POROČILO o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu za obdavčitev v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES
6.12.2012 - (COM(2012)0465 – C7‑0242/2012 – 2011/0341B(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Theodor Dumitru Stolojan
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o spremenjenem predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o akcijskem programu za obdavčitev v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (Fiscalis 2020) in razveljavitvi Odločbe št. 1482/2007/ES
(COM(2012)0465 – C7‑0242/2012 – 2011/0341B(COD))
(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2012)0465),
– ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 114, 197 in 212 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0242/2012),
– ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 22. februarja 2012[1] ,
– ob upoštevanju člena 55 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za proračun (A7-0399/2012),
A. ker so finančna sredstva, ki so navedena v predlogu Komisije, za zakonodajni organ le okvirnega pomena in ne morejo biti dokončno določena, dokler ne bo dosežen sporazum o predlogu ureditve večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;
B. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[2] ponovno poudaril, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru zagotoviti dovolj dodatnih sredstev, da bo Unija lahko uresničila svoje že sprejete politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; ker se lahko za uresničevanje dogovorjenih ciljev in obveznosti Unije ter načela solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 nameni le omejen finančni prispevek; ker bi moral Svet jasno opredeliti, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom;
1. sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.
Predlog spremembe 1 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1a) Sam program in njegov uspeh sta ključna v zdajšnjih gospodarskih razmerah, če upoštevamo, da si mora Unija prizadevati za tesnejše sodelovanje in usklajevanje na področju gospodarske, javnofinančne in proračunske politike. |
Predlog spremembe 2 Predlog uredbe Uvodna izjava 1 b (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(1b) Prost pretok kapitala se ne sme uporabljati kot način za izogibanje davkom, zlasti ne v državah članicah, katerih valuta je evro in so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo v evroobmočju. |
Predlog spremembe 3 Predlog uredbe Uvodna izjava 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) Dejavnosti programa, npr. evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za davčne uradnike ter pobude za skupno usposabljanje, naj bi po pričakovanjih prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Z zagotavljanjem okvira za dejavnosti, katerih namen so učinkovitejši davčni organi, krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje zaposlovanja ter prispevanje k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije, bo program dejavno krepil delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu. |
(2) Dejavnosti programa, npr. evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za davčne uradnike ter pobude za skupno usposabljanje naj bi z okrepitvijo delovanja enotnega trga, zagotovitvijo okvira za podporo dejavnosti za povečanje produktivnosti javnega sektorja ter spodbujanjem tehničnega napredka in inovativnosti po pričakovanjih prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Z zagotavljanjem okvira za dejavnosti, katerih namen so učinkovitejši davčni organi, krepitev konkurenčnosti podjetij, spodbujanje zaposlovanja ter prispevanje k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije, držav članic in davkoplačevalcev Unije bo program dejavno krepil delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu, hkrati pa bo postopoma odpravil obstoječe ovire in izkrivljanja na trgu. |
Obrazložitev | |
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |
Predlog spremembe 4 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Področje uporabe programa Fiscalis 2020 bi bilo treba uskladiti s trenutnimi potrebami, da bi omogočili podporne dejavnosti glede vseh na ravni Unije usklajenih vrst davkov in zakonodaje Unije v zvezi z obdavčitvijo. Ta program bi moral zato zajemati ne le davke, usklajene na ravni Unije, temveč tudi druge davke, ki spadajo na področje uporabe zakonodaje Unije v zvezi z obdavčitvijo v smislu Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi. |
(3) Področje uporabe programa Fiscalis 2020 bi bilo treba uskladiti s trenutnimi potrebami, da bi omogočili podporne dejavnosti glede vseh na ravni Unije usklajenih vrst davkov in zakonodaje Unije v zvezi z obdavčitvijo. Ta program bi moral zato zajemati ne le davke, usklajene na ravni Unije, temveč po potrebi tudi druge davke, ki spadajo na področje uporabe zakonodaje Unije v zvezi z obdavčitvijo v smislu Direktive Sveta 2010/24/EU z dne 16. marca 2010 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev v zvezi z davki, carinami in drugimi ukrepi. |
Obrazložitev | |
Program Fiscalis bi se moral osredotočiti na svoj osrednji namen, torej na podporo sodelovanju med nacionalnimi davčnimi organi držav članic. | |
Predlog spremembe 5 Predlog uredbe Uvodna izjava 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(4) V podporo procesu pristopa in pridružitve tretjih držav bi moral biti program odprt za sodelovanje držav pristopnic in kandidatk ter potencialnih kandidatk in partnerskih držav evropske sosedske politike, če so izpolnjeni določeni pogoji. Glede na vse večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva program v okviru nekaterih dejavnosti še naprej zagotavlja možnost sodelovanja zunanjih strokovnjakov, kot so predstavniki vladnih organov, gospodarski subjekti in njihove organizacije ali predstavniki mednarodnih organizacij. . |
(4) V podporo procesu pristopa in pridružitve tretjih držav bi moral biti program odprt za sodelovanje držav pristopnic in kandidatk ter potencialnih kandidatk in partnerskih držav evropske sosedske politike, če so izpolnjeni določeni pogoji, omejen na boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, zlasti proti čezmejnemu davčnemu vrtiljaku, in na usposabljanje osebja davčnih organov. Glede na vse večjo medsebojno povezanost svetovnega gospodarstva bi moral program še naprej zagotavljati, da se v določene dejavnosti ustrezno vključijo zunanji strokovnjaki. |
Obrazložitev | |
Program Fiscalis bi moral biti v z vidika sodelovanja z državami nečlanicami EU omejen na boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, zlasti proti čezmejnemu davčnemu vrtiljaku, in na usposabljanje osebja davčnih organov. | |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 5 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(5) Pri ciljih programa so upoštevani težave in izzivi, ki so bili na področju obdavčitve ugotovljeni za naslednje desetletje. Program bi moral še naprej imeti ključno vlogo na pomembnih področjih, kot je skladno izvajanje zakonodaje Unije, upravno sodelovanje, zaščita finančnih in gospodarskih interesov Unije ter krepitev upravne zmogljivosti davčnih organov. Vendar je treba glede na dinamiko na novo ugotovljenih izzivov nameniti dodatno pozornost boju proti davčnim goljufijam, zmanjšanju upravne obremenitve in krepitvi sodelovanja s tretjimi državami in stranmi. |
(5) Pri ciljih programa so upoštevani težave in izzivi, ki so bili na področju obdavčitve ugotovljeni za naslednje desetletje. Program bi moral še naprej imeti ključno vlogo na pomembnih področjih, kot je skladno izvajanje zakonodaje Unije, upravno sodelovanje, zaščita finančnih in gospodarskih interesov Unije, držav članic in evropskih davkoplačevalcev ter krepitev upravne zmogljivosti davčnih organov. Vendar je treba glede na dinamiko na novo ugotovljenih izzivov nameniti dodatno pozornost boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in vsem oblikam dvojnega obdavčevanja in dvojnega neobdavčevanja, agresivni utaji davkov, zmanjšanju upravne obremenitve in po potrebi krepitvi sodelovanja s tretjimi državami in stranmi, zlasti za povečanje preglednosti in strožji nadzor za preprečevanje izrabljanja davčnih oaz. |
Obrazložitev | |
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) Orodja, ki so se uporabljala v okviru programa, določenega za obdobje pred letom 2014, so se izkazala za ustrezna in so bila zato ohranjena. Zaradi potrebe po bolj strukturiranem operativnem sodelovanju so bila dodana dodatna orodja, kot so skupine strokovnjakov, sestavljene iz strokovnjakov Unije in nacionalnih strokovnjakov, za skupno izvajanje nalog na posebnih področjih kot tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave, katerih namen je zagotavljati specializirano pomoč sodelujočim državam, ki potrebujejo krepitev upravnih zmogljivosti. |
(6) Orodja, ki so se uporabljala v okviru programa, določenega za obdobje pred letom 2014, so se izkazala za ustrezna in so bila zato ohranjena. Zaradi potrebe po bolj strukturiranem operativnem sodelovanju so bila dodana dodatna orodja, kot so skupine strokovnjakov, sestavljene iz strokovnjakov Unije in nacionalnih strokovnjakov, za skupno izvajanje nalog na posebnih področjih kot tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti javne uprave, katerih namen je zagotavljati specializirano pomoč sodelujočim državam, ki potrebujejo krepitev upravnih zmogljivosti. Z uvedbo ukrepov za krepitev zmogljivosti se po potrebi priznava vloga programa Fiscalis 2013 pri krepitvi upravne zmogljivosti držav članic. |
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Po ocenah naj bi vlade držav članic zaradi izogibanja davkom izgubile približno 860 000 milijonov, zaradi utaje davkov pa približno 150 000 milijonov. Obseg izogibanja davkom in njihove utaje zmanjšuje zaupanje državljanov v poštenost in legitimnost pobiranja davkov. Države članice bi lahko z razpolovitvijo davčne vrzeli pridobile nov davčni prihodek, ne da bi za to morale povišati stopnje davkov. Evropski parlament je v resoluciji z dne 19. aprila 20121, Evropski svet pa v svojih sklepih s 1. in 2. marca 2012 pozval h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom, tudi na podlagi upravnega sodelovanja in usklajevanja med davčnimi sistemi. Zato se je treba še bolj kot v programskem obdobju 2007–2013 osredotočiti na boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in utaji davkov kot načinu za podprtje akcijskega načrta Unije s celovitim časovnim načrtom in kvantitativnim ciljem. |
|
|
________________ |
|
|
1 Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0137. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 8 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(8) Zaradi vse večje globalizacije bi moral imeti tudi učinkovit boj proti goljufijam mednarodno razsežnost. Zato je koristno, da ima Unija možnost z razvitimi tretjimi državami skleniti sporazume o tehničnem sodelovanju, da bi takim državam omogočila, da uporabljajo unijske komponente evropskih informacijskih sistemov v podporo varni izmenjavi informacij med njimi in državami članicami v okviru dvostranskih davčnih sporazumov. |
(8) Zaradi vse večje globalizacije bi moral imeti tudi učinkovit boj proti goljufijam in izogibanju davkom mednarodno razsežnost. Zato je zelo pomembno, da imajo Unija in države članice možnost z razvitimi tretjimi državami skleniti sporazume o tehničnem sodelovanju, da bi tem državam omogočile, da uporabljajo komponente evropskih informacijskih sistemov Unije ali ustrezne nacionalne informacijske sisteme v podporo varni izmenjavi informacij med njimi in državami članicami v okviru dvostranskih davčnih sporazumov. |
Obrazložitev | |
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Finančni interesi Unije morajo biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. |
(14) Finančni interesi Unije morajo biti v celotnem ciklu odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, izterjava izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi kazni. Zaščita finančnih interesov Unije je nedvomno v interesu držav članic, zanje pa bi lahko pomenila tudi pomemben instrument za povišanje nacionalnih prihodkov. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Uvodna izjava 17 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(17) Komisiji bi moral pri izvajanju programa pomagati odbor za program Fiscalis 2020. |
(17) Komisiji bi moral pri izvajanju programa, vključno z njegovim rednim ocenjevanjem, pomagati odbor za program Fiscalis 2020. |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 1 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Določi se večletni akcijski program „Fiscalis 2020“ (v nadaljnjem besedilu: program), da bi se izboljšalo delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu. |
1. Določi se večletni akcijski program „Fiscalis 2020“ (v nadaljnjem besedilu: program), da bi se izboljšalo delovanje sistemov obdavčitve na notranjem trgu ter ustrezno sodelovanje in usklajevanje. |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 3 – odstavek 2 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) partnerske države evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim, ki jih izvaja Unija; zadevne partnerske države sodelujejo pri programu v skladu z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Unije. |
(2) samo pri vprašanjih, povezanih z bojem proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam, zlasti proti čezmejnemu davčnemu vrtiljaku in pri usposabljanju osebja davčnih organov, partnerske države evropske sosedske politike, če so dosegle zadostno raven prilagoditve ustrezne zakonodaje in upravnih metod tistim, ki jih izvaja Unija; zadevne partnerske države sodelujejo pri programu v skladu z določbami, ki jih je treba opredeliti skupaj z navedenimi državami po vzpostavitvi okvirnih sporazumov o njihovem sodelovanju pri programih Unije. |
Obrazložitev | |
Program Fiscalis bi se moral osredotočiti na svoj osrednji namen, torej na podporo sodelovanju med nacionalnimi davčnimi organi držav članic. To bi lahko v omejenem obsegu zajemalo tudi države pristopnice in kandidatke ter potencialne kandidatke in partnerice iz evropske sosedske politike, kjer bi se moral program osredotočati na boj proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom. | |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 4 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Zunanji strokovnjaki so lahko povabljeni k sodelovanju pri izbranih dejavnostih, organiziranih v okviru programa, če je to koristno za dosego ciljev iz člena 5. Komisija izbere te strokovnjake na podlagi njihovih sposobnosti, izkušenj in znanja, ki so pomembni za specifične dejavnosti. |
Zunanji strokovnjaki so lahko po potrebi povabljeni k sodelovanju pri izbranih dejavnostih, organiziranih v okviru programa, če je to koristno za dosego ciljev iz člena 5. Komisija izbere te strokovnjake na podlagi njihovih sposobnosti, izkušenj in znanja, ki so pomembni za specifične dejavnosti, ob upoštevanju možnega navzkrižja interesov in ohranjanju ravnovesja med predstavniki gospodarstva in strokovnjaki iz civilne družbe. Seznam izbranih strokovnjakov bi se moral javno objaviti in redno posodabljati. |
Obrazložitev | |
Zunanji strokovnjaki so lahko vključeni samo v omejenem obsegu za določene aktivnosti. | |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Splošni cilj programa je okrepiti notranji trg z učinkovitimi in uspešnimi sistemi obdavčitve. |
1. Splošni cilj programa je okrepiti notranji trg z učinkovitimi in uspešnimi sistemi obdavčitve in se s sodelovanjem boriti proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in agresivni utaji davkov. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Posebni cilj programa je izboljšati delovanje sistemov obdavčitve, zlasti s sodelovanjem med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi, uradniki in zunanjimi strokovnjaki. |
2. Posebni cilj programa je izboljšati delovanje sistemov obdavčitve ter prispevati k boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in agresivnim davčnim utajam, zlasti s sodelovanjem med sodelujočimi državami, njihovimi davčnimi organi, uradniki in – kjer je to ustrezno in zaželeno – zunanjimi strokovnjaki. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – točka 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(1) razpoložljivost skupnega komunikacijskega omrežja za evropske informacijske sisteme; |
(1) razpoložljivost in dober razvoj skupnega komunikacijskega omrežja za evropske informacijske sisteme ter poln dostop do njega; |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 – točka 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(2) povratne informacije udeležencev pri ukrepih v okviru programa in uporabnikov programa. |
(2) povratne informacije udeležencev pri ukrepih v okviru programa in uporabnikov programa, ki temeljijo na naboru objavljenih vnaprej določenih in javnosti dostopnih meril. |
Obrazložitev | |
Vnaprej opredeljena merila bi morala biti zaradi preglednosti in večje odgovornosti javna. | |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
3a. Komisija bo tudi oblikovala dodatne merljive in objektivno preverljive kazalnike za oceno doseganja cilja. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Člen 6 – točka a | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(a) podpirati pripravo, usklajeno uporabo in učinkovito izvajanje davčne zakonodaje Unije; |
(a) podpirati usklajeno pripravo od samega začetka, usklajeno uporabo brez izkrivljanja in učinkovito izvajanje davčne zakonodaje Unije; |
Predlog spremembe 21 Predlog uredbe Člen 6 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) boriti se proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in utaji davkov, zlasti z učinkovitejšim in uspešnejšim upravnim sodelovanjem in izmenjavo informacij; |
(b) boriti se proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in agresivni utaji davkov, zaščititi finančne in ekonomske interese Unije, držav članic in davkoplačevalcev Unije, z učinkovitim in uspešnim upravnim sodelovanjem in redno izmenjavo informacij na podlagi jasnih in preglednih pravil ter operativnih načinov komunikacije med interesnimi skupinami, ki ne večajo obremenitve ali ustvarjajo birokratskih ovir; |
Obrazložitev | |
Obrazložitev je razvidna iz besedila. | |
Predlog spremembe 22 Predlog uredbe Člen 6 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) izboljšati usklajeno uporabo in izvajanje davčne politike Unije; |
(e) podpirati in krepiti usklajeno uporabo in izvajanje davčne politike in zakonodaje Unije; |
Predlog spremembe 23 Predlog uredbe Člen 6 – točka f | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(f) okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, drugimi vladnimi organi, tretjimi državami, gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami z namenom preprečevanja davčnih goljufij, izogibanja davkom in utaje davkov, zlasti z učinkovitejšim in uspešnejšim upravnim sodelovanjem in izmenjavo informacij, večjim spoštovanjem davčnih obveznosti in boljšo davčno upravo. |
(f) okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, drugimi vladnimi organi, tretjimi državami, gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami z namenom preprečevanja davčnih goljufij, izogibanja davkom in utaje davkov, zlasti z učinkovitejšim in uspešnejšim upravnim sodelovanjem in izmenjavo informacij, ob nenehnem prizadevanju za posplošitev in razširitev samodejne izmenjave informacij, ter večjim spoštovanjem davčnih obveznosti in boljšo davčno upravo. |
Predlog spremembe 24 Predlog uredbe Člen 6 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Vsi specifični cilji iz prvega odstavka se merijo na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Priprava merljivih in objektivno preverljivih kazalnikov doseganja teh ciljev je zlasti naloga Komisije. |
Predlog spremembe 25 Predlog uredbe Člen 7 – točka a – točka 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) večstranski nadzor, skupne revizije in druge dejavnosti, ki so določene v zakonodaji Unije o upravnem sodelovanju in jih organizirata dve ali več sodelujočih držav, vključno z najmanj eno državo članico, z namenom usklajenega nadzora davčne obveznosti enega ali več z njim povezanih davčnih zavezancev; |
(3) večstranski nadzor, skupne revizije in druge dejavnosti, ki so določene v zakonodaji Unije o upravnem sodelovanju in jih organizirajo tri ali več sodelujočih držav, vključno z najmanj dvema državama članicama, z namenom usklajenega nadzora davčne obveznosti enega ali več z njim povezanih davčnih zavezancev; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe zagotavlja resnično razsežnost EU/evropsko razsežnost, ker Fiscalis ne bi smel podpirati dvostranskih projektov davčnega sodelovanja. | |
Predlog spremembe 26 Predlog uredbe Člen 7 – točka a – točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(6) krepitev zmogljivosti javne uprave in podporni ukrepi; |
(6) krepitev zmogljivosti javne uprave, zlasti za boj proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in agresivnim utajam davkov, in podporni ukrepi; |
Predlog spremembe 27 Predlog uredbe Člen 7 – točka a – točka 9 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(9) kakršna koli druga dejavnost, ki podpira splošne in posebne cilje iz člena 5; |
(9) kakršna koli druga dejavnost, ki podpira splošne in posebne cilje iz člena 5, če je potreba po tej dejavnosti ustrezno utemeljena; |
Predlog spremembe 28 Predlog uredbe Člen 7 – točka b | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(b) krepitev zmogljivosti na področju IT: razvoj, vzdrževanje, delovanje in nadzor kakovosti unijskih komponent evropskih informacijskih sistemov iz točke 1 Priloge in novih evropskih informacijskih sistemov, ki so bili določeni v skladu z zakonodajo Unije; |
(b) krepitev zmogljivosti na področju IT za okrepljeni razvoj davčnih organov in učinkovitejšo podporo navedenim organom za: razvoj, vzdrževanje, delovanje in nadzor kakovosti v okvir Unije sodečih komponent evropskih informacijskih sistemov iz točke 1 Priloge in novih evropskih informacijskih sistemov, ki so bili vzpostavljeni v skladu z zakonodajo Unije; |
Predlog spremembe 29 Predlog uredbe Člen 7 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
Viri za upravičene ukrepe iz tega člena se dodelijo uravnoteženo in sorazmerno glede na to, koliko sredstev je dejansko potrebnih za te ukrepe. Komisija kot del letnega programa in v vmesni oceni pripravi oceno potrebe po uvajanju proračunske zgornje meje za različne upravičene ukrepe. |
Predlog spremembe 30 Predlog uredbe Člen 8 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Sodelujoče države zagotovijo, da so uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami imenovani za sodelovanje pri skupnih ukrepih. |
1. Sodelujoče države zagotovijo, da so za sodelovanje pri skupnih ukrepih imenovani uradniki z ustreznim profilom in kvalifikacijami, vključno z jezikovnimi znanji. |
Predlog spremembe 31 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Finančni okvir za izvajanje programa znaša 234 370 000 EUR (v tekočih cenah). |
1. Finančni okvir za izvajanje programa v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma št. XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju znaša 234.370.000 EUR (v tekočih cenah), če je znesek skladen z večletnim finančnim okvirom za obdobje 2014 do 2020. |
Predlog spremembe 32 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Letne odobritve se določijo ob upoštevanju posebnih pooblastil proračunskega organa. |
Predlog spremembe 33 Predlog uredbe Člen 11 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi stroške, ki so nastali zaradi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje programa in dosego njegovih ciljev; zlasti stroške, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov, informacijskimi in komunikacijskimi ukrepi, vključno z obveščanjem o političnih prednostnih nalogah Evropske unije znotraj institucij, če so povezane s splošnimi cilji te uredbe; stroške, povezane z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, ter vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih je imela Komisija v okviru upravljanja programa. |
2. Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi stroške, ki so nastali zaradi priprave, spremljanja, nadzora, revizije in rednega ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje programa in dosego njegovih ciljev, zlasti stroške, povezane s študijami, srečanji strokovnjakov, informacijskimi in komunikacijskimi dejavnostmi Unije, vključno s stroški, povezanimi z omrežji IT, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, ter vse ostale stroške tehnične in upravne pomoči, ki jih je imela Komisija v okviru upravljanja programa. |
Predlog spremembe 34 Predlog uredbe Člen 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe, v katerih so določeni cilji, ki jih je treba doseči, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene za posamezno vrsto ukrepa, in okviren časovni razpored izvajanja. Za nepovratna sredstva vsebujejo prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). |
Komisija za izvajanje programa sprejme letne delovne programe, v katerih so določeni cilji, ki jih je treba doseči, pričakovani rezultati, metoda izvajanja in skupni znesek. Vsebujejo tudi opis ukrepov, za katere je predvideno financiranje, zneske, dodeljene za posamezno vrsto ukrepa, in okviren časovni razpored izvajanja. Za nepovratna sredstva vsebujejo prednostne naloge, bistvena merila za ocenjevanje in najvišjo stopnjo sofinanciranja. Ta izvedbeni akt se sprejme na podlagi letnega poročila Komisije, ki vsebuje oceno izvedbe, pa tudi konkretne in, kjer je to mogoče, količinsko opredeljene rezultate predhodnega letnega programa, v skladu s postopkom pregleda iz člena 15(2). |
Predlog spremembe 35 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Komisija si prizadeva za opredelitev merljivih in objektivno preverljivih kazalnikov uspešnosti. |
Predlog spremembe 36 Predlog uredbe Člen 17 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ocena |
Ocena in pregled |
Predlog spremembe 37 Predlog uredbe Člen 17 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija zagotovi vmesno in končno oceno programa v zvezi z vidiki iz odstavkov 2 in 3. Rezultati se upoštevajo pri odločitvah o morebitni obnovi, spremembi ali opustitvi poznejših programov. Te ocene izvaja neodvisni zunanji ocenjevalec. |
1. Komisija zagotovi redno oceno programa in Evropskemu parlamentu in Svetu predloži vmesno in končno oceno programa v zvezi z vidiki iz odstavkov 2 in 3. Rezultati se upoštevajo pri odločitvah o morebitni obnovi, spremembi ali opustitvi poznejših programov. Te ocene izvaja neodvisni zunanji ocenjevalec na podlagi nabora objavljenih in vnaprej določenih kazalnikov. Na podlagi teh ocen in če je to primerno, lahko Komisija pripravi zakonodajni predlog za spremembo te uredbe. |
- [1] UL C 143, 22.5.2012, str. 48.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266.
OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije
Komisija je upoštevala zahtevo Parlamenta in Sveta, naj predlagani program FISCUS razdeli na dva dela in je dne 29. avgusta sprejela spremenjena predloga za dva ločena programa – Fiscalis 2020 in Carina 2020.
Namen programa Fiscalis 2020 je podpreti sodelovanje med nacionalnimi davčnimi organi in v čim večji meri povečati njihovo učinkovitost in preprečiti neusklajenost, ki bi lahko ovirala notranji trg. Program naj bi tudi spodbujal povezovanje, skupne ukrepe in usposabljanje za uslužbence davčnih organov, zagotovil pa bi tudi sredstva za informacijske sisteme, ki bi omogočili učinkovito izmenjavo podatkov med nacionalnimi davčnimi organi.
Cilj programa Fiscalis 2020 je varovanje finančnih interesov EU in držav članic ter krepitev zmogljivosti davčnih organov. Komisija predlaga, da bi posebno pozornost namenili boju proti goljufijam, zmanjševanju upravnih bremen in sodelovanju s tretjimi državami.
Uredba o programu Fiscalis 2020 vsebuje proračunski okvir v višini 234 370 000 EUR (v tekočih cenah) za obdobje 2014–2020.
Stališče poročevalca
· Nadaljevanje programa
Poročevalec pozdravlja, da se bo uspešni predhodni program Fiscalis 2013 izvajal tudi v novem evropskem programskem obdobju.
V vmesnem pregledu leta 2010 so program zelo pozitivno ocenile vse zainteresirane strani (uradniki nacionalnih davčnih organov), tako da so nacionalni davčni organi pozvali k njegovemu nadaljnjemu izvajanju tudi po letu 2013.
Prinaša namreč resnično evropsko dodano vrednost in se odziva na pozive Evropskega parlamenta po boljšem sodelovanju in usklajevanju nacionalnih davčnih organov v boju proti izogibanju davkom, davčnim utajam in dvojni neobdavčenosti, pa tudi k zmanjšanju upravne obremenitve, odpravi ovir za enotni trg in dvojnega obdavčevanja. Poleg tega naj bi podpiral inovacije in tehnični napredek v davčnih upravah držav članic, s tem pa spodbudil produktivnost nacionalnih uprav.
· Predlagana pravna podlaga
Komisija za program Fiscalis 2020 predlaga tri pravne podlage:
– člen 197 PDEU za upravno sodelovanje,
– člen 114 PDEU za vidike krepitve zmogljivosti IT,
– člen 212 PDEU kot dodatno tretjo pravno podlago za sodelovanje z razvitimi tretjimi državami.
Poročevalec sicer meni, da je navajanje treh pravnih podlag zelo nenavadno in dvomi o potrebnosti takšnega pristopa, ker pa to v ničemer ne omejuje pristojnosti Evropskega parlamenta kot sozakonodajalca, so predlagana pravne podlage sprejemljive.
· Predlagana razširitev programa na tretje države in udeležba zunanjih strokovnjakov
Komisija predlaga, da bi program Fiscalis razširili na države pristopnice in kandidatke, pa tudi potencialne kandidatke in partnerske države evropske sosedske politike, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji.
Poročevalec načeloma pozdravlja ta predlog, bi ga pa omejil in sodelovanje osredotočil samo na boj proti izogibanju davkom in davčnim goljufijam, saj ima program vendarle omejene vire.
Komisija predlaga tudi možnost sodelovanja zunanjih strokovnjakov na nekaterih področjih – na primer uradnikov tretjih držav, predstavnikov mednarodnih organizacij ali gospodarskih subjektov.
Poročevalec predlaga, da se to sodelovanje omeji na določene aktivnosti, saj bi moral biti program Fiscalis usmerjen na sodelovanje nacionalnih davčnih organov, kar je njegov glavni namen.
· Letni delovni program/delegirani akti
V predlogu Komisije je navedeno, da bi se nanjo morala prenesti izvedbena pooblastila, letni delovni program pa bi se sprejel v skladu s postopkom iz uredbe o splošnih pravilih in načelih, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 182/2011 z dne 16. februarja 2011).
Poročevalec je pripravljen podpreti predlog Komisije glede izvedbenih pooblastil pod pogojem, da bodo v pravnem besedilu zajeti najpomembnejši elementi in smernice ter bo dobro opredeljen seznam ciljev, pri čemer morajo biti spoštovani interesi evropskih davkoplačevalcev, ne pa zgolj interesi davčnih organov.
· Proračun
V skladu s pristopom parlamentarnih odborov, ki delajo na področju prihodnjih evropskih programov financiranja, v tem poročilu niso opredeljena proračunska sredstva, saj bo to obravnavano v sklopu pogajanj o večletnem finančnem okviru 2014–2020.
MNENJE Odbora za proračun (19.7.2012)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi akcijskega programa za obdavčitev v Evropski uniji za obdobje 2014–2020 (FISCALIS) in o razveljavitvi Sklepa št. 1482/2007/ES
(COM(2011)0706 – C7‑0398/2011 – 2011/0341(COD))
Pripravljavec mnenja: Hynek Fajmon
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Program FISCUS, kot ga predlaga Evropska komisija, bi bil enoten naslednik sedanjih programov Carina 2013 in Fiscalis 2013. Program FISCUS, ki je bil v začetku novembra napovedan kot del širšega svežnja večletnega finančnega okvira, naj bi zaradi poenostavitve združil oba programa.
Program Carina 2013, ki ureja carinske dejavnosti ter podpira pomembno delo carinske unije in njene dejavnosti, je v izključni pristojnosti Unije. Cilj programa Fiscalis 2013 pa je okrepiti delovanje notranjega trga z izboljšanim delovanjem davčnih sistemov v EU, in sicer z boljšim sodelovanjem med državami članicami. Gre za program EU, ki naj ne bi vplival na davčno politiko, ki je predvsem v pristojnosti držav članic.
Pripravljavec mnenja ima resne pomisleke glede predlagane združitve pravnih podlag. Programa imata različne in svojstvene cilje ter kontekste in bi zaradi tega morala imeti različne pravne ureditve za izvajanje, ocenjevanje, spremljanje in nadzor.
Poleg tega ni bila v nobeni od vmesnih ocen predlagana združitev, kljub utemeljitvam Komisije pa ni dovolj dokazov v prid takšnemu predlogu. Glede na ocene, ki so jih pripravili neodvisni svetovalci, sta programa Fiscalis in Carina dobro delovala kot ločena programa.
Ker je Komisija ohranila ločena proračunska sredstva za programa ter izrazila zanimanje za ohranitev njune identitete, je logično, da bi bilo programa najboljše ohraniti ločena.
Pripravljavec mnenja sicer podpira delo programov Fiscalis in Carina, vendar priporoča, naj Evropski parlament razmisli o zavrnitvi predloga Komisije ali pa naj glavni odbori Parlamenta sprejmejo drugo obliko ukrepov, s katerimi bi obdržali ločeni pravni podlagi programov. To bi omogočilo ločeno preučitev in ločena pogajanja o značilnih in pomembnih vprašanjih v okviru dveh novih predlaganih zakonodajnih dokumentov.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Predlog spremembe 1 Osnutek zakonodajne resolucije Uvodna izjava (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
-A. ker imata programa Fiscalis in Carina različne in svojstvene cilje in kontekste ter sta glede na ocene neodvisnih svetovalcev dobro delovala kot ločena programa, |
Predlog spremembe 2 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek -1 (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
-1. poudarja, da so finančna sredstva, določena v zakonodajnem predlogu, za zakonodajni organ le okvirna in da ne morejo biti dokončna, dokler ne bo sprejet sporazum o predlogu uredbe, ki bo določala večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; |
Predlog spremembe 3 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek -1 a (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
-1a. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo1; ponovno poudarja, da so v naslednjem večletnem finančnem okviru potrebna zadostna dodatna sredstva, da bo Unija lahko izvedla svoje sedanje politične prednostne naloge in nove naloge iz Lizbonske pogodbe ter se odzvala na nepredvidene dogodke; poudarja, da se za uresničevanje dogovorjenih ciljev Unije, obveznosti in načela solidarnosti Unije kljub povečanju ravni sredstev naslednjega večletnega finančnega okvira za najmanj 5 % v primerjavi z letom 2013 lahko nameni le omejen finančni prispevek; poziva Svet, naj jasno opredeli, katere od njegovih političnih prednostnih nalog ali projektov bi bilo mogoče povsem opustiti kljub njihovi dokazani evropski dodani vrednosti, če se ne strinja s tem pristopom; |
|
|
______________ |
|
|
1Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0266. |
Predlog spremembe 4 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 a (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1a. meni, da bi morala imeti programa Fiscalis in Carina različni pravni ureditvi za izvajanje, vrednotenje, spremljanje in nadzor ter da je najboljši način za ohranitev identitete programov ohranitev njune ločenosti; |
Predlog spremembe 5 Osnutek zakonodajne resolucije Odstavek 1 b (novo) | |
|
Osnutek zakonodajne resolucije |
Predlog spremembe |
|
|
1b. bo zato sprejel ustrezne ukrepe za zagotovitev sprejetja ločenih pravnih podlag za programa Fiscalis in Carina, vključno z morebitno zavrnitvijo predloga Komisije; |
Predlog spremembe 6 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(3) Dejavnosti programa, tj. evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za carinske in davčne uradnike ter pobude za skupno usposabljanje, naj bi po pričakovanjih prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri zagotavljanju okvira za dejavnosti, ki stremijo k učinkovitejšim carinskim in davčnim organom, krepitvi konkurenčnosti podjetij in spodbujanju zaposlovanja ter prispevajo k zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije, bo program dejavno krepil delovanje carinske unije in notranjega trga. |
(3) Dejavnosti programa, tj. evropski informacijski sistemi, skupni ukrepi za carinske in davčne uradnike ter pobude za skupno usposabljanje, bodo z okrepitvijo delovanja enotnega trga, zagotovitvijo okvira za podporo dejavnosti za povečanje produktivnosti javnega sektorja ter spodbujanjem tehničnega napredka in inovativnosti v nacionalnih ter evropskih carinskih in davčnih upravah prispevale k uresničevanju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Pri zagotavljanju okvira za dejavnosti, ki stremijo k učinkovitejšim carinskim in davčnim organom, krepitvi konkurenčnosti podjetij in spodbujanju zaposlovanja ter poenostavljajo in usklajujejo ukrepe držav članic za zaščito njihovih finančnih in gospodarskih interesov ter finančnih in gospodarskih interesov Unije, bo program dejavno krepil delovanje carinske unije in notranjega trga. |
Predlog spremembe 7 Predlog uredbe Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(3a) Program bi moral v delu, ki zajema carinski sektor, spodbuditi večje sodelovanje med državami članicami na carinskem področju, kar je bistveno za enotni trg. Carinske dajatve so tudi pomemben vir dohodka tako za Unijo kot državne proračune, zato bi lahko veljale za pomemben instrument za učinkovite javne finance. |
Predlog spremembe 8 Predlog uredbe Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
(6a) Po ocenah naj bi davčne utaje vlade držav članic vsako leto stale približno 860 milijard EUR, izogibanje plačevanju davkov pa približno 150 milijard EUR. Obseg davčnih utaj in izogibanja plačevanju davkov zmanjšuje zaupanje ter prepričanje državljanov v poštenost in legitimnost pobiranja davkov. Države članice bi lahko z razpolovitvijo davčne vrzeli pridobile nov davčni prihodek brez povišanja stopnje davka. Evropski parlament je v resoluciji z dne 19. aprila 20121, Evropski svet pa v svojih sklepih z dne 1. in 2. marca 2012 pozval h konkretnim ukrepom za boj proti davčnim utajam in izogibanju plačevanju davkov, tudi na podlagi upravnega sodelovanja in usklajevanja med davčnimi sistemi. Zato se je treba še bolj kot v programskem obdobju 2007–2013 osredotočiti na boj proti davčnim utajam in izogibanju plačevanju davkov kot načinu za podporo akcijskega načrta EU s celovitim časovnim načrtom in kvantitativnim ciljem. |
|
|
________________ |
|
|
1 Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0137. |
Predlog spremembe 9 Predlog uredbe Uvodna izjava 14 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(14) Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi globe. |
(14) Finančni interesi Unije morajo biti skozi celoten cikel odhodkov zaščiteni z ustreznimi ukrepi, med katerimi so preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje nepravilnosti, povračilo izgubljenih, napačno plačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi globe. Zaščita finančnih interesov Unije je nedvomno v interesu držav članic, zanje pa bi lahko pomenil tudi pomemben instrument za povišanje nacionalnih prihodkov. |
Predlog spremembe 10 Predlog uredbe Člen 4 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ta cilj bo med drugim izmerjen na podlagi naslednjega kazalnika: razvoj stališča zainteresiranih strani programa v zvezi s prispevkom programa k delovanju carinske unije ter h krepitvi notranjega trga. |
Ta cilj bo med drugim izmerjen na podlagi naslednjega kazalnika: razvoj stališča zainteresiranih strani programa v zvezi s prispevkom programa k delovanju carinske unije ter h krepitvi notranjega trga. Komisija bo tudi oblikovala dodatne merljive in objektivno preverljive kazalnike doseganja cilja. |
Predlog spremembe 11 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka c | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(c) preprečevati goljufije in utaje davkov ter krepiti konkurenčnost, varnost in zaščito, in sicer s povečevanjem sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, drugimi vladnimi organi, tretjimi državami, gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami; |
(c) preprečevati goljufije, izogibanje plačevanju davkov in utaje davkov ter krepiti konkurenčnost, varnost in zaščito, in sicer s povečevanjem sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, drugimi vladnimi organi, tretjimi državami, gospodarskimi subjekti in njihovimi organizacijami; |
Predlog spremembe 12 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 1 – točka e | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
(e) ščititi finančne in gospodarske interese Evropske unije in njenih držav članic z bojem proti goljufijam in utaji davkov; |
(e) ščititi finančne in gospodarske interese Evropske unije in njenih držav članic z bojem proti goljufijam, izogibanju plačevanja davkov in utaji davkov; |
Predlog spremembe 13 Predlog uredbe Člen 5 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vsi zgoraj navedeni specifični cilji se merijo na podlagi kazalnika, ki temelji na zaznavanju zainteresiranih strani programa v zvezi s prispevkom programa k uresničevanju specifičnih ciljev. |
2. Vsi zgoraj navedeni specifični cilji se merijo na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov. Komisija bo predvsem oblikovala merljive in objektivno preverljive kazalnike doseganja cilja za posamezne točke iz odstavka 1. |
Predlog spremembe 14 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Finančni okvir za izvajanje programa znaša 777.600.000 EUR (v tekočih cenah). |
1. Finančni okvir za izvajanje programa v smislu točke [17] Medinstitucionalnega sporazuma št. XX/201Z med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju znaša 777.600.000 EUR (v tekočih cenah). |
Predlog spremembe 15 Predlog uredbe Člen 10 – odstavek 1 a (novo) | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
|
1a. Letne odobritve se določijo ob upoštevanju posebnih pooblastil proračunskega organa. |
Predlog spremembe 16 Predlog uredbe Člen 13 – odstavek 1 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
1. Komisija izvaja program prek letnega delovnega programa za vsak sektor programa, vključno s prednostnimi nalogami za program, razčlenitvijo proračuna in merili za ocenjevanje nepovratnih sredstev za ukrepe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2) in s finančno uredbo. |
1. Komisija izvaja program prek letnega delovnega programa za vsak sektor programa, vključno s prednostnimi nalogami za program, razčlenitvijo proračuna in merili za ocenjevanje nepovratnih sredstev za ukrepe. Ti letni delovni programi v celoti upoštevajo uravnoteženost med carinskimi in davčnimi deli. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije, s postopkom pregleda iz člena 14(2) in finančno uredbo. |
|
|
________________ |
|
|
1 UL L 55, 28.2.2011, str. 13. |
Predlog spremembe 17 Predlog uredbe Člen 15 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Vrsta ključnih kazalnikov uspešnosti iz člena 5(2) se med drugim uporablja za merjenje učinkov in vplivov programa. Merijo se glede na predhodno določen scenarij, ki izraža razmere pred izvajanjem. |
2. Vrsta ključnih kazalnikov uspešnosti iz člena 5(2) se med drugim uporablja za merjenje učinkov in vplivov programa. Komisija si prizadeva za opredelitev teh kazalnikov uspešnosti kot merljivih in objektivno preverljivih. Kazalniki uspešnosti se merijo glede na predhodno določen scenarij, ki izraža razmere pred izvajanjem. |
Predlog spremembe 18 Predlog uredbe Člen 16 – naslov | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
Ocena |
Ocena in pregled |
Predlog spremembe 19 Predlog uredbe Člen 16 – odstavek 2 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
2. Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vmesni oceni v zvezi z uresničevanjem ciljev programskih ukrepov, učinkovitostjo uporabe sredstev in evropski dodani vrednosti programa. To poročilo dodatno obravnava poenostavitev, nadaljnjo ustreznost ciljev ter prispevek programa k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. |
2. Komisija najpozneje do sredine leta 2018 pripravi poročilo o vmesni oceni v zvezi z uresničevanjem ciljev programskih ukrepov, učinkovitostjo uporabe sredstev in evropski dodani vrednosti programa. To poročilo dodatno obravnava poenostavitev, nadaljnjo ustreznost ciljev ter prispevek programa k prednostnim nalogam Unije za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Komisija lahko na podlagi te ocene in po potrebi zakonodajnemu organu predlaga spremembo te uredbe. |
Predlog spremembe 20 Predlog uredbe Priloga - del I - točka 6 | |
|
Besedilo, ki ga predlaga Komisija |
Predlog spremembe |
|
6. oblikovanje ukrepov, povezanih s carino in obdavčevanjem, ki vključujejo tretje države in zunanje strokovnjake; |
6. oblikovanje ukrepov, povezanih s carino in obdavčevanjem, ki vključujejo tretje države in zunanje strokovnjake, zlasti za povečanje preglednosti in strožji nadzor za preprečevanje uporabe davčnih oaz. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev akcijskega programa v zvezi z obdavčitvijo v Evropski uniji za obdobje 2014-2020 (FISCALIS) in razveljavitev Odločbe št. 1482/2007/ES |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2011)0706 – C7-0145/2012 – 2011/0341B(COD) |
||||
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 14.6.2012 |
|
|
|
|
|
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 14.6.2012 |
||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Hynek Fajmon 20.6.2012 |
||||
|
Datum sprejetja |
20.6.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 2 3 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Richard Ashworth, Francesca Balzani, Zuzana Brzobohatá, Andrea Cozzolino, Eider Gardiazábal Rubial, Jens Geier, Ivars Godmanis, Ingeborg Gräßle, Lucas Hartong, Jutta Haug, Monika Hohlmeier, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Ivajlo Kalfin (Ivailo Kalfin), Sergej Kozlík, Jan Kozłowski, Giovanni La Via, Barbara Matera, Claudio Morganti, Juan Andrés Naranjo Escobar, Nadežda Nejnski (Nadezhda Neynsky), Dominique Riquet, Alda Sousa, László Surján, Angelika Werthmann |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Jürgen Klute, Jan Mulder, María Muñiz De Urquiza, Paul Rübig, Theodor Dumitru Stolojan |
||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Vzpostavitev akcijskega programa v zvezi z obdavčitvijo v Evropski uniji za obdobje 2014-2020 (FISCALIS) in razveljavitev Odločbe št. 1482/2007/ES |
||||
|
Referenčni dokumenti |
COM(2012)0465 – C7-0242/2012 – COM(2011)0706 – C7-0145/2012 – 2011/0341B(COD) |
||||
|
Datum predložitve EP |
23.8.2012 |
|
|
|
|
|
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju |
ECON 14.6.2012 |
|
|
|
|
|
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju |
BUDG 14.6.2012 |
IMCO 14.6.2012 |
|
|
|
|
Odbori, ki niso podali mnenja Datum sklepa |
IMCO 10.7.2012 |
|
|
|
|
|
Poročevalec/-ka Datum imenovanja |
Theodor Dumitru Stolojan 25.10.2011 |
|
|
|
|
|
Obravnava v odboru |
25.6.2012 |
8.10.2012 |
6.11.2012 |
|
|
|
Datum sprejetja |
29.11.2012 |
|
|
|
|
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
40 0 1 |
|||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Burkhard Balz, Jean-Paul Besset, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Leonardo Domenici, Diogo Feio, Markus Ferber, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Jürgen Klute, Philippe Lamberts, Werner Langen, Arlene McCarthy, Ivari Padar, Alfredo Pallone, Ani Podimata (Anni Podimata), Antolín Sánchez Presedo, Peter Simon, Theodor Dumitru Stolojan, Kay Swinburne, Sampo Terho, Marianne Thyssen, Corien Wortmann-Kool, Pablo Zalba Bidegain |
||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Marta Andreasen, Lajos Bokros, Philippe De Backer, Vicky Ford, Ashley Fox, Roberto Gualtieri, Sophia in ‘t Veld, Mojca Kleva Kekuš, Thomas Mann, Gianni Pittella, Nils Torvalds, Emilie Turunen |
||||
|
Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Kozłowski |
||||
|
Datum predložitve |
6.12.2012 |
||||