije celostne pomorske politike Evropske unije“ (KOM(2009)0536),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Na poti k povezovanju pomorskega nadzora: Skupno okolje za izmenjavo informacij na področju pomorstva EU“ (KOM(2009)0538),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)“ (KOM(2008)0068),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom: Evropa 2020 „Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Delovni program Komisije 2010 –Čas za ukrepanje“ (KOM(2007)0135),

– ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom „Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti“ (KOM(2009)0147),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Časovni načrt za pomorsko prostorsko načrtovanje: Doseganje skupnih načel v EU“ (KOM(2008)0791),

– ob upoštevanju sporočil Komisije „Smernice za celostni pristop k pomorski politiki: za najboljšo prakso pri celostnem upravljanju morij in posvetovanje z zainteresiranimi stranmi“ (KOM(2008)0395),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „O strategiji Evropske unije za regijo Baltskega morja“ (KOM(2009)0248),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropska unija in arktična regija“ (KOM(2008)0763),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom „Vzpostavitev evropske pomorske infrastrukture znanja: Načrt za evropsko mrežo za pomorsko opazovanje in podatke“ (SEC(2009)0499),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Evropske Komisije z naslovom „Infrastruktura pomorskih podatkov, izid javnega posvetovanja”(SEC(2010)0073),

– ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Evropske komisije z naslovom „Neuradni dokument o pomorskem nadzoru (SEK(2008)2737),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Evropska strategija za morsko in pomorsko raziskovanje: skladen okvir za Evropski raziskovalni prostor v podporo trajnostni uporabi oceanov in morij“ (KOM(2008)0534),

– ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z naslovom „Strateški cilji in priporočila za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018“ (KOM(2009)0008),

– ob upoštevanju sklepov Sveta o celostni pomorski politiki z dne 16. novembra 2009,

– ob upoštevanju sklepov Sveta o celostnem pomorskem nadzoru z dne 17. novembra 2009,

– ob upoštevanju sklepov Sveta o celostni pomorski politiki z dne 16. novembra 2009,

– ob upoštevanju konvencije za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem in njenih protokolov[2],

– ob upoštevanju mnenja Odbora regij o pomorskem in obalnem paketu s 17. in 18. junija 2009,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. julija 2007 o prihodnji pomorski politiki Evropske unije: evropska vizija za oceane in morja[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2008 o celostni pomorski politiki za Evropsko unijo[4],

– ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za regionalni razvoj (A6-0266/2010),

A. ker so oceani in morja izjemno kompleksni in nanje vplivajo mnoge dejavnosti, interesi in politik; ker sta strokovno znanje za spopadanje z raznovrstnimi izzivi v pomorstvu in pristojnosti za njihovo reševanje porazdeljeni med številne javne in zasebne akterje na različnih ravneh upravljanja,

B. ker so svetovni oceani in morja medsebojno povezani in soodvisni in ker se je s čedalje intenzivnejšo uporabo oceanov in morij za sektorje, kot so ladijski promet, ribištvo, energija, turizem, raziskave , skupaj s podnebnimi spremembami, okrepil pritisk na morsko okolje,

C. ker ladijski prevoz in ladjedelništvo bistveno prispevata h gospodarski blaginji držav EU, za evropsko in svetovno industrijo ter potrošnike pa predstavljata pomembno storitev,

D. ker pristop celostne pomorske politike ponuja jasen odgovor na vprašanje, kako doseči večjo skladnost med dejavnostmi iz različnih politik, ki vplivajo na morja in obalna območja, in potrebo po okolju prijaznemu izkoriščanju virov iz teh ekosistemov,

E. ker je okvirna direktiva o morski strategiji okoljski steber za celostno pomorsko politiko; ker bi moral biti ta pristop bolje povezan z drugimi sektorskimi politikami,

F. ker bi morala uspešna celostna pomorska politika temeljiti na odličnosti pomorskih raziskav, tehnologije in inovacij ter privesti do načela odločanja na enem mestu, s čimer bi se zmanjšalo podvajanje regulativnih pooblastil, hkrati pa bi morala upoštevati tudi regionalne in lokalne posebnosti,

G. ker bi se morala s temi strukturami integriranega upravljanja v pomorstvu povečati usklajenost pri načrtovanju konkurenčnih pomorskih dejavnosti, strateško upravljanje morskih območij, kakovost nadzornih dejavnosti in izvajanje zakonodaje; ker je zaradi tega treba natančno določiti vse strukture, zagotoviti njihovo prepoznavnost ter boljše, pregledno in povezano medsebojno sodelovanje,

H. ker je Evropska unija največja svetovna pomorska velesila in ker bi se morala opreti na celostno pomorsko politiko in njene dosežke, da bi postala gonilna sila na mednarodni ravni za izboljšanje načrtovanja pomorskih dejavnosti, varstva okolja in spodbujanja dobre pomorske prakse v mednarodnih krogih,

I. ker imajo obale Evrope in najbolj oddaljeni otoki pomembno vlogo glede varnosti ter zaščite pred okoljskimi grožnjami in kriminalnimi dejanji,

Splošne pripombe

1. pozdravlja sveženj Evropske komisije o celostni pomorski politiki iz oktobra 2009, ki nudi pravočasen in spodbuden pregled nad izvajanjem akcijskega načrta iz modre knjige iz leta 2007, ter hkrati priznava, da so nove, že izvedene in predvidene pobude povsem v skladu s cilji modre knjige, ter da so njihova logična posledica; na splošno potrjuje veljavnost celostnega pristopa k pomorskim zadevam;

2. se strinja s Komisijo, da je bogata pomorska tradicija ena izmed odlik Evrope; zato poziva Evropsko komisijo in države članice, naj še naprej razvijajo zmogljivosti različnih pomorskih sektorjev, zlasti naj pripravijo ambiciozno strategijo „modre rasti“; meni, da mora celostna pomorska politika prispevati k nastanku konkurenčne, socialne in trajnostne Unije; meni, da mora razvoj celostne pomorske politike na skladen način vključevati cilje o gospodarskem razvoju, visoki stopnji zaposlenosti – zlasti naj v sektor z ukrepi usposabljanja in z začetkom „pomorskega Erasmusa“ pritegne mlade – in varstvu okolja; zato meni, da se mora celostna pomorska politika povezati s cilji in pobudami strategije EU 2020;

3. poziva Komisijo, naj do leta 2013 pripravi krovno mečsektorsko strategijo za trajnostno rast na obalnih območjih in v pomorskem sektorju, ki bo temeljila na podrobnih raziskavah zmogljivosti in političnih možnosti ter obsežnem posvetovanju z vsemi udeleženci; meni, da bi del te strategije moral biti tudi nov, celovit pristop h krepitvi vodilnega svetovnega položaja Evrope na področjih morskega in pomorskega raziskovanja, razvoja tehnologij in pomorskega inženirstva v sektorjih, kot so ladjedelništvo, trajnostni razvoj morskih virov, čista plovba ter razvoj morske energije in tehnologij; ugotavlja, da je treba najti rešitve na mednarodni ravni, s katerimi bi izkoreninili prakse nepravične konkurence v ladjedelništvu;

4. poziva Komisijo, naj ukrepa po katastrofi izlitja nafte v Mehiškem zalivu in v Evropi vzpostavi pravno varnost na področju črpanja nafte na morju tako, da bo predložila usklajeno evropsko strategijo ukrepov v zvezi s pripravljenostjo na izredne razmere in z bojem proti nesrečam na naftnih ploščadih ali nesrečam tankerjev na mednarodni ravni, zlasti v primerih čezmejnega onesnaženja; poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k celostnem izvajanju že obstoječega mednarodnega okvira, kot je opredeljeno v mednarodnih konvencijah Mednarodne pomorske organizacije na to temo, da bi se hkrati opredelili vse možne ukrepe za preprečevanje takšnih katastrof in poiskale vse morebitne vrzeli v zakonodaji na ravni EU in držav članic ter čim prej ustrezno prilagodila vsa zakonodaja EU s tega področja ob upoštevanju razlik med okoliščinami v Mehiškem zalivu ter evropskih obalnih regijah in morjih;

5. poziva Komisijo, naj v pregledu uredbe o Evropski agenciji za pomorsko varnost podaljša mandat te agencije na področju inšpekcijskih pregledov varnosti objektov in naprav na morju ter čiščenja razlitij nafte;

6. meni, da je treba v zvezi s tem nujno revidirati Direktivo 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, v katero ni vključena odgovornost po načelu „onesnaževalec plača“ za črpanje nafte na morju;

7. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj preveri, ali je treba povečati pooblastila Evropske agencije za pomorsko varnost in ali ji je treba dodeliti odgovornost za nadzor nad upoštevanjem varnostnih standardov pri črpanju nafte na morju ter preverjanje načrtov za izredne razmere v zvezi s tem;

8. pozdravlja študijo Komisije z naslovom „Baza podatkov o projektih, ki se financirajo iz sredstev EU, v pomorskih regijah“[5] in poziva Komisijo, naj v svojem naslednjem poročilu o napredku celostne pomorske politike poda popoln in sistematičen pregled vseh sredstev iz vseh proračunskih postavk, ki so bila dodeljena za dejavnosti v zvezi s pomorskim sektorjem, obalnimi regijami in morji;

9. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo novi celostni pomorski politiki v naslednji finančni perspektivi zagotovljena ustrezna sredstva, in naj preuči vse možnosti financiranja, tudi predlog Odbora regij za obalni sklad, ter učinkovito usklajevanje različnih finančnih shem;

10. podpira namero, ki jo je izrazila Komisija, da v naslednjih dveh letih financira celostno pomorsko politiko s 50 milijoni EUR, da bi nadaljevala predhodne projekte na področju politike, upravljanja, trajnosti in nadzora;

Upravljanje morij

11. čestita tistim državam članicam in regijam, ki so že oblikovale politike in strukture celostnega upravljanja morij; poziva države članice, ki imajo razdeljene upravne strukture v zvezi s celostno pomorsko politik, naj nemudoma vzpostavijo enotne integrirane strukture za pomorsko upravljanje;

12. soglaša s smernicami Komisije o upravljanju morij in njeno analizo, da je napredek, ki je bil dosežen v zadnjih letih, obetaven, a še vedno nezadovoljiv;

13. poziva Komisijo, države članice in obalne regije, naj okrepijo prizadevanja za opredelitev celostnih pomorskih politik in vzpostavitev ustrezne strukture upravljanja morij, ki bodo omogočile odločanje na podlagi najboljših razpoložljivih informacij, v to pa vključijo vse deležnike in tako bolj spoštujejo različne politične cilje;

14. poudarja, da je treba spodbujati prilagojene strategije lokalnega razvoja na podlagi procesa posvetovanja in pristopa „od spodaj navzgor“ ter zavračati pristop enotne rešitve za vse; zato meni, da je celostno pomorsko upravljanje nujno za preprečevanje podvajanja pristojnosti med različnimi ravnmi upravljanja ter krepitev sodelovanja in dialoga z lokalnimi in regionalnimi organi, obalnimi skupnostmi, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi s področja pomorstva; na podlagi tega se zavzema za uvedbo in oblikovanje strategij za pomorske makroregije EU v okviru strateških pristopov za regionalna pomorska območja;

15. poziva Komisijo, naj podrobneje in na podlagi uspešnosti oceni kakovost struktur upravljanja morij na ravni držav članic in regionalni ravni ter naj izmenja najboljše prakse za dosego ciljev celostne pomorske politike; meni, da bi celostno in pregledno pomorsko upravljanje zagotovilo optimalno načrtovanje, ustvarilo mnogo sinergij in spodbudilo nastanek evropskega pomorskega prostora brez ovir;

16. soglaša s Komisijo, da bi bilo treba sodelovanje vseh udeležencev pri oblikovanju pomorske politike trajneje vključiti v strukture upravljanja; v ta namen poziva vse obalne države članice, ki tega še niso storile, naj v najkrajšem času določijo nacionalne kontaktne točke za celostno pomorsko politiko; ter tako pozitivno odgovorijo na prošnjo Komisije; poudarja, da je treba čim prej vzpostaviti to operativno omrežje; podpira ustanovitev medsektorske platforme za dialog z zainteresiranimi stranmi o pomorskih zadevah; zahteva, da se uvede ureditev za konkretno partnerstvo med Komisijo ter regijami in ponovno izraža podporo evropskemu dnevu pomorstva in poziva k nadaljnji obravnavi zagotavljanja informacij državljanom EU in javne udeležbe glede vseh vidikov celostne pomorske politike;

17. pozdravlja ustanovitev evropskega omrežja pomorskih grozdov ter poziva Komisijo, države članice in regije, naj na vseh ravneh podprejo te organizacije v nastanku, zlasti s spodbujanjem njihove sposobnosti za inovacije ter njihovo vključevanje v politiko in nacionalne programe ter v programe Skupnosti s krepitvijo čezmejnega sodelovanja, z odpiranjem večjih možnosti za mala in srednja podjetja ter izboljšanjem njihove prepoznavnosti;

18. poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo mednarodni dialog o celostni pomorski politiki in drugih pomorskih vprašanjih v ustreznih forumih, tudi o ratifikaciji in izvajanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu; predlaga, da bi se vsaj enkrat letno organiziralo ministrsko srečanje držav članic Unije za Sredozemlje, na katerem bi se razpravljalo o celostni pomorski politiki;

19. poziva Evropsko unijo, naj se v Uniji za Sredozemlje zavzema za vključitev osnutka skupnega kodeksa dobre prakse ribiškega in ribogojnega sektorja v program te nove mednarodne organizacije;

20. poziva Komisijo, naj okrepi mednarodno razsežnost celostne pomorske politike ter opozarja Komisijo in države članice, da je treba izboljšanj pogojev za delo na morju, varnosti in okoljske učinkovitosti ladij uvrstiti na dnevni red mednarodnih teles in jih ratificirati z mednarodnimi sporazumi pristaniških držav, držav zastave in obalnih držav, da bi na področju plovbe omogočili izboljšanje na svetovni ravni;

21. poziva Komisijo in Svet, naj podpreta vključevanje celostne pomorske politike v instrumente finančne pomoči ter v številne cilje zunanje politike EU s sprejemanjem ustreznih pobud, usmerjenih v boj proti težavam, kot so onesnaževanje, nezakoniti ribolov in piratstvo;

Pobude in strategij za morske bazene

22. pozdravlja pobude in strategije za regionalne morske bazene, ki jih je doslej predlagala Komisija; ugotavlja, da se lahko načela celostne pomorske politike izvajajo le, če bodo prevedena v ciljne strategije in specifične ukrepe, prikrojene posebnostim posameznega morskega bazena, v primeru Sredozemlja pa različnim podregijam, ki so v njem prisotne; poziva k nadaljnjim dialogom in sodelovanju, da bi se izboljšalo upravljanje morskega prostora in obalnih območij v različnih morskih bazenih, vključno s Severnim morjem, Baltskim morjem, Atlantikom, Črnim morjem in sredozemskim območjem, ter poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami kmalu pripravi in predstavi ukrepe za te regije;

23. poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni posebnostim najbolj oddaljenih regij Evropske unije, katerih teritorialne vode dajejo Evropski uniji največjo ekskluzivno ekonomsko območje na svetu; zato meni, da bi ta ozemlja lahko bila glavni dejavnik mednarodne razsežnosti celostne pomorske politike, in poziva Komisijo, naj pomorsko razsežnost vključi v svoje mednarodne sporazume z regijskimi podskupinami;

24. ugotavlja, da se velik del voda Sredozemskega morja in Črnega morja nahaja zunaj območij, ki so v pristojnosti ali suverenosti obalnih držav, in da te države posledično nimajo pristojnosti, da bi zunaj teh območij celostno predpisovale ali izvajale predpise za človekove dejavnosti;

25. zato te obmorske države poziva, naj vprašanja razmejitve rešujejo na osnovi konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu (UNCLOS) in se dogovorijo o svojih morskih območjih;

Pomorsko prostorsko načrtovanje

26. razume, da so stabilnost, predvidljivost in preglednost upravljanja pomorskega prostora bistveni za zagotovitev optimalnega in trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti ter nove rasti in delovnih mest na morju, vključno z nadaljnjim razvojem obnovljivih virov energije, kot sta energija vetra in valov, ne da bi to vplivalo na bolj tradicionalne dejavnosti;

27. meni, da upravljanje vse večje in vse bolj konkurenčne rabe morja na ekosistemski osnovi terja usklajeno, učinkovito in čezmejno pomorsko prostorsko načrtovanje kot nevtralno orodje, ki lahko bistveno prispeva k izvajanju okvirne direktive o morski strategiji in olajša skladno sobivanje različnih načinov uporabe morja;

28. pozdravlja načrt za pomorsko prostorsko načrtovanje, ki temelji na ekosistemskem pristopu in oblikovanju desetih načel za načrtovanje; meni, da je to medsektorsko politično orodje bistveno za izvajanje celostne pomorske politike; poziva Komisijo, naj v letu 2011 predloži osnutek direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju ali predlaga najprimernejši instrument za zagotavljanje skladnosti med pomorskim prostorskim načrtovanjem in drugimi obstoječimi pobudami (celovito gospodarjenje z obalnim pasom, Natura 2000, direktiva o pomorski strategiji);

29. predlaga, da se ocenijo možnosti za souporabo pomorskega prostora s strani različnih sektorjev (npr. plovba, obnovljiva/vetrna energija in ribogojstvo);

30. opozarja na izreden pomen evropskega pomorskega prostorskega načrtovanja in njegove uporabe v obalnih regijah, zlasti najbolj oddaljenih regijah, ter poudarja, da je treba zaščititi ekološko najobčutljivejše morske biogeografske regije, s čimer bi ribiškemu sektorju zagotovili trajnostno izkoriščanje virov;

Pomorski nadzor

31. pričakuje, da bo dobro usklajen in celostni medstebrski, medsektorski in čezmejni pristop k pomorskemu nadzoru bolje ščitil interese držav članic in Evropske unije ter izboljšal zaščito pred onesnaževanjem morja in nezakonitim ravnanjem, tako da bodo organom, ki delujejo na morju, na voljo informacije o spremljanju in nadzoru iz različnih zadevnih sektorjev dejavnosti, kar bo omogočilo večjo učinkovitost;

32. zato poziva Komisijo, države članice, agencije EU, zlasti Evropsko agencijo za pomorsko varnost, in ustrezne organizacije, naj pospešijo prizadevanja v smislu sodelovanja in usklajevanja ter glede na potrebne zakonodajne prilagoditve;

33. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami določi ovire za izmenjavo podatkov v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji ter pooblastilih agencij, naj se opre na izkušnje, pridobljene z regionalnimi in nacionalnimi pobudami, raziskovalnimi projekti in pilotnimi projekti ter operacijami pomorskega nadzora in skupne varnostne in obrambne politike, tako da bo leta 2010 predložila načrt za celostni pomorski nadzor, in naj razišče področja sodelovanja s tretjimi državami, zlasti iz Sredozemlja, ki so ratificirale konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu, ter ustreznimi organizacijami;

34. poziva Komisijo, naj še pravočasno v okviru integriranega pomorskega nadzora pred naslednjo finančno perspektivo opredeli dodatne finančne potrebe za oblikovanje skupnega okolja za izmenjavo informacij v korist EU in držav članic;

35. poziva Komisijo, naj zaradi skupnega okolja za izmenjavo informacij predlaga pravni okvir za povezovanje pomorskega nadzora;

36. ponovno poziva k izboljšanemu sodelovanju med nacionalnimi inšpektorati, obalnimi stražami in mornaricami držav članic ter opozarja Komisijo, naj – kot je že zahteval Evropski parlament v Direktivi 2005/35/ES – izvede študijo možnosti za nadaljnje sodelovanje ali povezovanje različnih služb obalne straže, z večjo interoperabilnostjo med različnimi nadzornimi sistemi ter z načrtom vzpostavitve – v bližnji prihodnosti – evropske obalne straže; meni, da obstajajo velike možnosti za polno udeležbo Evropske agencije za pomorsko varnost pri nadzoru obalnih regij in zagotavljanju boljše podpore državam članicam pri spremljanju onesnaževanja morja;

Razno

37. ponavlja stališče in zahteve, izražene v svojih resolucijah o strateških ciljih in priporočilih za pomorsko prometno politiko EU do leta 2018;

38. poziva Komisijo, naj v zvezi z nastajajočo belo knjigo o prihodnosti prometa upošteva odločilno vlogo pomorskega tovornega prometa v današnji trgovini, naj spodbuja razvoj sekundarnih in manj obremenjenih pristanišč ter naj začne ustrezno reševati vprašanje varnostnih ukrepov v pomorskem prometu znotraj in zunaj EU z vlaganjem v večplastne sisteme obvladovanja tveganj za določanje in pregledovanje nevarnega tovora ter s krepitvijo teh sistemov;

39. poudarja pomen pomorskega prostora brez meja in poziva države članice ter Komisijo k:

– oceni in ohranjanju malih pristanišč,

– širjenju mreže ladijskega prometa na kratkih razdaljah, da bi se razdalje v kopenskem prometu kar najbolj skrajšale,

– spodbujanju raziskav in inovacij o vrstah tovora, ravnanja s tovorom in logističnih rešitvah, da bi se našle rešitve za skrajšanje časa v prevozu in znižanje manipulativnih stroškov,

– podpori razvoja pristaniške infrastrukture;

40. poziva Komisijo, naj združi evropsko pomorsko politiko s politiko celinskih plovnih poti, da bi se čim bolje izkoristil potencial prometa po plovnih poteh ter bi se oblikovali učinkoviti in raznovrstni načini prevoza;

41. spodbuja Komisijo, države članice in sektor, naj okrepijo raziskave in razvoj uporabe virov obnovljive energije za pogon ladij in električno energijo na krovu;

42. poziva Komisijo, naj z ustreznimi sredstvi izboljša delovne razmere za pomorščake, izvaja konvencijo Mednarodne organizacije dela o delovnih standardih v pomorstvu v zakonodaji Skupnosti ter predlaga program kvalifikacij in usposabljanja pomorščakov, zlasti zaposlovanja mladih, vključno s tistimi iz tretjih držav;

43. poziva Komisijo, naj premisli o usklajeni evropski industrijskopolitični pobudi za izboljšanje konkurenčnosti, za spodbujanje odličnosti evropskega ladjedelništva in varnosti ter za okoljsko učinkovitost in konkurenčnost ladjevja v skupnem pomorskem prostoru brez meja, ob tem pa naj v celoti izkoristi Evropsko sposobnost konkurirati na področju ladjedelništva in uporabe zdravih tehnologij ter alternativnih goriv za ladjevje, da bi se spodbujalo „zeleno ladjevje“; poziva države članice, naj ratificirajo mednarodno konvencijo iz Hong Konga (2009) za varno in okolju prijazno recikliranje ladij;

44. na podlagi sklicevanja na teritorialno kohezijo v Pogodbi o delovanju Evropske unije in ker želi izboljšati dostopnost, meni, da mora biti prost pretok potnikov in blaga tudi v prihodnje sestavni del politike notranjega trga s spodbujanjem ladijskega prometa na kratkih razdaljah in pomorske kabotaže med območji ter hkratnim zagotavljanjem boljših povezav med obrobnimi obmorskimi regijami, najbolj oddaljenimi regijami in otoki ter celino in gospodarskimi središči; v zvezi s tem poudarja, da je izjemno pomembno obravnavati težave, s katerimi se srečujejo otoška območja v EU, zlasti male otoške skupnosti, in sicer glede prevoza oseb in blaga z vzdrževanjem morskih povezav, ki nimajo ustrezne podpore na trgu, ter z zagotavljanjem enake cene na kilometer za prevoz oseb, ne glede na to, kje se nahajajo; zahteva konkretne ukrepe za najbolj oddaljene regije, ki bodo upoštevali njihove posebnosti;

45. opozarja na velik pomen pomorskega gospodarstva za države članice z velikimi izključnimi ekonomskimi conami ter na potrebo po spodbujanju razvoja pomorskih gospodarskih grozdov in povečanju njihovega prispevka k rasti in zaposlovanju v okviru strategije EU2020;

46. opozarja, da imata ribištvo in ribogojstvo pomembno vlogo v pomorskem gospodarstvu in razvoju pogosto odmaknjenih obalnih regij, v katerih bi morala celostna pomorska politika okrepiti gospodarski, družbeni in okoljski razvoj;

47. poudarja, da je v celostni pomorski politiki treba upoštevati omejitve in posebnosti ribiškega in ribogojnega sektorja pri uporabi morskega prostora, zlasti v zvezi z razpoložljivostjo območij za izvajanje teh dejavnosti in potrebo po ohranitvi morskih habitatov z vzpostavitvijo morskih rezervatov in drugimi namenskimi ukrepi, s posebnim poudarkom na bolje načrtovanih raziskavah in popolno vključitvijo geografske in podnebne raznovrstnosti vsakega morskega bazena;

48. opozarja, da so obalne regije in otoki še posebej dovzetni za vpliv podnebnih sprememb; poudarja, da je treba pri načrtovanju razvoja vzdolž obsežne obale Skupnosti, vključno z njenim zaledjem, upoštevati posledice podnebnih sprememb; predlaga, naj se ranljivost za podnebne spremembe upošteva pri oblikovanju prihodnje regionalne politike, da ne bi ogrozili izvajanja celostne pomorske politike;

49. poziva Komisijo, naj na osnovi bele knjige o podnebnih spremembah poskrbi, da bo pomorski sektor dosledno sprejel cilje zmanjšanja emisij CO₂, naj vanj vključi tržno usmerjene instrumente, ter naj razvije strategijo za blažitev posebnega vpliva podnebnih sprememb na obalne in otoške regije;

50. ponavlja, da je treba obremenitve za morsko okolje, ki prihajajo s kopnega, kot je onesnaževanje z industrijskimi in kmetijskimi odplakami ter slabo gospodarjenje z obalnim pasom, nujno zmanjšati s celostnim pristopom, ki temelji na delovanju ekosistema;

51. poziva države članice, naj izpolnijo svoje obveznosti iz okvirne direktive o morski strategiji in do 15. julija 2012 opravijo oceno okoljskega stanja svojih morskih voda ter določijo okoljske cilje in programe spremljanja; poleg tega poziva države članice, naj sprejmejo ambiciozne programe ukrepov, s katerimi bodo dosegle dober okoljski status v teh vodah;

52. poziva države članice, naj izpolnijo svojo obveznost glede določitve zaščitenih morskih območjih, predpisano v členu 13 okvirne direktive o morski strategiji; poleg tega poziva države članice, naj učinkovito nadzirajo upoštevanje zaščitnih ukrepov;

53. ugotavlja, da od 1. julija 2010 veljajo nove mejne vrednosti za vsebnost SO₂ v ladijskem gorivu za Rokavski preliv, Severno morje in Baltsko morje, ki so bili na podlagi sklepa Mednarodne pomorske organizacije razglašeni za območja nadzora emisij žvepla; zato meni, da bi morale biti vsa Evropska obalna območja enako zaščitena in da določanje novih vrednosti SO₂ samo za nekatera območja lahko povzroči popačenje konkurence; meni, da je treba dati prednost enotni ureditvi za vso EU in da se je treba prehodu s pomorskega na cestni promet izogniti za vsako ceno;

54. ugotavlja, da so morja postala odlagališče za ogromne in hitro rastoče količine odpadnega materiala, med katerim je veliko plastičnih mas, pa tudi izgubljenih ladijskih zabojnikov; poziva Komisijo, naj spodbuja evropsko in mednarodno razpravo, v kateri se bodo raziskovale možnosti za zmanjšanje količine odpadkov;

55. poziva Komisijo, naj izdela strategijo trajnostnega obalnega, otoškega in pomorskega turizma, da bi okrepila njihovo trajnost in privlačnost za prebivalce in turiste, saj je to eden od načinov, da se doseže cilj varstva narave v obmorskih regijah, kot je Waddensko morje, s polno uporabo določb Lizbonske pogodbe o turizmu ter s spodbujanjem pobud, kot je omrežje EDEN;

56. poudarja, da imajo morski in obmorski turizem ter z njim povezani sektorji velik razvojni potencial in so velik vir rasti, zato obalne regije predstavljajo glavne turistične destinacije v Evropi, in poziva Komisijo, naj ta vprašanja vključi v svojo strategijo za trajnostni obalni in pomorski turizem;

57. poudarja, da je dodana vrednost politike v zvezi z morji/pomorske politike pomembna pri krepitvi sodelovanja med sosedi, zlasti med državami članicami in državami kandidatkami;

58. pozdravlja evropsko strategijo za morsko in pomorsko raziskovanje ter skupne pozive iz okvirnega raziskovalnega programa o prihodnosti oceanov kot konkretne znake celostnega pristopa k izvajanju celostne pomorske politike; predlaga, naj se pomorske vede uvrstijo med prednostne naloge 8. okvirnega programa za raziskave in naj se ustanovitvi evropski inštitut za pomorske raziskave;

59. se strinja, da je vzpostavitev interdisciplinarne znanstvene in tehnološke baze znanja evropskih morjih in obalah bistvenega pomena; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi akterji ocenijo obstoječe podatkovne baze in opazovalne programe ter pospešijo svoja prizadevanja za čim prejšnje delovanje evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (EMODNET);

60. poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izvajati načrt za spremljanje ter kartiranje razbitih ladij in potopljenih arheoloških najdišč, saj so del zgodovinske in kulturne dediščine Skupnosti, ter naj zato spodbuja razumevanje in preučevanje takšnih najdišč ter pomaga preprečiti njihovo plenjenje, s čimer bo zagotovila njihovo ustrezno ohranitev;

61. pozdravlja atlas morij, ki ga je pred kratkim pripravila Komisija, in poziva zainteresirane strani k uporabi novega instrumenta sodelovanja, ki ga prinaša pomorski forum, ter naj učinkoviteje vključijo širšo javnost;

62. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Evropski komisiji.

[1] UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
[2] Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0128.
[3] C 175 E, 10.7.2008, str. 531.
[4] C 279 E, 19.11.2009, str. 30.
[5] Končno poročilo. Okvirna pogodba FISH/2007/04, posebna pogodba št 4. December 2009

Potrebujemo novo zavest o morju

Evropska unija ima 320.000 km morske obale. Na njej živi tretjina naših državljanov in to število narašča. Z gospodarskimi dejavnostmi na morju in na obali proizvedemo 40 odstotkov BDP Evropske unije in glede na napovedi je tu še veliko možnosti za razvoj. Po plovnih poteh poteka 40 %v menjave blage v Evropi in 95 % izvoza iz Evrope. Razvoj okolju prijaznih in varnih plovil je osrednjega pomena ter pomembna priložnost za evropsko ladjedelništvo. Naša morja bi morala ostati gonilo rasti, od njihovih še temeljitejših raziskav pa si veliko obetamo in pričakujemo. Hkrati je to za občutljiv ekosistem, kot dokazuje naftna katastrofa v Mehiškem zalivu, ki nudi kakovost življenja in biotsko raznovrstnost, ki jo je treba ohraniti in marsikje tudi izboljšati.

Naše politike na področju pomorskega prometa, pomorskega gospodarstva, novih tehnologij, obalnih območij, energije morja, ribištva, nadzora ter ohranjanja prava in reda na morju, turizma, varstva morskega okolja in raziskovanja morja so se doslej razvijale vsaka zase. Zaradi te ločene obravnave se vedno dogaja, da se sprejemajo nasprotujoči si ukrepi, ki imajo potem negative posledice za morsko okolje, da se izvaja nesorazmeren pritisk na konkurenčne pomorske dejavnosti, ali pa da je njihova uporaba neučinkovita, neusklajena in sporna. V postopkih odločanja, ki so zgolj sektorski, je tudi teže razumeti medsebojne vplive in raziskati doslej neizkoriščene sinergije med različnimi pomorskimi sektorji.

Glede na vse večjo prostorsko konkurenco v morskem prostoru, pomen morij in pomorskega sektorja za našo prihodnost in skupne posledice človekovih dejavnosti za morske ekosisteme se je izkazalo, da ta ločen način odločanja ni primeren za pomorske zadeve.

Na osnovi tega spoznanja se je začel razvijati koncept celostne pomorske politike, ki na eni strani opredeljuje okvir upravljanja, ki se razteza na vse ravni, na drugi strani pa naj bi razvil instrumente oblikovanja politike, razširjene na več sektorjev.

Celostna pomorska politika bi morala:

– ustvariti večjo skladnost med različnimi političnimi področji,

– razviti boljše regulativne in medsektorske instrumente (celostni pomorski nadzor, pomorsko prostorsko načrtovanje, celovito gospodarjenje z obalnim pasom, vzpostavitev celovite baze znanja in podatkov o morju, strategije za morske bazene),

– z ekološke in ekonomskega vidika trajnostno in učinkovito izkoristiti možnosti, ki jih ponujata morje in pomorski sektor,

– preprečevati podvajanje dela glede zakonodajnih pristojnosti pri različnih nacionalnih in regionalnih organih v državah članicah,

– olajšati potrebno načrtovanje konkurenčnih dejavnosti na morju in strateškega upravljanja pomorskih območij,

– zagotavljati izvajanje ekosistemu prijaznega pristopa, ki je določen v okvirni direktivi o morski strategiji EU,

– zbrati zanesljive informacije in primerljive statistike za oblikovanje pomorske politike na vseh ravneh.

Stališče poročevalke

Evropski parlament je že dvakrat zavzel stališče o vprašanju celostne pomorske politike (Piecykovi poročili I in II). Poročevalka potrjuje, da je bila celostna pomorska politika v zadnjih resolucijah Evropskega parlamenta načeloma pozitivno ocenjena, hkrati pa bi rada ocenila ukrepe, napovedane v akcijskem načrtu iz modre knjige, in opredelila nove izzive.

V svojem predlogu se je osredotočila na upravne in vodstvene strukture, ki jih zahteva celostna pomorska politika, ter na večsektorske instrumente, kot so pomorsko prostorsko načrtovanje, celostni pomorski nadzor ali raziskovanje morja. Njihovo uspešno izvajanje je pogoj za skladnejše in učinkovitejše oblikovanje sektorskih politik in ukrepov EU, usmerjenih v morja in obale, kot so ribiška, prometna, okoljska, energetska, podjetniška ali raziskovalna politika.

Evropski parlament bi lahko tu ocenil ali zahteval mnoge specifične sektorske ukrepe. Poročevalka je seznanjena z izzivi[1] glede zmanjšanja izpusta žvepla in dušikovega oksida ter izpusta trdnih delcev iz ladij, pomembnega deleža onesnaževanja morij s kopnega, težavnih življenjskih in delovnih pogojev pomorščakov, piratstva in ribičev, ki so jih prizadele družbeno-ekonomske posledice ukrepov za obnovitev ribjega staleža ali varstvo ekosistemov. Prav tako pozna in pozdravlja napovedi rasti za pomorski promet, pomorske raziskave, pomorsko gospodarstvo in obalni turizem, pomen ribištva za svetovno preskrbo s hrano glede na rast prebivalstva in možnosti na trgu dela, povezane z vsemi temi področji.

Po mnenju poročevalke pa bi moral Evropski parlament zavzeti predvsem stališče do naslednjih vprašanj:

1. Ali Evropski parlament še vedno podpira koncept celostne pomorske politike?

2. Ali Evropski parlament meni, da se celostna pomorska politika dovolj hitro izvaja in uporablja?

3. Ali Evropska komisija, Svet in države članice zadovoljivo izvajajo akcijski načrt (ki ga Evropski parlament v veliki meri podpira)?

4. Kako je napredovalo izvajanje medsektorskih instrumentov oblikovanja politike (celovit pomorski nadzor, pomorsko prostorsko načrtovanje, celovito gospodarjenje z obalnim pasom, vzpostavitev celovitega raziskovanja ter baze znanja in podatkov o morju, strategije za morske bazene),

5. Kakšne ukrepe je treba poleg tega še podpreti?

[1] Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. maja 2010 o strateških ciljih po priporočilih za pomorsko prometno politiko do leta 2018.

za Odbor za promet in turizem

o celostni pomorski politiki – ocena doseženega napredka in novi izzivi
(2010/2040(INI))

Pripravljavec mnenja (*): Antonello Antinoro

(*) Pridruženi odbor – člen 50 poslovnika

POBUDE

Odbor za ribištvo poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. opozarja, da je vključitev ribiške in ribogojne politike kot popolne in od drugih neodvisne politike v celostno pomorsko politiko, potrebna za čim bolj primerno reševanje okoljskih in gospodarskih vprašanj družbe na splošno in samega ribiškega sektorja;

2. ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti medsektorske politične instrumente, ki bodo obsegali ribiški in ribogojni sektor in bodo med drugim omogočali izboljšanje evropskega pomorskega prostorskega načrtovanja, okrepitev razvoja znanosti glede morja in zagotavljanje celostnega pomorskega nadzora;

3. zlasti poudarja, da je v celostni pomorski politiki treba upoštevati omejitve in posebnosti ribiškega in ribogojnega sektorja pri uporabi morskega prostora, zlasti v zvezi z razpoložljivostjo območij za izvajanje teh dejavnosti in potrebo po ohranitvi morskih habitatov z vzpostavitvijo morskih rezervatov in drugimi namenskimi ukrepi, s posebnim poudarkom na bolje načrtovanih raziskavah in popolno vključitvijo geografske in podnebne raznovrstnosti vsakega morskega bazena;

4. posebej poudarja nujno potrebo po izvedbi večdisciplinarnih raziskovalnih programov, zasnovanih posebej za pravilno vključevanje vseh dejavnosti v morskem okolju, tako v zvezi z ohranjanjem morskih ekosistemov kot v zvezi z raziskovanjem novih tehnologij (selektivnejša orodja, okolju prijaznejši motorji, gojenje vrst v ujetništvu itd.) z neposrednimi koristmi za ribiški in ribogojni sektor;

5. meni, da je krepitev regionalnega sodelovanja nujna za bolj trajnostno in učinkovitejše upravljanje morskih in obmorskih virov, predvsem če pomorski prostor pomeni popolno soodvisnost dejavnosti, kot v številnih morskih bazenih, npr. v Sredozemlju ali Baltskem morju;

6. se zaveda, da razmejitev mejá med evropskimi sredozemskimi obmejnimi državami in drugimi sredozemskimi državami sproža zapletena in politično občutljiva vprašanja, ki bi lahko ogrozila nastanek prave celostne pomorske politike v regiji, zlasti glede upravljanja ribolovnih virov;

7. zato poziva Evropsko unijo, naj se v Uniji za Sredozemlje zavzema za vključitev osnutka skupnega kodeksa dobre prakse ribiškega in ribogojnega sektorja v program te nove mednarodne organizacije;

8. poziva, naj se v okviru zaželene regionalizacije skupne ribiške politike razvije izmenjava med institucionalnimi dejavniki celostne pomorske politike in skupne ribiške politike, da se sprosti potencial sinergij med celostno pomorsko politiko in skupno ribiško politiko, zlasti v okviru pristopa po ribolovnem bazenu;

9. prav tako zahteva, da se okrepijo mehanizmi sodelovanja med različnimi politikami, ki skupaj tvorijo celostno pomorsko politiko, vključno s skupno ribiško politiko, ki naj temeljijo zlasti na skupnih posvetovalnih organih, ustanovljenih v državah članicah, ki bodo združevali akterje iz vseh vključenih sektorjev ter omogočali dejansko zgodnjo izmenjavo med temi politikami;

10. poudarja, da bo prizadevanje celostne pomorske politike za ohranitev ekonomsko in socialno vzdržnega evropskega ribiškega sektorja, ki bo prijazen do okolja, pa tudi vir gospodarskega napredka za njegove akterje, pripomogel tudi k uspehu zaposlovalnih in gospodarsko razvojnih politik Skupnosti, vključno s trgovinsko politiko, in preskrbi EU s kakovostno hrano, ki kaže resne pomanjkljivosti na tem področju;

11. poziva k vključitvi načel učinkovitosti virov ter trajnostne proizvodnje in potrošnje v celostno pomorsko politiko;

12. opozarja, da imata ribištvo in ribogojstvo pomembno vlogo v pomorskem gospodarstvu in razvoju pogosto odmaknjenih obalnih regij, v katerih bi morala celostna pomorska politika okrepiti gospodarski, družbeni in okoljski razvoj;

13. opozarja na izreden pomen evropskega pomorskega prostorskega načrtovanja in njegove uporabe v obalnih regijah, zlasti najbolj oddaljenih regijah, ter poudarja, da je treba zaščititi ekološko najobčutljivejše morske biogeografske regije, s čimer bi ribiškemu sektorju zagotovili trajnostno izkoriščanje virov;

14. ponavlja, da je treba obremenitve za morsko okolje, ki prihajajo s kopnega, kot je onesnaževanje z industrijskimi in kmetijskimi odplakami ter slabo gospodarjenje z obalnim pasom nujno zmanjšati, in sicer v okviru celostnega ekosistemskega pristopa; poleg tega poudarja, da je nujno potrebna uvedba mreže zaščitenih morskih območij;

15. poudarja pomembno vlogo ciljnih in celostnih pomorskih raziskav ter spodbujanja inovacij, kar bo učinkoviteje pomagalo izpolnjevati potrebe zainteresiranih strani in ohranjati biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj preuči možnost večje podpore uporabnemu raziskovanju v osmem okvirnem programu, na primer s horizontalno uskladitvijo ustreznih raziskovalnih programov, bolj ustreznim financiranjem in ustanovitvijo evropskega inštituta za pomorske raziskave;

16. poziva Komisijo in države članice, naj nujno ponovno ocenijo tveganja, ki izvirajo iz obratovanja vrtalnih ploščadi na morju, vetrnih elektrarn na morju, odkopa peska in proda ter drugih vrst uporabe, ki zavzame veliko prostora, ob upoštevanju šibkejšega položaja ribištva, ribičev in obalnih skupnosti;

17. poziva, da bi moral biti ribiški sektor bolj vključen v evropske pomorske grozde in v njih dejavneje sodelovati;

18. podpira namero, ki jo je izrazila Komisija, da v naslednjih dveh letih financira celostno pomorsko politiko s 50 milijoni EUR, da bi nadaljevala predhodne projekte na področju politike, upravljanja, trajnosti in nadzora;

19. poudarja, da je treba oceniti dodatne finančne potrebe, ki jih imajo obalne države članice zaradi pomorskega nadzora voda EU, in po potrebi prispevati k njim;

20. vztraja pri dejstvu, da je treba celostno pomorsko politiko financirati iz proračuna Skupnosti s sorazmernim prispevkom vseh sektorjev, ki jih zadeva ta politika, ob upoštevanju razlik v pomembnosti, ki je v proračunu EU pripisana posameznim politikam;

21. poziva, da je treba večjo pozornost nameniti zagotavljanju informacij državljanom EU in zagotavljanju sodelovanja javnosti pri vseh vidikih celostne pomorske politike.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

za Odbor za promet in turizem

o celostni morski politiki – ocena doseženega napredka in novi izzivi
(2010/2040(INI))

Pripravljavec mnenja: Georgios Stavrakakis

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za promet in turizem, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. na podlagi sklicevanja na teritorialno kohezijo v Pogodbi o delovanju Evropske unije in ker želi izboljšati dostopnost, meni, da mora biti prost pretok potnikov in blaga tudi v prihodnje sestavni del politike notranjega trga s spodbujanjem ladijskega prometa na kratkih razdaljah in pomorske kabotaže med območji ter hkratnim zagotavljanjem boljših povezav med obrobnimi obmorskimi regijami, najbolj oddaljenimi regijami in otoki ter celino in gospodarskimi središči; v zvezi s tem poudarja, da je izjemno pomembno obravnavati težave, s katerimi se srečujejo otoška območja v EU, zlasti male otoške skupnosti, in sicer glede prevoza oseb in blaga z vzdrževanjem morskih povezav, ki nimajo ustrezne podpore na trgu, ter z zagotavljanjem enake cene na kilometer za prevoz oseb, ne glede na to, kje se nahajajo; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov za najbolj oddaljene regije ob upoštevanju njihovih posebnosti;

2. opozarja, da so obalne regije in otoki še posebej dovzetni za vpliv podnebnih sprememb; poudarja, da je treba pri načrtovanju razvoja vzdolž obsežne obale Skupnosti, vključno z njenim zaledjem, upoštevati posledice podnebnih sprememb; predlaga, da se dovzetnost za podnebne spremembe upošteva pri oblikovanju prihodnje regionalne politike, da ne bi ogrozili izvajanja celostne pomorske politike;

3. opozarja, da je treba za zagotovitev močnejših pomorskih sektorjev, zagotovitev trajnostne gospodarske rasti in novih delovnih mest v pomorskih regijah, spopadanje z negativnimi učinki otoške lege, zaščito morskih ekosistemov, zlasti z raziskavami in pomorskim nadzorom, ter spodbujanje izmenjave in prenosa najboljše prakse regionalno pomorsko sodelovanje okrepiti s celostnim okvirom; v zvezi s tem opozarja na prispevek regionalne politike prek njenega cilja v zvezi s teritorialnim sodelovanjem; poziva k celovitemu in lahko razumljivemu sistemu zaščite obalnih območij in morij, ki bo v pomoč regionalnemu načrtovanju;

4. poudarja, da je treba uskladiti pomorsko in kopensko prostorsko načrtovanje, pri katerem se upošteva ekosistemski pristop; ugotavlja, da je teritorialno sodelovanje pomembno zlasti za zaščito občutljivih čezmejnih morskih območij;

5. ob upoštevanju dejstva, da imajo pomorske regije, vključno z obalnimi regijami, otoki in najbolj oddaljenimi regijami, posebne značilnosti, ki zahtevajo posebno rešitev, poudarja, da je treba spodbujati prilagojene strategije lokalnega razvoja na podlagi posvetovanj s pristopom „od spodaj navzgor“ in zavračati pristop enotne rešitve za vse; zato meni, da je celostno pomorsko upravljanje nujno, da se prepreči podvajanje pristojnosti med različnimi ravnmi upravljanja ter okrepita sodelovanje in dialog z lokalnimi in regionalnimi organi, obalnimi skupnostmi, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi s področja pomorstva; na podlagi tega se zavzema za uvedbo in oblikovanje strategij za pomorske makroregije EU v okviru strateških pristopov za regionalna pomorska območja;

6. vendar glede na strategijo EU2020 predlaga Komisiji, naj kot način reševanja skupnih problemov, prednostnih nalog in izzivov na večjem geografskem območju, vključno z različnimi državami članicami, analizira možnosti za spodbujanje „makroregijskega“ pristopa na podlagi cilja 3 uredbe o strukturnih skladih, v katerem je navedeno, da bi bilo treba vsako „makroregijsko“ strategijo vključiti v regionalno politiko EU, posledica tega pa bi bila usklajena politika za vse ozemlje EU; poleg tega poudarja, da je treba analizirati dodano vrednost te strategije za uresničevanje cilja teritorialne kohezije na ozemlju Unije; to bi bilo treba storiti tudi za pomorsko politiko, da bi spodbudili razvoj in izboljšali izvajanje pomorske politike EU v obalnih in najbolj oddaljenih regijah v okviru usklajene in celovite strategije;

7. opozarja na velik pomen pomorskega gospodarstva za države članice z velikimi izključnimi ekonomskimi conami ter na potrebo po spodbujanju razvoja pomorskih gospodarskih grozdov in povečanju njihovega prispevka k rasti in zaposlovanju v okviru strategije EU2020;

8. predlaga, da se pospeši sodelovanje glede otokov/obalnih vprašanj ter vzpostavi prizadevanje za oblikovanje možnega celostnega pristopa k pomorski politiki in ukrepom, da bi v okviru celostne pomorske politike podprli njihove značilnosti in prednostne naloge;

9. podpira vključitev oddaljenih pomorskih regij in otokov v okvir „pomorskih avtocest“, da bi spodbudili trajnostno mobilnost, intermodalnost in notranji trg; v zvezi s tem predlaga, da se pripravijo regionalne pobude v okviru „pomorskih avtocest“ na evropskih pomorskih območjih velikega pomena, da bi spodbudili uvedbo novih intermodalnih pomorskih logističnih verig v Evropi ter pospešili razvoj pomorske trgovine; v istem okviru poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka v zvezi z zaželenostjo vzpostavitve novih „pomorskih avtocest“ in v zvezi s pogoji za takšno vzpostavitev;

10. ob upoštevanju tveganj, ki so jim izpostavljene zlasti obalne regije, poudarja pomen pomorskih varnostnih ukrepov, za katere bodo potrebna skupna prizadevanja, ki bodo zajemala pomorsko politiko in ukrepe ter sodelovanje na drugih političnih področjih na ravni EU;

11. poziva Komisijo, naj najbolj oddaljene regije postavi v središče mednarodne razsežnosti pomorske politike kot izpostave Unije na njihovih pomorskih območjih, kakor je predvideno v njenem sporočilu z dne 26. maja 2004 o okrepljenem partnerstvu za najbolj oddaljene regije (KOM(2004)0343), in predloži pomorske regionalne strategije za najbolj oddaljene regije; zato meni, da bi ta ozemlja lahko bila glavni dejavnik mednarodne razsežnosti celostne pomorske politike, in poziva Komisijo, naj pomorsko razsežnost vključi v svoje mednarodne sporazume z regijskimi podskupinami;

12. priznava, da bo povečanje proizvodnje energije na morju obremenilo prostočasni, turistični, ribiški in tovorni sektor, ter poziva k sodelovanju med regijami za zaščito teh interesov, pri čemer je treba nameniti posebno pozornost ribolovnim dejavnostim, ki imajo pomembno mesto v pomorskem gospodarstvu obalnih regij.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Josefa Andrés Barea, Antonello Antinoro, Alain Cadec, João Ferreira, Carmen Fraga Estévez, Pat the Cope Gallagher, Marek Józef Gróbarczyk, Carl Haglund, Ilijana Malinova Jotova (Iliana Malinova Iotova), Werner Kuhn, Isabella Lövin, Guido Milana, Maria do Céu Patrão Neves, Ulrike Rodust, Struan Stevenson, Catherine Trautmann, Jarosław Leszek Wałęsa

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Luis Manuel Capoulas Santos, Raül Romeva i Rueda, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas)

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Veronica Lope Fontagné

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov