o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast

(2012/2098(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 o nadaljnjem spremljanju zelene knjige o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(1),

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(2),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju prava gospodarskih družb in izboljšanju upravljanja gospodarskih družb v Evropski uniji – načrt za napredek (COM(2003)0284) (akcijski načrt o upravljanju gospodarskih družb),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Sveženj „Odgovorna podjetja“(COM(2011)0685),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2003 o zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost gospodarskih družb(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: prispevek podjetij k trajnostnem razvoju(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo(5),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. maja 2012 o sporočilu Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14(6),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0017/2013),

Sodobnemu razumevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb naproti: izhodiščne ugotovitve

1.  poudarja, da podjetja ne morejo nadomestiti delovanja javnih organov, kar zadeva spodbujanje, izvajanje in nadzor družbenih norm in okoljskih predpisov;

2.  poudarja, da sedanja svetovna gospodarska kriza izvira iz temeljnih napak, ki so povezane s preglednostjo, odgovornostjo, pristojnostjo in kratkoročnim razmišljanjem, in da je dolžnost EU zagotoviti, da se bodo vsi naučili te lekcije; pozdravlja namero Komisije, da izvede raziskave Eurobarometra o zaupanju v podjetja; poziva vse zainteresirane strani, naj sodelujejo v izčrpni razpravi o rezultatih te raziskave in v zvezi z njimi ukrepajo; odločno zagovarja družbeno odgovornost gospodarskih družb in je mnenja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb – če se izvaja pravilno in jo izvajajo vsa podjetja, ne le velike družbe – znatno prispeva k povrnitvi izgubljenega zaupanja, ki je potrebno za trajnostno okrevanje gospodarstva, in lahko ublaži socialne posledice gospodarske krize; meni, da je za vse koristno, kadar podjetja prevzamejo odgovornost za družbo, okolje in zaposlene, in da to omogoča bolj trdno podlago za zaupanje, ki je potrebna za gospodarski uspeh; meni, da je vključitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v trajnostno strategijo podjetij v interesu podjetij in družbe kot celote; poudarja, da veliko podjetij, zlasti malih in srednjih, postavlja izjemen zgled na tem področju;

3   meni, da podjetja lahko prispevajo k razvoju socialnega tržnega gospodarstva in k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 z zagotavljanjem delovnih mest in omogočanjem gospodarskega okrevanja;

4.  meni, da je treba razpravo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb umestiti v širši okvir, ki bo ob ohranjanju prvenstveno prostovoljne usmeritve omogočal dialog o regulativnih ukrepih, kjer je to primerno;

5.  soglaša z novo opredelitvijo družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki jo predlaga Komisija in s katero se izničijo nasprotja med prostovoljnimi in obveznimi pristopi;

6.  meni, da je ustrezno upravljanje družb ključni dejavnik družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlati kar zadeva odnos z javnimi organi in delavci ter njihovimi predstavniškimi združenji in pa kar zadeva politike podjetij v zvezi z nagradami, odpravninami in plačami; meni, da zlasti, ko je podjetje v težavah, pretirane nagrade, odpravnine in plače za menedžerje niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

7.  meni, da bi bilo treba šteti, da je davčna politika podjetja del njene družbene odgovornosti, da torej strategije, ki vključujejo davčno utajo ali izkoriščanje davčnih oaz, niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

8.  meni, da bi bilo treba pri ocenjevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb upoštevati ravnanje družb v svojih dobavnih verigah in njihovih morebitnih podizvajalcev;

Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo in inovacijami

9.  poziva Komisijo in nacionalne oblasti, naj spodbujajo inovativne oblike podjetij, ki so usmerjene v krepitev vzajemnosti med podjetji in družbenim okvirom, v katerem delujejo;

10. poziva Komisijo, naj upošteva, da trenutno poteka razprava o prenovi direktiv o računovodstvu in preglednosti, da bodo lahko nove strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb dopolnjevale prenovljeno direktivo;

11. poudarja pomen podpiranja inovativnih rešitev, ki lahko podjetjem omogočajo spoprijemanje z družbenimi in okoljskimi izzivi, kot so uvedba pametnih prevoznih sistemov in okoljsko učinkoviti proizvodi, ki so dostopni in namenjeni vsem;

12. podpira pobude, ki jih Komisija usmerja v spodbujanje prepoznavnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb in razširjanje dobre prakse, ter odločno podpira uvedbo evropskega priznanja za podjetja in partnerstva na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; zato poziva komisijo, naj ob drugih ukrepih razmisli tudi o tem, ali bi bilo mogoče v ta namen uvesti evropsko socialno oznako;

13. pozdravlja zamisel o oblikovanju večstranskih platform za družbeno odgovornost gospodarskih družb in soglaša z izbranim sektorskim pristopom;

14. priznava pomen in potencial pobude „podjetje 2020“ evropske mreže za družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki lahko občutno prispeva k utrditvi povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb in konkurenčnostjo s spodbujanjem širjenja dobrih praks; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo večje sinergije v zvezi s cilji politik in pobud za spodbujanje družbenih inovacij in ustvarjanja delovnih mest; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja evropske mreže za družbeno odgovornost gospodarskih družb, katerih glavni cilj je okrepitev sodelovanja med podjetji in državami članicami, da bi se tako spodbudila razvoj nacionalnih akcijskih načrtov in razširitev dobrih praks;

15. podpira predlog Komisije o izvajanju rednih javnomnenjskih raziskav, s katerimi se ocenita zaupanje in ravnanje državljanov v odnosu do strategij podjetij na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; priporoča, da se vsebina teh raziskav poveže z revizijo akcijskega načrta za trajnostno porabo in proizvodnjo, da bo mogoče prepoznati ovire na poti do odgovornejše porabe;

Izboljšanje preglednosti in učinkovitosti politik družbene odgovornosti gospodarskih družb

16. poziva Komisijo, naj oblikuje posebne ukrepe za boj proti zavajajočim in napačnim informacijam o zavezah k družbeni odgovornosti gospodarskih družb in v zvezi z okoljskimi učinki izdelkov in storitev, ki bodo presegali direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, zlasti upoštevajoč težave z vlaganjem in obravnavanjem pritožb na podlagi jasnih in odprtih postopkov ter sprožanjem preiskav; meni, da lažna prijaznost do okolja („greenwashing“) ni le goljufiva in zavajajoča do potrošnikov, javnih organov in vlagateljev, temveč tudi spodkopava zaupanje v družbeno odgovornost gospodarskih družb kot učinkovito sredstvo za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti;

17. se strinja, da je treba izboljšati vključevanje družbenih in okoljskih vidikov v javno naročanje; v zvezi s tem poziva k zmanjšanju pomena merila najnižje cene pri dodeljevanju poslov in k večji odgovornosti vzdolž celotne verige podizvajalcev;

18. poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje pobude za sprostitev in okrepitev možnega prispevka družbene odgovornosti gospodarskih družb v boju proti podnebnim spremembam (tako da družbeno odgovornost poveže z učinkovito rabo virov in energije), npr. v postopkih nakupa surovin v podjetjih;

19. poudarja, da so pomoč, ki jo EU nudi vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, in učinkoviti mehanizmi nadzora nujno dopolnilo, da bi napredovala družbena odgovornost evropskih gospodarskih družb po vsem svetu;

20. poudarja, da so družbeno odgovorne naložbe del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah; ugotavlja, da sicer trenutno ne obstaja splošna opredelitev družbeno odgovornih naložb, vendar pa pojem običajno združuje finančne cilje vlagateljev z njihovo skrbjo za socialna, okoljska, etična vprašanja in vprašanja v zvezi z upravljanjem podjetja;

21. priznava, kako pomembno je, da podjetja širijo informacije o trajnosti, kot so socialni in okoljski dejavniki, za prepoznavanje tveganja za trajnost in krepitev zaupanja vlagateljev in potrošnikov; opozarja na velik napredek na tem področju in Komisijo poziva, naj odločno podpre cilj Mednarodnega sveta za celovito poročanje, ki je, da bi celovito poročanje postalo standard v prihodnjem desetletju;

22. poudarja, da so strogo spoštovanje človekovih pravic, skrbnost in preglednost nujni za zagotavljanje družbene odgovornosti gospodarskih družb vzdolž celotne dobavne verige, merjenje trajnostnega odtisa evropskih podjetij in boj proti izogibanju davkom in nezakonitim denarnim tokovom;

23. poudarja, da se odgovornost gospodarskih družb ne sme omejiti na marketinško orodje, temveč se lahko v celotnem obsegu razvije le, če se družbena odgovornost gospodarskih družb vključi v splošno strategijo podjetja ter se uresničuje in izvaja med vsakodnevnim poslovanjem in v finančni strategiji; bi pozdravil povezavo med dobro odgovornostjo gospodarskih družb in dobrim upravljanjem podjetja; meni, da bi morala Komisija spodbujati podjetja, naj o strategiji družbene odgovornosti gospodarskih družb odločajo na ravni uprave; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo pravila upravljanja gospodarskih družb, ki bodo odsevala pomen odgovornosti vseh v gospodarski družbi in vzpostavljala tesno povezavo med uspešnostjo na področju človekovih pravic, okoljskem in socialnem področju ter njenimi finančnim rezultati;

24. poudarja, da bi morala biti podjetja, ki so se zavezala družbeni odgovornosti, lahko prepoznavna za vlagatelje in potrošnike, saj bi se s tem podprla njihova prizadevanja;

25. poudarja, da družbeno odgovorno vlaganje, ki je del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah, združuje finančne in gospodarske cilje vlagateljev ter družbena, okoljska, etična, kulturna in izobraževalna vprašanja;

26. budno spremlja sedanje razprave v zvezi z zakonodajnim predlogom o preglednosti socialnih in okoljskih informacij, ki jih objavljajo podjetja; podpira sprejetje zakonodajnega predloga, ki bo omogočal visoko stopnjo prožnosti pri zaposlovanju, ob upoštevanju večrazsežnostne narave družbene odgovornosti gospodarskih družb in raznolikosti izvajanja njenih politik v podjetjih, skupaj z zadostno ravnijo primerljivosti za izpolnjevanje potreb vlagateljev in drugih zainteresiranih strani ter da se potrošnikom zagotovi lahek dostop do informacij o vpliv podjetij na družbo, vključno z vidiki upravljanja in metodologijo stroškov življenjskega kroga; meni, da bi morale informacije o trajnosti zajemati tudi podizvajalsko in dobavno verigo, kjer je to ustrezno, ter bi morale temeljiti na globalno sprejetih metodologijah, kot sta metodologija pobude za globalno poročanje (Global Reporting Initiative) ali sveta za celovito poročanje (Integrated Reporting Council); hkrati poziva, naj se vzpostavi izjema ali poenostavljen okvir, do katerega bi lahko dostopala mala in srednja podjetja;

27. poziva k povečanemu, bolj vključujočemu in preglednejšemu spremljanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki EU z jasnimi primerjalnimi merili, določenimi za merjenje izboljšav, s čimer se spodbuja zaupanje v sistem;

28. spodbuja EU in države članice, naj zagotovijo konkretne informacije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in izobraževanju ter usposabljanju s tega področja, da bodo lahko gospodarske družbe v celoti izkoristile družbeno odgovornost in jo izvajale v svoji organizacijski kulturi;

29. spodbuja medijske družbe, naj v svoje politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo pregledne novinarske standarde, kar zajema tudi zagotavljanje zaščite virov in pravic prijaviteljev;

30. poziva Komisijo, naj dodatno premisli o obveznih in neobveznih ukrepih za podpiranje priznavanja in spodbujanja prizadevanj podjetij na področju preglednosti in razkrivanja nefinančnih informacij;

31. odločno nasprotuje uvedbi posebnih meril, kot so na primer kazalniki učinkovitosti na ravni EU, ki lahko privedejo do nepotrebnih upravnih postopkov in nastanka neučinkovitih struktur poslovanja; namesto tega poziva Komisijo, naj gospodarskim družbam zagotovi mednarodno sprejete metodologije, kot sta pobuda za globalno poročanje in Mednarodni svet za celovito poročanje, ter spodbuja njihovo uporabo;

32. vseeno meni, da je nujno, da Komisija čim prej razvije načrtovano skupno metodologijo za merjenje okoljske učinkovitosti, ki bo temeljila na stroških življenjskega ciklusa; prepričan je, da bi bila takšna metodologija koristna tako z vidika preglednosti poslovnih informacij kot za ocenjevanje okoljske učinkovitosti podjetij s strani javnih organov;

33. pozdravlja namero Komisije o ustanovitvi „skupnosti praks” za družbeno odgovornost gospodarskih družb in za družbene dejavnosti podjetij; meni, da mora to dopolnjevati kodeks dobre prakse za koregulacijo in samoregulacijo, kar bi vsem zainteresiranim stranem omogočilo udeležbo v skupnem procesu učenja, s čimer bi se izboljšala in okrepila učinkovitost in odgovornost ukrepov, pri katerih sodeluje več zainteresiranih strani;

34. poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju in udeležbi predstavniških organizacij, tudi sindikatov, pri razvoju, delovanju in spremljanju postopkov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb, sodelovanju z delodajalci v resničnem partnerskem pristopu;

35. poziva Komisijo, naj zagotovi, da obveznost sistematičnega poročanja ključnih informacij o trajnosti ne bo preobremenila gospodarskih družb, saj mora biti vsaka nova strategija družbene odgovornosti zanje dobrodošla; poziva Komisijo, naj dovoli prehodno obdobje pred začetkom veljavnosti rednega nefinančnega poročanja za gospodarske družbe, saj bi takšno prehodno obdobje omogočilo gospodarskim družbam, da najprej navznoter pravilno izvajajo družbeno odgovornost in uvedejo natančne in podrobne politike družbene odgovornosti gospodarskih družb kot del njihovega sistema notranjega upravljanja;

36. podpira predlog Komisije, da se od vseh investicijskih skladov in finančnih institucij zahteva obveščanje vseh njihovih strank (državljanov, podjetij, javnih organov itd.) o morebitnih etičnih merilih ali merilih odgovornih naložb, ki jih uporabljajo, ali o morebitnih standardih ali kodeksih, po katerih se ravnajo;

37. podpira direktivo Komisije o minimalnih standardih za žrtve; poziva, naj politike družbene odgovornosti gospodarskih družb v ustreznih sektorjih (kot so potovalni, zavarovalni, nastanitveni in telekomunikacijski sektor) vključujejo pozitivne in praktične strategije in strukture za podporo žrtvam zločinov in njihovim družinam v izrednih okoliščinah in naj se vzpostavijo posebne politike za vse zaposlene, ki so žrtev zločina na delovnem mestu ali zunaj njega;

38. priznava veliko vrednost in potencial instrumentov samoregulacije in koregulacije, kot so kodeksi ravnanja na sektorski ravni; zato pozdravlja željo Komisije, da izboljša veljavne instrumente z razvojem kodeksa ravnanja na tem področju; nasprotuje pa uvedbi enotnega pristopa, ki ne bi upošteval posebnosti posameznih sektorjev in posebnih potreb podjetij;

Družbena odgovornost gospodarskih družb ter mala in srednja podjetja (MSP): od teorije k praksi

39. opozarja na posebnosti MSP, ki so predvsem dejavna na lokalni in regionalni ravni ter znotraj specifičnih sektorjev; meni torej, da je temeljnega pomena, da politike Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti na tem področju, ustrezno upoštevajo posebne potrebe MSP in da so skladne z načelom, po katerem je treba „najprej razmišljati v majhnem merilu“, ter da priznavajo neformalni in intuitivni pristop MSP do družbene odgovornosti gospodarskih družb;

40. opozarja na pomen vključevanja malih in srednjih podjetij v družbeno odgovornost gospodarskih družb in priznavanja njihovih dosežkov na tem področju;

41. priznava, da mnoga MSP v Evropi že zdaj sledijo politikam družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot so politika lokalnega zaposlovanja, delovanje v korist skupnosti, uporaba dobrega upravljana v dobavni verigi itd.; vendar opozarja, da večina teh MSP ne ve, da dejansko izvajajo trajnostni pristop, družbeno odgovornost gospodarskih družb in dobro upravljanje; zato poziva Komisijo, naj preuči sedanje prakse MSP, preden začne razmišljati o oblikovanju posebne strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb za MSP;

42. zavrača vse ukrepe, ki utegnejo privesti do dodatnih upravnih ali finančnih bremen za MSP, in podpira ukrepe, ki bodo MSP omogočali izvajanje skupnih dejavnosti;

43. poziva države članice in regionalne oblasti, naj pametno izkoristijo financiranje iz kohezijskih skladov za podporo promocijskim dejavnostim na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki jih izvajajo posredniške organizacije MSP, pri tem pa naj se zgledujejo na primer po glavnem nemškem programu, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad;

44. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami, posredniškimi organizacijami MSP in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikuje strategije in ukrepe za pomoč MSP pri združevanju dobrih praks na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, na primer s podatkovno zbirko, v kateri bi se zbirale informacije o politikah s področja družbene odgovornosti gospodarskih družb, jih izvajajo MSP, skupaj s podrobnostmi o projektih, ki se izvajajo v različnih državah članicah;

45. priporoča pripravo vodičev in priročnikov o družbeni odgovornosti gospodarskih družb za MSP; v zvezi s tem poudarja, da je nujno potrebnih več akademskih raziskav o načinih spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP, pa tudi o gospodarskih, družbenih in okoljskih vplivih družbene odgovornosti gospodarskih družb na lokalni in regionalni ravni;

46. meni, da bi bilo treba program družbene odgovornosti gospodarskih družb – da bi ta resnično vplival na zmanjšanje revščine – osredotočiti tudi na MSP, saj je njihov skupni družbeni in okoljski vpliv občuten;

47. poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo strategije za razvoj in podpiranje, ki bodo usmerjene v razširjanje družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP; priporoča zlasti razvoj posebnih ukrepov za majhna in mikro podjetja;

48. poudarja, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe Parlament v celoti obveščati o tem, kako se ugotovitve presoj vpliva sporazumov na trajnostni razvoj vključujejo v pogajanja pred njihovo sklenitvijo in katera poglavja teh sporazumov so spremenjena, da se preprečijo negativne posledice, ugotovljene s presojo vpliva na trajnostni razvoj;

49. poudarja, da morajo prihodnje dvostranske pogodbe o naložbah, ki jih podpiše EU, zagotavljati pravično ravnotežje med potrebo po varovanju vlagateljev in potrebo po omogočanju posredovanja države, zlasti v zvezi s socialnimi, zdravstvenimi in okoljskimi standardi;

50. poziva, naj se med delodajalci spodbuja zamisel o sponzorstvu;

51. opozarja, da so za reševanje trgovinskih sporov in/ali za zahtevanje nadomestila za negativne zunanje učinke neodgovornih ali nezakonitih poslovnih dejavnosti že na voljo tako sodni postopki kot alternativno reševanje sporov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj stori več za izboljšanje osveščenosti o obeh možnostih v poslovni skupnosti in v širši javnosti; opozarja, da Mednarodna gospodarska zbornica zagotavlja storitve reševanja sporov za posameznike, podjetja, države, državne subjekte in mednarodne organizacije, ki iščejo nadomestne možnosti sodnim postopkom, ki lahko prispevajo k izboljšanju dejanskega dostopa do pravnega varstva za žrtve v primeru kršitev odgovornih poslovnih praks, ki povzročijo gospodarsko, socialno in okoljsko škodo v EU in/ali v tujini;

52. poudarja, da je treba osveščanje na ravni podjetij glede pomena družbene odgovornosti gospodarskih družb in posledic njenega nespoštovanja, kar je naloga Komisije, pospremiti z ustrezno osveščenostjo in krepitvijo zmogljivosti na ravni vlad držav gostiteljic, da se tako zagotovi učinkovito izvajanje pravic glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in dostop do pravnega varstva;

53. meni, da bi morale Komisija in države članice spodbujati podjetja iz EU k izvajanju pobud za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb in k izmenjavi dobrih praks z njihovimi partnerji v drugih državah;

Sklepi

54. poudarja, da je treba morebitne regulativne ukrepe oblikovati znotraj trdnega pravnega okvira in skladno z mednarodnimi standardi, da se preprečijo razhajanja med nacionalnimi razlagami in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na regionalni, nacionalni ali makroregionalni ravni;

55. spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za promocijo družbene odgovornosti gospodarskih družb v odnosih z drugimi državami in regijami sveta; v zvezi s tem poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi vzajemnost postala osrednje načelo trgovinskih odnosov;

56. ponovno poudarja prepričanje, da bi bilo treba zagon za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb črpati zlasti iz pristopa na podlagi več zainteresiranih strani, kjer bi bilo treba vodilno vlogo nameniti gospodarskim družbam, ki morajo biti sposobne razviti pristop, po meri njihovega posebnega položaja; poudarja, da so potrebni posebni ukrepi in pristopi za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP;

57. ugotavlja, da sedanja strategija Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb zajema obdobje od 2011 do 2014; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pravočasno sprejeta ambiciozna strategija za obdobje po letu 2014;

58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 86, 10.4.2002, str. 3. (2) UL C 39, 18.2.2003, str. 3. (3) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180. (4) UL C 67 E, 17.03.2004, str. 73. (5) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45. (6) UL C 229, 31.07.2012, str. 77.

1. Uvodno pojasnilo: postopkovni vidiki

Odbor za pravne zadeve in Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve sta se odločila za tesno sodelovanje, da bi zagotovila prepričljiv pristop k oblikovanju stališča Parlamenta o obnovljeni strategiji EU za obdobje 2011-14 na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb(1). Pri zasledovanju tega cilja in popolnoma v skladu z ustreznimi pristojnostmi in odgovornostmi sta se odbora odločila pripraviti dve samoiniciativni poročili z ločeno vsebino, v skladu s členom 50 poslovnika.

Izključne pristojnosti vsakega odbora so bile opredeljene na podlagi treh ključnih besed:

– ljudje: socialna vprašanja in trajna delovna mesta;

– dobiček: nešpekulativno ravnanje in vzdržna rast;

– planet: ukrepi za varovanje okolja.

Izraz „ljudje“ določa podlago za opredelitev pristojnosti Odbora za socialne zadeve, pristojnosti Odbora za pravne zadeve pa so opredeljene na podlagi izraza „dobiček“. Področja, opredeljena z izrazom „planet“, se razdelijo med odbora na podlagi tega, ali bolj zadevajo „dobiček“ ali „ljudi“.

2. Uvod: obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost gospodarskih družb

Komisija kot del nove strategije predlaga novo opredelitev(2) družbene odgovornosti gospodarskih družb, in sicer kot „odgovornost gospodarskih družb za njihov vpliv v družbi“(3). V skladu z novo opredelitvijo morajo imeti podjetja vzpostavljen postopek, ki v njihove osnovne poslovne strategije vključuje družbena, okoljska in etična vprašanja, človekove pravice in stike s potrošniki. Cilj tega procesa mora biti oblikovanje skupnih vrednot med lastniki/delničarji, drugimi zainteresiranimi stranmi in družbo na splošno, da bi bilo mogoče prepoznavati, preprečevati in ublažiti morebitne škodljive posledice poslovanja podjetij.

Komisija na podlagi nove opredelitve predlaga vrsto posebnih ukrepov, da bi dodatno okrepila učinek politik družbene odgovornosti gospodarskih družb na osmih področjih:

– krepitev prepoznavnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb in razširjanje dobre prakse;

– izboljšanje in spremljanje ravni zaupanja v podjetja;

– izboljšanje procesov samoregulacije in koregulacije;

– izboljšanje tržnega nagrajevanja za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

– izboljšanje razkrivanja socialnih in okoljskih informacij podjetij;

– nadaljnje vključevanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v izobraževanje, usposabljanje in raziskave;

– krepitev pomena nacionalnih in podnacionalnih politik na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb;

– izboljšanje usklajevanja evropskih in globalnih pristopov do družbene odgovornosti gospodarskih družb.

3. Stališče poročevalca glede vidikov izključne pristojnosti Odbora za pravne zadeve

3.1 Uvodne ugotovitve o novi opredelitvi družbene odgovornosti gospodarskih družb in njene posebnosti

Rastoče priznavanje družbeno odgovorne vloge podjetij je mogoče razlagati in upoštevati na različne načine. Na eni strani proces globalizacije in oblikovanje svetovnih trgov podjetjem nudita dobro podlago za razvoj družbenih in okoljskih standardov(4), na drugi strani pa vedno pozornejša in bolje obveščena civilna družba od podjetij zahteva odgovornejše ravnanje(5). Dvojna narava, ki je v podlagi razvoja družbene odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnem sistemu upravljanja, ki ga nekateri opredeljujejo kot post-nacionalnega(6), odraža dopolnjevanje interesov med podjetji in družbo na splošno, zaradi česar je koristen širši in dolgoročnejši pristop na tem področju, da bi se v celoti izkoristile možnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb.

Glede na omenjene pomisleke poročevalec soglaša z novo opredelitvijo družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki jo predlaga Komisija in s katero se izničijo nasprotja med prostovoljnimi in obveznimi pristopi, ki so doslej polarizirala razprave o družbeni odgovornosti gospodarskih družb. Številčnost sektorjev, v katerih se uporablja, raznolikost strategij, ki jih uporabljajo podjetja, in mnogovrstnost zakonodajnih pristopov namreč pričajo, da se družbena odgovornost gospodarskih družb razvija na podlagi različnih procesov. Zato poročevalec meni, da je treba razpravo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb umestiti v širši okvir, ki bo ob ohranitvi prvenstveno prostovoljne usmeritve omogočal dialog o regulativnih ukrepih, kjer je to primerno.

Ob tej predpostavki poročevalec zavrača vsak pristop do družbene odgovornosti gospodarskih družb, na podlagi katerega bi morala podjetja prevzemati funkcije, ki so prvenstveno v domeni javnih organov in zadevajo spodbujanje, izvajanje in nadzor družbenih in okoljskih standardov. Zato na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb podpira usmeritev, ki jo vodijo predvsem podjetja sama na podlagi svojih možnosti in potreb, javni organi pa jo podpirajo s ciljem uravnoteženja interesov podjetij in celotne družbe.

3.2 Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, konkurenčnostjo in javnostjo

Družbena odgovornost gospodarskih družb je bistvena tudi pri konkurenčnosti(7). To ne pomeni, da se z vsakim posredovanjem na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb samodejno izboljša konkurenčnost podjetja. To pomeni, da lahko ukrepi, ki omogočajo ustvarjanje vrednosti, ki je skupna podjetju, njegovim delničarjem in širši družbi, okrepijo položaj tega podjetja(8).

Glede na omenjene pomisleke bi poročevalec dal prednost krepitvi povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, konkurenčnostjo in državljani prek vrste širših ukrepov, usmerjenih v krepitev vzajemnosti med poslovnimi strategijami podjetij in družbenim kontekstom, v katerem so ta dejavna. Spodbuja torej podpiranje inovativnih rešitev, ki lahko podjetjem omogočajo spoprijemanje z družbenimi in okoljskimi izzivi, kot so inteligentni promet in okoljsko učinkoviti proizvodi.

Poročevalec obenem podpira uvedbo evropskega priznanja za podjetja in partnerstva na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb in oblikovanje večstranskih platform zanjo, da se poveča prepoznavnost družbene odgovornosti gospodarskih družb in izboljša razširjanje dobre prakse. Glede tega je naklonjen pobudi „podjetje 2020“ evropske mreža za družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki lahko občutno prispeva k utrditvi povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb in konkurenčnostjo.

3.3. Izboljšanje preglednosti in učinkovitosti politik družbene odgovornosti gospodarskih družb

Poročevalec podpira splošni cilj izboljšanja preglednosti, postopkov samoregulacije in koregulacije ter povečanja „tržnega nagrajevanja“ za družbeno odgovornost gospodarskih družb. Gre namreč za bistven napredek na teh področjih, da se izboljša zaupanje javnosti v podjetja in zmanjša razkorak med pričakovanji javnosti in njenim dojemanjem dejanskega ravnanja podjetij.

Poročevalcu se torej zdi temeljnega pomena, da se ne pozabi na večrazsežnostno naravo družbene odgovornosti gospodarskih družb in na to, da podjetja uporabljajo vrsto raznolikih pristopov do tega vprašanja. Zato je prepričan, da bi bilo treba z morebitnimi regulativnimi ukrepi zagotoviti, da podjetja ohranijo največjo možno prožnost pri ukrepanju, saj so najbolj odgovorna za napredovanje družbene odgovornosti gospodarskih družb.

Omenjene ugotovitve zadevajo zlasti prihajajoč zakonodajni predlog o preglednosti družbenih in okoljskih informacij, ki jih posredujejo podjetja, ter razvoj kodeksa za samoregulacijo in koregulacijo, ki bo namenjen izboljšanju učinkovitosti procesov družbene odgovornosti gospodarskih družb. V obeh primerih poročevalec nasprotuje univerzalnim rešitvam, ki ne upoštevajo posebnosti trgov in različnih sektorjev, v katerih so podjetja dejavna, in s katerimi se tvega povzročanje upravnih stroškov in kontraproduktivne togosti pri poslovanju.

3.4 Prepoznavanje in spodbujanje sodelovanja MSP pri družbeni odgovornosti gospodarskih družb

MSP, ki predstavljajo več kot 90 % evropskih podjetij in so tesno povezana z regijo ali mestom, v katerem delujejo, lahko odigrajo bistveno vlogo pri razširjanju družbene odgovornosti gospodarskih družb(9). Poleg tega imajo MSP iz istega sektorja možnost, da se s podobnimi družbenimi in okoljskimi težavami spopadajo skupaj ter tako omejijo stroške ukrepanja in dosežejo izboljšave, ki jih eno samo MSP ne bi moglo.

Kljub pomenu MSP v okviru razprave o družbeni odgovornosti gospodarskih družb je na mikroravni na žalost očitno, da jim ta koncept ni blizu, da je zanje pogosto „neoprijemljiv“ in se v njem le težko prepoznajo, ne da bi poprej razvila resnično družbeno zavest(10).

Dodatna težava je povezana z dojemanjem stroškov in ne toliko z gospodarskim potencialom družbene odgovornosti gospodarskih družb. Ker je družbena odgovornost gospodarskih družb vezana na gospodarsko naložbo, katere donos ni takoj očiten, se jo pogosto dojema kot neke vrste breme za podjetja, ki razpolagajo z omejenimi sredstvi. Eden od razlogov za takšen položaj je ta, da se številna MSP ne zavedajo pozitivnih učinkov, ki jih utegne imeti družbena odgovornost gospodarskih družb na njihovo poslovanje in niso obveščena o dobri praksi, ki bi takšne učinke lahko še povečala(11).

Na podlagi teh ugotovitev je poročevalec mnenja, da mora Parlament uvrstiti cilj večjega sodelovanja MSP pri družbeni odgovornosti gospodarskih družb med politične prednostne naloge prihodnjih let. Za ta namen poročevalec predlaga sprejetje naslednjih ukrepov:

– bistveno je, da nobena pobuda, bodisi obvezujoča bodisi prostovoljna, ne povzroči upravnih ali finančnih obremenitev za MSP ter da je skladna z načelom, po katerem je treba „najprej razmišljati v majhnem merilu“;

– temeljni cilj vseh sprejetih ukrepov bi moral biti razširjanje osveščenosti o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in maksimiranje njenih potencialov. Do različnih vprašanj bi bilo torej treba pristopati na tehten in interdisciplinaren način ter na podlagi jasno izraženih strateških ciljev;

– zlasti javni organi bi si morali bolj prizadevati za širjenje družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP, in sicer s podpiranjem dejavnosti posredniških organizacij, da se spodbuja razširjanje informacij in najboljše prakse;

– Komisija bi morala podpirati delovanje nacionalnih vlad in okrepiti svoje dejavnosti usklajevanja s sistematičnim zbiranjem politik izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb s strani MSP, da bi spodbujala združevanje dobre prakse in zagotovila gradivo za akademske raziskave na tem področju, zlasti o gospodarskem, družbenem in okoljskem vplivu družbene odgovornosti gospodarskih družb na lokalni in regionalni ravni;

– nazadnje poročevalec – glede na posebnosti MSP – poziva Komisijo, naj začne s širokim posvetovanjem, da bi prepoznala in opredelila strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki so skladne s potrebami MSP, vključno z ad hoc ukrepi za mikropodjetja.

(1) COM(2011)0681. (2) Komisija je poprej opredeljevala družbeno odgovornost gospodarskih družb kot koncept, v okviru katerega podjetja prostovoljno vključujejo skrb za družbo in okolje v svoje poslovanje in v svoje odnose z interesnimi skupinami (glej COM(2001)0366). (3) Glej COM(2011)0681, str.7. (4) Glej: Scherer, A. in Palazzo, G. (2008): „Globalisation and Corporate Social Responsibility“; V: Crane, A. in drugi (2008): The Oxford Handbook of Corporate Social Responsibility; Oxford, str. 413. (5) Glej: Di Pascale, Alessia (2010): La responsabilità sociale dell'impresa nel diritto dell'Unione europea. Milan:Giuffre' editore, str. 33-39. (6) Glej: Habermas, J. (2002): La costellazione postnazionale. Milan: Feltrinelli. (7) Glej: Martinuzzi, A. in drugi (2010): „Does Corporate Responsibility Pay Off? Exploring the Links between CSR and Competitiveness in Europe's Industrial Sectors.“ Študija preučuje povezava med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb in konkurenčnostjo v treh industrijskih sektorjih: gradbeništvu, tekstilni in kemični industriji. (8) To prepletanje povezav med podjetjem, državljani in konkurenčnostjo je mogoče razložiti, če se spomnimo na besede Michaela E. Porterja, ki jih je zapisal pred več kot desetimi leti in jih je mogoče povzeti tako: „za uspešna podjetja je potrebna zdrava družba in istočasno so za zdravo družbo potrebna uspešna podjetja“. Michael Eugene Porter je eden od utemeljiteljev teorije upravne strategije. Glej: Porter, M.E. in Kramer, M.R. (2006): „Strategy and Society: The Link Between Competitive Advantage and Corporate Social Responsibility“. V: Harvard Business Review, december, 2006, str. 78-93. (9) Glej: Evropska komisija – GD za podjetništvo (2007): Opportunity and Responsibility. How to help more small business to integrate social and environmental issues into what they do. (10) Glej: Perrini (2006): „SMEs and CSR Theory: Evidence and Implications from an Italian Perspective.“ V: Journal of Business Ethics, Letnik 67, str. 305-316. Članek se opira na italijanski primer, poudarja pa potrebo po prilagojenem pristopu k družbeni odgovornosti gospodarskih družb. V primeru MSP bi moral ta pristop temeljiti na konceptu „socialnega kapitala“, ne pa na tradicionalnih načelih „teorije delničarjev“ (stakeholder theory). O isti temi glej tudi: Morsing, M. in Perrini, F. (2009): „CSR in SMEs: do SMEs matter for the CSR agenda?“; V: Business Ethics, Letnik 18, zvezek 1. (11) Glej MacGregor, S. in Fontrodona, J. (2011): „Strategic CSR for SMEs: paradox or possibility?“ V: Universia Business Review.

(*) Postopek s pridruženimi odbori – člen 50 Poslovnika

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja, da sedanja svetovna gospodarska kriza izvira iz temeljnih napak, ki so povezane s preglednostjo, odgovornostjo, pristojnostjo in kratkoročnim razmišljanjem, in da je dolžnost EU zagotoviti, da se bodo te lekcije naučili vsi; pozdravlja namero Komisije, da izvede raziskave Eurobarometra o zaupanju v podjetja; poziva vse zainteresirane strani, naj sodelujejo v izčrpni razpravi o rezultatih te raziskave in v zvezi z njimi ukrepajo; odločno zagovarja družbeno odgovornost gospodarskih družb in je mnenja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb – če se izvaja pravilno in jo izvajajo vsa podjetja, ne le velike družbe – znatno prispeva k povrnitvi izgubljenega zaupanja, ki je potrebno za trajnostno okrevanje gospodarstva, in lahko ublaži socialne posledice gospodarske krize; meni, da je za vse koristno, kadar podjetja prevzamejo odgovornost za družbo, okolje in zaposlene, in da to omogoča bolj trdno podlago za zaupanje, ki je potrebno za gospodarski uspeh; meni, da je vključitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v trajnostno strategijo podjetij v interesu podjetij in družbe kot celote; poudarja, da veliko podjetij, zlasti malih in srednjih, postavlja izjemen zgled na tem področju;

2.  meni, da koregulacija in samoregulacija sicer ne moreta nadomestiti ustrezne sektorske ureditve, kjer je ta potrebna, na primer v zvezi z socialnimi in okoljskimi zahtevami, delovnimi in zaposlovalnimi praksami, človekovimi pravicami ali na področjih, ki jih pokriva družbena odgovornost gospodarskih družb, vendar bi lahko podprli obstoječe zasebne in prostovoljne pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb z določitvijo osnovnih načel, ki bi zagotovila doslednost, pomembnost, sodelovanje različnih zainteresiranih strani in preglednost, ter s spodbujanjem ustanavljanja okoljskih in socialnih agencij za ocenjevanje, specializiranih za družbeno odgovornost gospodarskih družb; poudarja, da mora vsaka oblika družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki temelji na samoregulaciji in samoorganizaciji trga, vključevati dostop do pravnega sredstva v skladu s tretjim stebrom vodilnih načel Organizacije združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; istočasno ugotavlja, da bi morale javne uprave zagotoviti podporo z oblikovanjem ustreznih pogojev za sodelovanje pri družbeni odgovornosti gospodarskih družb ter zagotavljati primerna orodja in instrumente, kot bi bil na primer sistem spodbud; meni, da mora za dobrodelne dejavnosti podjetij veljati načelo prostovoljstva;

3.  meni, da je bistvenega pomena sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili primerno javno naročanje storitev in upoštevanje načel poštene konkurence na enotnem trgu; zato predlaga, da se družbena merila skupaj s klavzulami Mednarodne organizacije dela vključijo v javna naročila kot bistven pogoj in ob kar največji preglednosti, kar bi zagotovilo koristno družbeno vrednost dejavnosti na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poudarja, da lahko to spodbudi tudi prizadevanja za primernejše in učinkovitejše dejavnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb v industrijskih sektorjih;

4.  zavrača mnenje, da so mala podjetja manj odgovorna kot velika samo zato, ker nimajo ločene infrastrukture družbene odgovornosti gospodarskih družb; meni, da je treba za vsak morebiten nov zakonodajni predlog, ki se nanaša na družbeno odgovornost gospodarskih družb, določiti razumne omejitve, da bi upoštevali potrebe malih podjetij; vseeno poziva k evropskemu ukrepanju na podlagi izkušenj Italije z regionalnimi gospodarskimi zbornicami in Francije s hranilnicami (Cordé Initiative), da se prek združevanja malih podjetij glede na lokacijo ali sektor povečata osveščenost o prispevku malih podjetij in njihova vidnost;

5.  pozdravlja namero Komisije o ustanovitvi „skupnosti praks” za družbeno odgovornost gospodarskih družb in za družbeno ravnanje podjetij; meni, da mora to dopolnjevati kodeks dobre prakse za koregulacijo in samoregulacijo, kar bi vsem zainteresiranim stranem omogočilo udeležbo v skupnem procesu izobraževanja, s čimer bi se izboljšala in okrepila učinkovitost in odgovornost ukrepov različnih zainteresiranih strani;

6.  meni, da je preglednost in verodostojnost ukrepov v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb mogoče zagotoviti z uvedbo minimalnih standardov; ugotavlja, da bi morali ti minimalni standardi vsekakor vključevati sodelovanje predstavnikov zaposlenih in sindikatov ter drugih zainteresiranih strani pri vsebini, izvajanju in nadzoru, poleg tega bi morali vključevati vrednostno verigo in neodvisni pregled izpolnjevanja lastnih zavez;

7.  podpira namero Komisije o predložitvi zakonodajnega predloga o „razkritju nefinančnih podatkov” podjetij, kar bo EU omogočilo spodbujanje evropskih podjetij k izvajanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah(1) ter globalnega pakta OZN; pozdravlja dejstvo, da predlog temelji na obsežni javni razpravi in vrsti delavnic z ustreznimi zainteresiranimi stranmi; poudarja, da izraz „nefinančni” ne bi smel prikriti dejanskih finančnih posledic vplivov na družbo, okolje in človekove pravice za podjetja; opozarja, da je posledice poslovnih ukrepov in družbene udeležbe mogoče meriti tudi v finančnem smislu; poziva k pripravi predloga, ki bi EU umestil v središče številnih aktualnih mednarodnih pobud za obvezno trajnostno poročanje gospodarskih družb, kar je popolnoma skladno z namero, da celovito poročanje, kot ga trenutno razvija Mednarodni svet za celovito poročanje do konca desetletja postane svetovna norma; vseeno poudarja, da morebitne rešitve ne smejo ustvariti pretiranega upravnega bremena, zlasti ne za mala in srednja podjetja; meni, da dobrodelne dejavnosti podjetij ne bi smele povzročati upravnih obremenitev in stroškov, ki bi lahko ogrozili njihovo prostovoljno zavezanost; pozdravlja cilj odkrivanja kršitev človekovih pravic in kriminalnih dejavnosti ter poziva države članice, naj te zelo dosledno kaznujejo;

8.  poziva Komisijo, naj v okviru direktive o nepoštenih poslovnih praksah obravnava vprašanje zavajajočih oblik trženja, povezanega z okoljskimi in socialnimi učinki delovanja družb;

9.  najostreje obsoja korupcijo gospodarskih družb in davčno utajo, vendar meni, da bi morala Komisija bolje razlikovati med (1) človekoljubnimi dejavnostmi, (2) družbenimi dejavnostmi podjetij in (3) nedružbenimi dejavnostmi podjetij, pri čemer je primer slednjega prisilno otroško delo; odločno obsoja nedružbeno ravnanje podjetij in meni, da bi bilo treba bolj spodbujati države, da mednarodne standarde prenesejo v nacionalno zakonodajo in to zakonodajo tudi izvajajo; kljub temu zavrača posplošeno obsojanje podjetij na podlagi nepoštenih praks in kršitev zakona peščice izmed njih; meni, da so gospodarske družbe sicer dolžne spregovoriti o javnih vprašanjih, vključno s človekovimi pravicami, vendar morajo biti njihove dejavnosti lobiranja popolnoma pregledne in v skladu z demokratičnimi načeli; poudarja, da je treba ponuditi posebna izobraževanja o družbeni odgovornosti gospodarskih družb na univerzah ter poslovnih in podjetniških šolah;

10. poudarja, da so strogo spoštovanje človekovih pravic, skrbnost in preglednost nujni za zagotavljanje družbene odgovornosti gospodarskih družb vzdolž celotne dobavne verige, merjenje trajnostnega odtisa evropskih podjetij in boj proti izogibanju davkom in nezakonitim denarnim tokovom; opozarja, da trenutne parlamentarne razprave o osnutku zakona EU o preglednosti v ekstraktivni industriji in sektorju izkoriščanja gozdov (2011/0307(COD)), prenova direktive o pranju denarja in napovedani osnutek zakonodaje o nefinančnem poročanju pomenijo priložnost za izboljšanje preglednosti gospodarskih družb v ta namen;

11. poudarja, da se odgovornost gospodarskih družb ne sme zreducirati na marketinško orodje, temveč se lahko v celotnem obsegu razvije le, če se družbena odgovornost gospodarskih družb vključi v splošno strategijo podjetja ter se uresničuje in izvaja med vsakodnevnim poslovanjem in v finančni strategiji; bi pozdravil povezavo med dobro odgovornostjo gospodarskih družb in dobrim upravljanjem podjetja; meni, da bi morala Komisija spodbujati podjetja, naj o strategiji družbene odgovornosti gospodarskih družb odločajo na ravni uprave; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo pravila upravljanja gospodarskih družb, ki bodo odsevala pomen odgovornosti vseh v podjetju in vzpostavljala tesno povezavo med uspešnostjo podjetja na okoljskem in socialnem področju in področju človekovih pravic ter njegovimi finančnimi rezultati;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) Poročilo posebnega predstavnika generalnega sekretarja o vprašanju človekovih pravic, mednarodnih družb in drugih podjetij; John Ruggie: „Vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč“, 21. marec 2011.

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da jasno določena nova opredelitev v sporočilu Komisije EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb (CSR) z dne 25. oktobra 2011 poudarja zahtevo po upoštevanju veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb kot predpogoj za odgovorno ravnanje ter natančno določa nujni okvir za odgovornost podjetij z zahtevo, da bi podjetja morala v svoje poslovanje in osrednjo strategijo vključevati socialna, okoljska in etična vprašanja ter vprašanja človekovih pravic in potrošniška vprašanja v tesnem sodelovanju z interesnimi skupinami; poudarja, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb poseči tudi v njihovo delovanje v odnosu do tretjih držav in v tretjih državah;

2.  pozdravlja prizadevanja Evropske unije in držav članic za uskladitev njihovih politik z leta 2011 spremenjenimi smernicami OECD za multinacionalne družbe in tudi z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah(1), pri tem pa poudarja, da ta prizadevanja, zlasti na področju globalnega gospodarstva, še niso privedla do doslednega spoštovanja ustreznih okoljskih in socialnih standardov ter standardov človekovih pravic in njihovega preverjanja;

3.  poudarja, da je pri ocenjevanju, ali podjetja izpolnjujejo zahteve glede družbene odgovornosti, treba upoštevati celotno dobavno verigo; meni, da je bistveno imeti učinkovite in pregledne kazalnike, ki omogočajo natančno oceno vplivov dejavnosti podjetij s sistemskega vidika;

4.  vztraja, da bi morala vsaka od 27 držav članic pospešiti revizijo svojih nacionalnih akcijskih načrtov o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in razvoj nacionalnih načrtov za izvrševanje zadevnih smernic OECD in vodilnih načel ZN, ki bi jih morala dokončati najkasneje do decembra 2013; meni, da bi države članice morale zagotoviti, da se ti načrti oblikujejo v sodelovanju z vsemi pomembnimi zainteresiranimi stranmi, tudi nevladnimi organizacijami, civilno družbo, sindikati, organizacijami delodajalcev in nacionalnimi institucijami za človekove pravice; poziva EU, naj omogoči učenje na podlagi izkušenj tistih držav EU, v katerih ta proces sedaj poteka; spodbuja države članice, naj se zgledujejo po smernicah iz standarda ISO 26000, najnovejših smernicah Pobude za globalno poročanje in smernicah, ki jih je pripravila Evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice;

5.  poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb v EU in tudi v tretjih državah posegati na področja, kot so organizacija dela, kakovostna delovna mesta, enake možnosti, socialna vključenost in boj proti diskriminaciji ter stalno usposabljanje;

6.  poziva k večji usklajenosti politik na ravni EU prek uskladitve politik in sporazumov o javnih naročilih, izvoznih kreditih, dobrem upravljanju, konkurenčnosti, razvoju, trgovini, naložbah in drugih politik in sporazumov z mednarodnimi standardi človekovih pravic, socialnimi in okoljskimi standardi, določenimi v ustreznih smernicah in vodilnih načelih OECD in ZN; v zvezi s tem poziva k sodelovanju s predstavniškimi telesi delavcev, delodajalcev in potrošnikov ob upoštevanju nasvetov ustrezne nacionalne institucije za človekove pravice, kot so denimo tisti, ki jih je evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice predložila Komisiji v zvezi s človekovimi pravicami in javnim naročanjem; poziva k smiselni in ustrezni oceni vpliva zakonodajnih predlogov v smislu morebitne neskladnosti z vodilnimi načeli ZN in vztraja pri usklajevanju z delovno skupino ZN za podjetništvo in človekove pravice, da bi se izognili neskladni in nedosledni razlagi teh vodilnih načel; kljub pomenu, ki ga ima okvir OZN za človekove pravice za družbeno odgovornost gospodarskih družb, opozarja, da člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja temeljno pravico do gospodarske pobude, ki jo je treba ustrezno upoštevati in ki mora služiti kot referenčna podpora politikam družbene odgovornosti gospodarskih družb v EU; poudarja pomen uravnoteženosti svobode gospodarske pobude z drugimi pravicami, ki jih zagotavljajo Listina in mednarodno priznana načela ter smernice za družbeno odgovornost gospodarskih družb; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Agencije Evropske unije za temeljne pravice, da bi zbrala dokaze in izkušnje v zvezi z obstojem in razlago svobode gospodarske pobude;

7.  se zavezuje, da bo še naprej dosledno vztrajal pri pričakovanjih, da si institucije EU in njihovi uradniki, vključno s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice in posebnimi predstavniki EU za posamezne države in regije, prizadevajo za hitrejši dvig socialnih in okoljskih standardov ter standardov človekovih pravic v vseh zunanjih odnosih in dejavnostih EU; poziva Komisijo in države članice, naj pred sklenitvijo večstranskih in dvostranskih trgovinskih in naložbenih sporazumov in pri njihovem ocenjevanju ter pred dodelitvijo razvojne pomoči izvedejo ocene učinka temeljnih pravic in zagotovijo njihovo spoštovanje;

8.  priznava, da so tiste nacionalne institucije za človekove pravice, ki so usklajene s pariškimi načeli, v dobrem položaju, da nudijo podporo pri uresničevanju vodilnih načel ZN, kar zajema omogočanje ali celo zagotavljanje dostopa do pravne pomoči; poziva EU in države članice, naj priznajo nacionalne institucije za človekove pravice – poleg podjetij ter predstavniških teles delavcev, delodajalcev in potrošnikov – kot pomembne partnerje pri nadaljnjem razvoju programa človekovih pravic in podjetništva, razvijanju povezav med podjetji, državo in civilno družbo ter spodbujanju mednarodno priznanih socialnih in okoljskih standardov in smernic ter standardov in smernic v zvezi s človekovimi pravicami; v zvezi s tem poziva države članice, naj okrepijo in, kjer je potrebno, razširijo pristojnosti nacionalnih institucij za človekove pravice in na ta način izboljšajo njihovo učinkovitost, ali če ne obstaja nobena nacionalna institucija za človekove pravice, ki bi bila usklajena s pariškimi načeli, naredijo potrebne korake za njeno vzpostavitev, in hkrati poziva EU, naj razvije ustrezno strateško podporo; se zavezuje, da bo vzpostavil redno letno izmenjavo mnenj z nacionalnimi institucijami za človekove pravice v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in/ali Pododbora za človekove pravice in pri tem izhajal iz izkušenj izmenjave mnenj Pododbora za človekove pravice v okviru vrha varuhov človekovih pravic EU in vzhodnoevropskega partnerstva leta 2011, poleg tega pa bo poskrbel za izvajanje ciljno usmerjenih delavnic o človekovih pravicah in podjetništvu;

9.  pozdravlja dejstvo, da je Mednarodna organizacija dela 14. junija 2012 sprejela priporočilo št. 202 o temeljih socialne zaščite; se zavezuje, da bo vprašanje človekovih pravic in družbene odgovornosti gospodarskih družb uvrstil na dnevni red prihodnjih srečanj EU s tretjimi državami, zlasti tistimi, s katerimi vzdržuje tesne odnose; poziva, naj se družbena odgovornost vključi v pogodbene odnose EU s tretjimi državami in zahteva, če je potrebno, da se pripravijo prevodi vodilnih načel ZN ob uporabi zmogljivosti Evropskega parlamenta in drugih institucij EU;

10. poziva EU, zlasti Komisijo, naj zagotovi, da finančni instrumenti, vključno z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice, obravnavajo nacionalne institucije za človekove pravice, ki so skladne s pariškimi načeli, kot ključne partnerje pri doseganju njihovih ciljev in jih podpirajo pri učinkovitem uresničevanju njihovega edinstvenega položaja in strokovnega znanja o človekovih pravicah za ustvarjanje možnosti za dialog med raznimi zainteresiranimi strankami, vključno z državnimi oblastmi, civilno družbo in podjetji, in s tem namenom

(1) zagotovi, da postane tematika družbene odgovornosti gospodarskih družb eno izmed prednostnih področij posameznih finančnih instrumentov v okviru perspektive večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020,

(2) v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice razvije posebno podporo za usposabljanje in splošno krepitev zmogljivosti na področju človekovih pravic in družbene odgovornosti gospodarskih družb v organizacijah civilne družbe, nacionalnih institucijah za človekove pravice, pri zagovornikih človekovih pravic, v sindikatih in drugih organizacijah za človekove pravice;

11. vztraja, da zaradi izvajanja nove strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki podpira interese družbe v vsej njeni raznolikosti, spoštovanje človekovih pravic in vodi k trajnostni in vključujoči oživitvi in napredku in razvoju, smernice EU o razkritju nefinančnih informacij (vključno z informacijami o okolju, družbi in upravljanju) družb zagotovijo preglednost preko jasnega, nedvoumnega, skupnega in vnaprej določenega okvirja, s posebnim poudarkom na človekovih pravicah, ki je v celoti usklajen s smernicami in načeli OECD in ZN in temelji na objektivnih kazalnikih, ki se temeljijo na: enakosti med spoloma, vključno s vprašanji, kot je razlika v plačah med spoloma in delež žensk na vodilnih položajih, plače mladih, možnost delavcev, da oblikujejo sindikate in se kolektivno pogajajo, učinkovito zagotavljanje varnostnih pogojev na delovnem mestu in invalidnosti;

12. poziva EU, naj odpravi vrzeli v notranjih zmogljivostih in strokovnem znanju z izvajanjem obsežnih programov usposabljanja o človekovih pravicah in podjetništvu v vseh institucijah EU in za vsa področja politike;

13. ponovno poziva EU in države članice, naj izboljšajo izvrševanje obstoječih zakonov, ki se nanašajo na vprašanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in človekovih pravic, in razvijejo nadaljnje rešitve za zagotovitev enakih pogojev za podjetja iz domačih in tretjih držav, da bi se tako spopadle s socialnim dampingom;

14. poziva k vzpostavitvi standardov potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic in dobavnih verig na ravni EU, ki bodo med drugim izpolnjevali zahteve iz smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige z območij, ki so jih prizadeli konflikti, in z območij velikega tveganja, in ki bi med drugim obravnavali vprašanja, ki bi lahko močno vplivala na človekove pravice in področja tveganja, kot so svetovne in lokalne dobavne verige, krvave rudnine in oddajanje del zunanjim izvajalcem, prisvajanje zemlje, ter območja, na katerih sta delavno pravo in varstvo delavcev nezadostna ali kjer se proizvajajo izdelki, ki so nevarni za okolje in zdravje; pozdravlja programe, ki se že izvajajo v EU, zlasti program izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov na področju gozdarstva, in podpira zasebne pobude, kot je pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji;

15. zahteva, da v primerih, ko so EU ali države članice partnerji v podjetju (npr. pri javnih naročilih, podjetjih v državni lasti, skupnih podjetjih, garancijah za izvozne kredite in obsežnih projektih v tretjih državah), bi morala biti usklajenost s smernicami in vodilnimi načeli OECD in ZN prednostna naloga, kar bi se moralo odražati v posebnih pogodbenih določilih in posledicah za družbe, ki očitno kršijo socialne in okoljske standarde ter standarde človekovih pravic; priporoča, da naj napovedana platforma EU za zunanje sodelovanje in razvoj igra vlogo pri izbiri načinov, s katerimi naj bi se izboljšala kakovost in učinkovitost kombiniranih mehanizmov in finančnih instrumentov EU za zunanje sodelovanje, ter pri sodelovanju in usklajevanju med EU, finančnimi institucijami in drugimi zainteresiranimi stranmi na tem področju;

16. poudarja, da je okvir Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč pomemben, in meni, da bi morali za njegove tri stebre, to so odgovornost države, da varuje pred kršitvami človekovih pravic, odgovornost podjetij, da spoštujejo človekove pravice, in potreba po učinkovitejšem dostopu do pomoči, sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi omogočili njihovo izvajanje;

17. poudarja, da imajo evropska podjetja, njihova hčerinska podjetja in podizvajalci zaradi svoje teže v mednarodni trgovini ključno vlogo pri spodbujanju in širjenju socialnih in delovnih standardov v svetu; priznava, da se pritožbe zoper družbe iz EU, ki poslujejo v tujini, v veliko primerih bolje rešijo na kraju samem; izreka pohvalo nacionalnim kontaktnim točkam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj kot nepravnim mehanizmom, vezanim na državo, ki lahko posredujejo pri raznih sporih v povezavi s podjetništvom in človekovimi pravicami; vseeno poziva družbe k večjemu prizadevanju za razvoj pritožbenih mehanizmov, usklajenih z merili učinkovitosti, ki izhajajo iz vodilnih načel ZN, in k pridobivanju dodatnih veljavnih navodil, ki jih zagotavljajo mednarodno priznana načela in smernice, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za večnacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalni standardi ISO 26000 o družbeni odgovornosti in tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko;

18. pozdravlja namero Evropske komisije o spremembi določb zasebnega mednarodnega prava v uredbi Bruselj I, zlasti uvedbo načela forum necessitatis; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju učinkovitega dostopa do pravnih sredstev za žrtve kršitev človekovih pravic, ki izhajajo iz poslovanja podjetij zunaj EU, in sicer prek reforme uredb Bruselj I in Rim II; poziva k učinkovitim ukrepom za odpravo obstoječih pravnih ovir, kot so prekomerni sodni stroški, in sicer s pobudami, kot je razvoj minimalnih standardov za kolektivne odškodnine ali rešitev za vprašanje ločene pravne osebe družb.

19. poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja Evropske unije v zvezi z izvozom tehnologij, ki jih je možno uporabiti za kršenje človekovih pravic ali za delovanje proti varnostnim interesom Evropske unije;

20. pozdravlja namero Komisije, da obravnava vprašanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v okviru širitev; vendar obžaluje odsotnost konkretne obravnave tega vprašanja v okviru pristopnih pogajanj z državami kandidatkami ter odsotnost tega pojma v sporočilu Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Strategije širitve in glavni izzivi v obdobju 2012-2013“ (COM(2012)0600);

21. pozdravlja namero Komisije, da si bo prizadevala za oblikovanje svetovnih kampanj, mednarodnih smernic in dodatnih zakonodajnih ukrepov, da bi tako zagotovila pozitivne učinke podjetij na tuje družbe; opozarja, da se lahko pozitivni učinki podjetij na tuje družbe med drugim merijo z dostopom lokalnega prebivalstva do virov, prehrambno neodvisnostjo prebivalstva in samostojnim razvojem podjetij;

22. poziva k izvajanju načela „spoznaj končnega uporabnika“, da bi tako preprečili kršitve človekovih pravic na predhodnih in nadaljnjih fazah proizvodne verige ali na tržišču;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) Svet Združenih narodov za človekove pravice, 17. seja, 21. marec 2011, poročilo posebnega predstavnika generalnega sekretarja o vprašanju človekovih pravic, čeznacionalnih družb in drugih podjetij Johna Ruggieja: „Vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomo蔑 (A/HRC/17/31) (v nadaljnjem besedilu: vodilna načela ZN).

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da so zaradi neenotnega pojmovanja družbene odgovornosti gospodarskih družb, pri čemer so različne gospodarske družbe razvile različne standarde za računovodstvo, revizijo in poročanje, stopnje družbene odgovornosti gospodarskih družb težko primerljive; poudarja, da bi mednarodno dogovorjena ureditev v kontekstu družbene odgovornosti gospodarskih družb vpeljala zaupanje in poštenost v poslovne odnose ter pripomogla k zanesljivosti, postopni izvršljivosti, univerzalnosti in krepitvi vloge zainteresiranih strani;

2.   se strinja s Komisijo, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb zajemati človekove pravice, delovne in zaposlovalne prakse, okoljska vprašanja (kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, učinkovita raba virov) ter boj proti podkupovanju in korupciji, in sicer z dobrim davčnim upravljanjem (tj. s preglednostjo, izmenjavo informacij in pošteno davčno konkurenco);

3.   opozarja, da družbena odgovornost gospodarskih družb vključuje številne socialne standarde, vendar pa se ti zaradi pomanjkanja kazalnikov za merjenje napredka pri socialnih vprašanjih le malo poudarjajo;

4.   poudarja, da bi morala biti podjetja, ki so se zavezala družbeni odgovornosti, lahko prepoznavna za vlagatelje in potrošnike, saj bi se s tem podprla njihova prizadevanja;

5.   opozarja na potrebo, da EU preuči možnost lažje prepoznavnosti podjetij, ki se zavežejo družbeni odgovornosti, z uvedbo znaka ali oznake poleg imena podjetja ali njegovega izdelka;

6.   poudarja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb za podjetja najboljše orodje, da pokažejo svojo zavezanost družbi ter solidarnost in odgovornost do nje, hkrati pa je družbena odgovornost tudi ključna pri zagotovitvi usklajenosti politik za razvoj; pozdravlja zavezo Komisije, da bo podpirala družbeno odgovornost gospodarskih družb popolnoma v skladu z mednarodno veljavnimi smernicami, tudi z nedavno posodobljenimi smernicami OECD za večnacionalna podjetja, desetimi načeli globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalnim standardom ISO 26000 o družbeni odgovornosti, tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; a obžaluje, da se o njej večinoma govori kot o prostovoljni izbiri;

7.   obžaluje pomanjkanje obveščanja malih in srednjih podjetij o obstoju globalnega dogovora, s katerim se podjetja zavezujejo, da bodo svoje poslovanje in strategije uskladila z desetimi splošno sprejetimi načeli s področja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in boja proti korupciji;

8.   poudarja, da globalni dogovor Združenih narodov in standard ISO 26000 nista dovolj prilagojena potrebam malih in srednjih podjetij, kar zmanjšuje učinkovitost družbene odgovornosti gospodarskih družb na ravni EU;

9.   poudarja, da bi bilo primerno na ravni EU in nacionalni ravni preučiti možnosti za davčne spodbude, s katerimi bi lahko družbeno odgovornost gospodarskih družb spodbujali pri večjem številu podjetij;

10. poudarja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb kot zgolj prostovoljna obveza pomanjkljivo obravnava zunanje učinke, ki izhajajo iz poslovanja multinacionalk, vključno s kršitvami človekovih pravic in degradacijo okolja; ponovno poziva tuje vlagatelje in podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju, naj v celoti izpolnjujejo mednarodne pravno zavezujoče obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic, okoljskih standardov in temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva, naj politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključujejo tudi posebne ukrepe za obravnavanje nezakonite prakse uvrščanja delavcev na črne sezname in onemogočanja njihovega dostopa do zaposlitve, pogosto zaradi njihovega članstva in delovanja v sindikatih ali njihove vloge predstavnika za zdravje in varnost;

11. poudarja, da je treba podjetja spodbuditi k izvajanju praks družbene odgovornosti, tista podjetja, ki te prakse že izvajajo, pa je treba spodbujati, da z njimi nadaljujejo; poziva Komisijo, naj premisli o spodbudah, kot je prednostni položaj pri javnih naročilih EU, da bi gospodarske družbe v družbeni odgovornosti videle priložnost, ne grožnje;

12. poudarja, da bi morale biti rezultat družbene odgovornosti gospodarskih družb jasne zaveze na področju spoštovanja pravic, varstva in dobrega počutja delavcev s kazalniki učinkovitosti in jasnimi merili za merjenje izboljšav ter da bi bilo treba poskrbeti za nepristransko, vključujoče in pregledno spremljanje in učinkovite mehanizme odgovornosti in izvrševanja v primeru kršitev, vključno z bolj odprtimi in jasnejšimi postopki vlaganja in obravnavanja pritožb in sprožanja preiskav, če so te potrebne;

13. znova poudarja, da bi družbena odgovornost gospodarskih družb morala biti zavezujoča za vsa podjetja, da bi tako ustvarili poštene in enake pogoje; vendar opozarja, da je zaradi načina poslovanja ekstraktivnih industrij v državah v razvoju treba preseči prostovoljni pristop; poudarja, da so vlaganja naftne industrije v Nigeriji dober primer omejitev družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot se trenutno izvaja, saj družbam ni uspelo sprejeti pobud družbene odgovornosti gospodarskih družb in vzpostaviti trajnostnih poslovnih praks ali prispevati k razvoju držav gostiteljic; odločno podpira zakonodajni predlog za poročanje po posameznih državah, ki temelji na standardih Pobude za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI), na podlagi katerega se bo poročalo o prodaji in dobičkih, pa tudi o davkih in prihodkih, da bi tako preprečili korupcijo in izogibanje davkom; poziva evropske ekstraktivne industrije, ki delujejo v državah v razvoju, naj bodo zgled družbene odgovornosti in spodbujanja dostojnega dela;

14. poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje pobude za sprostitev in okrepitev možnega prispevka družbene odgovornosti gospodarskih družb v boju proti podnebnim spremembam (tako da družbeno odgovornost poveže z učinkovito rabo virov in energije), npr. v procesu nakupa surovin v podjetjih;

15. poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb veljati za celotno dobavno verigo, vključno z vsemi ravnmi podizvajanja, ne glede na to, ali gre za zagotavljanje blaga, delavcev ali storitev, da bi morala vključevati določbe za razširitev varstva na delavce migrante, delavce, zaposlene prek agencij, in napotene delavce ter da bi morala temeljiti na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih in zagotavljati sindikalne pravice in svoboščine; meni, da je koncept odgovornega upravljanja dobavnih verig treba izpopolniti kot mehanizem za doseganje družbene odgovornosti gospodarskih družb;

16. meni, da bi za resnični učinek na zmanjšanje revščine v program družbene odgovornosti gospodarskih družb morali vključiti mala in srednja podjetja, saj so njihovi kumulativni socialni in okoljski vplivi pomembni;

17. meni, da bi morala biti podjetja EU pravno odgovorna, med njimi ter njihovimi podružnicami in subjekti, ki jih obvladujejo, v državah v razvoju pa bi morale biti vzpostavljene različne vrste mehanizmov odgovornosti; prav tako pozdravlja delo civilne družbe EU, ki dejavno sodeluje pri osveščanju na področju kršitev teh družb v tujini;

18. vztraja, da je država tista, ki je dolžna varovati pred kršitvami človekovih pravic in pravic delavcev, vključno s tistimi, ki jih zagrešijo podjetja, ter poskrbeti za odgovornost podjetij, spodbujati svobodo združevanja in pravice do kolektivnega pogajanja ter žrtvam zagotoviti dostop do pravnega varstva; poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za operativno delovanje okvira ZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, ki ga je predlagal posebni predstavnik Združenih narodov za podjetništvo in človekove pravice John Ruggie;

19. poudarja, da bo boljše izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah prispevalo k doseganju ciljev EU glede posebnih vprašanj na področju človekovih pravic in temeljnih delovnih standardov; zato poziva EU, naj stremi k jasnemu mednarodnemu pravnemu okviru za odgovornosti in obveznosti podjetij na področju človekovih pravic;

20. pozdravlja dejstvo, da se je število podjetij, ki razkrivajo podatke o svoji okoljski, socialni in upravni uspešnosti, v zadnjih letih zelo povečalo; vendar pa opozarja, da družbe, ki poročajo, še vedno predstavljajo le majhen delež svetovnega gospodarstva; ugotavlja, da čeprav Direktiva 2003/51 o posodobitvi računovodskih izkazov(1) zagotavlja minimalno razkritje tako finančnih kot nefinančnih ključnih kazalnikov uspešnosti, ne postavlja nobenih zahtev glede vrste kazalnikov, ki jih je treba vključiti v letna poročila; poziva Komisijo, naj razišče možnosti za nadaljnje ukrepe za večje razkritje podatkov o okoljski, socialni in upravni uspešnosti na evropski ravni;

21. poudarja, da so pomoč, ki jo EU nudi vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, in učinkoviti mehanizmi nadzora nujno dopolnilo, da bi napredovala družbena odgovornost evropskih gospodarskih družb po vsem svetu;

22. poudarja, da so družbeno odgovorne naložbe del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah; ugotavlja, da trenutno ne obstaja splošna opredelitev družbeno odgovornih naložb, vendar pa pojem običajno združuje finančne cilje vlagateljev z njihovo skrbjo za socialna, okoljska, etična vprašanja in vprašanja z zvezi upravljanjem podjetja;

23. poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo dodatne politične pobude, katerih cilj je povečati osveščenost in okrepiti razvoj družbeno odgovornih naložb, med drugim s preučitvijo pravne formulacije za določitev minimalnih standardov družbeno odgovornih naložb, zlasti v okviru naložbenih in trgovinskih sporazumov EU z državami v razvoju;

24. ugotavlja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb mehanizem, s katerim lahko delodajalci podpirajo svoje delavce in lokalne skupnosti v državah v razvoju in ki lahko zagotovi pravično razdelitev dobička, s čimer se pripomore k razvoju trajnostne gospodarske in družbene blaginje in več ljudem pomaga iz revščine, zlasti v času finančne krize; obžaluje, da so trenutno protokoli za socialno ukrepanje prostovoljni, in poziva Komisijo, naj postanejo obvezni;

25. poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju s predstavniškimi organizacijami, tudi s sindikati, in sodelovanju z njimi pri razvoju, delovanju in spremljanju procesov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno s stalnim razvojem znanj in veščin ter kvalifikacij delavcev s pomočjo usposabljanja in vseživljenjskega učenja ob sodelovanju z delodajalci v resnično partnerskem pristopu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) UL L 178, 17.7.2003, str. 16.

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  z zanimanjem ugotavlja, da je Komisija začela v trgovinske sporazume EU vključevati navedbe družbene odgovornosti gospodarskih družb; meni, da mora – glede na pomembno vlogo, ki jo imajo velika podjetja, njihove hčerinske družbe in njihove dobavne verige v mednarodni trgovini – družbena in okoljska odgovornost gospodarskih družb postati ena od razsežnosti trgovinskih sporazumov EU v okviru poglavja o trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj premisli o konkretnih predlogih za izvajanje teh načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v okviru trgovinske politike;

2.  se zavezuje k nenehni krepitvi svojih prizadevanj, da bi institucije EU in njihovi uradniki, vključno s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice, postali zavezani k uveljavljanju družbenih in okoljskih standardov ter standardov na področju človekovih pravic v vseh zunanjih odnosih in dejavnostih EU;

3.  poudarja, da je spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb eden od ciljev, ki jih podpira Evropska unija, zato mora ta zagotoviti, da njena zunanja politika prispeva k trajnostnemu razvoju in družbenemu razvoju zadevnih držav;

4.  poziva Komisijo, naj se pri oblikovanju konkretnih predlogov za uporabo načel družbene odgovornosti gospodarskih družb opre na smernice OECD za večnacionalna podjetja, vključno s pritožbenim postopkom OECD;

5.  čestita vse državam članicam OECD za njihovo obsežno delo v zvezi s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, objavljenimi 25. maja 2011; ugotavlja, da 44 sodelujočih vlad, ki predstavljajo vse regije sveta in 85 % neposrednih tujih naložb, spodbuja svoja podjetja, naj upoštevajo ta daljnosežna priporočila za odgovorno poslovanje, ne glede na to, kje poslujejo;

6.  se strinja, da sedanje okoljske zahteve in zahteve glede podnebnih sprememb ter razvoj svetovnih proizvodnih verig zahtevajo širše pojmovanje družbene odgovornosti gospodarskih družb od tistega ob samem nastanku tega pojma; zato meni, da je treba jasno opredeliti posodobljeni pojem družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se navezuje na delavske in človekove pravice, pa tudi na varstvo okolja, podnebne spremembe ter preprečevanje korupcije in utaje davkov;

7.  poziva, naj bodo vsa evropska podjetja, dejavna v tretjih državah, z več kot 1000 zaposlenimi od 1. januarja 2014 dolžna izvajati smernice OECD za večnacionalna podjetja;

8.  poziva Komisijo, naj obvezno klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključi v vse dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, katerih podpisnica je EU, v skladu z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb, opredeljenimi na mednarodni ravni – s poudarkom na trajnostnem razvoju in dobrem upravljanju ter z jasno osredotočenostjo na človekove pravice, dostojno delo, delovne standarde, svobodo združevanja, kolektivna pogajanja in druge socialne dejavnike –, zlasti s posodobljenimi smernicami OECD iz leta 2010; predlaga, naj ta klavzula uskladi obstoječe standarde in pojme, da bi zagotovili primerljivost in pravičnost, ter naj vsebuje ukrepe za spremljanje teh načel na ravni EU in za izvajanje, pa tudi, naj se vzpostavijo nacionalne kontaktne točke kot forumi za vprašanja, povezana s smernicami OECD, kot sta obveznost spremljanja dejavnosti podjetij ter njihovih hčerinskih družb in dobavnih verig ter obveznost potrebne skrbnosti;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsa podjetja, ki delujejo na enotnem trgu, vključno z nadnacionalnimi podjetji, katerih hčerinske družbe ali dobavne verige se nahajajo v EU, izpolnjujejo vse zakonske obveznosti tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, da bi tako zagotovili pošteno konkurenco in čim bolj povečali koristi za potrošnike v EU; poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja odgovorno poslovanje podjetij EU, ki delujejo v tujini, in pri tem posebno pozornost namenja zagotavljanju strogega izpolnjevanja njihovih zakonskih obveznosti, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje ali drugih dvostranskih ali mednarodnih zakonskih obveznosti, ki veljajo za njihovo poslovanje, ter zagotavljanju izpolnjevanja mednarodnih standardov in pravil na področju človekovih pravic, dela in okolja; za to predlaga, naj Komisija dejavno sodeluje s svojimi partnerji v državah v razvoju in v vzponu, da bi z njimi izmenjala najboljše prakse in znanje o načinih in sredstvih za izboljšanje poslovnega okolja in osveščanje o odgovornem poslovanju;

10. predlaga, naj vlade držav članic Evropsko investicijsko banko pozovejo k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v njeno poslovanje;

11. poziva Komisijo, naj uvede bolj odprt in jasnejši postopek vlaganja in obravnavanja pritožb glede neizpolnjevanja načel družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z mehanizmi izvrševanja, in po potrebi začne preiskave;

12. poziva Komisijo, naj pozove podjetja k upoštevanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb; poudarja pomen podpore in spodbujanja širitve takšnih praks v malih in srednjih podjetjih ter sočasnega ohranjanja stroškov in upravnih obremenitev na najnižji možni ravni;

13. poziva Komisijo, naj klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključi v sporazume z nevladnimi organizacijami, zlasti če se te ukvarjajo z razvojnimi dejavnostmi;

14. poziva Komisijo, naj učinkoviteje uporablja ukrepe, ki temeljijo na spodbudah, pazljiveje spremlja nadnacionalne družbe, katerih hčerinske družbe ali dobavne verige so v državah, ki sodelujejo pri GSP in GSP Plus – ne glede na to, ali imajo sedež v Evropski uniji ali ne –, in zadevne države ter zagotavlja, da te a) izpolnjujejo nacionalne in mednarodne zakonske obveznosti na področju človekovih pravic, socialnih in delovnih standardov ter okoljskih predpisov, b) so resnično zavezane pravicam, varstvu in dobremu počutju delovne sile in državljanov na splošno, c) podpirajo svobodo združevanja in pravice do kolektivnih pogajanj ter d) hitro in učinkovito obravnavajo morebitne kršitve;

15. poziva Komisijo, naj spodbuja družbeno odgovornost gospodarskih družb v večstranskih forumih, tako da podpre okrepitev sodelovanja med STO in drugimi večstranskimi forumi, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, kot sta Mednarodna organizacija dela in OECD;

16. opominja, da za reševanje trgovinskih sporov in/ali za zahtevanje nadomestila za negativne zunanje učinke neodgovornih ali nezakonitih poslovnih dejavnosti že obstajajo sodni postopki in nadomestne možnosti tem postopkom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj stori več za okrepitev ozaveščenosti o obeh možnostih v poslovni skupnosti in v širši javnosti; opozarja, da Mednarodna gospodarska zbornica zagotavlja storitve reševanja sporov za posameznike, podjetja, države, državne subjekte in mednarodne organizacije, ki iščejo nadomestne možnosti sodnim postopkom, ki lahko prispevajo k izboljšanju dejanskega dostopa do pravnega varstva za žrtve v primeru kršitev odgovornih poslovnih praks, ki povzročijo gospodarsko, socialno ali okoljsko škodo v EU in/ali v tujini;

17. poziva k spremljanju omejevalnih ukrepov (kazni, bojkotov, embargov) in sistemov izdaje dovoljenj na ravni EU za blago z dvojno rabo;

18. poziva k vzpostavitvi mehanizmov, v skladu s katerimi morajo ne le glavna podjetja ali izvajalci, ki uživajo ugodnosti trgovinskega sporazuma, temveč tudi vsi podizvajalci ali dobavne verige, ki jih ta podjetja ali izvajalci uporabljajo, upoštevati načela družbene odgovornosti gospodarskih družb, ne glede na to, ali gre za zagotavljanje blaga, delavcev ali storitev, s čimer se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, ki temeljijo na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih, ter sindikalne pravice in svoboščine;

19. poziva Komisijo, naj izboljša model presoje vplivov na trajnostni razvoj, da bi ustrezno odražal posledice za človekove pravice ter gospodarske, družbene in okoljske posledice trgovinskih pogajanj, vključno s cilji blažitve podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede trgovinskih sporazumov z državami partnericami EU, in sicer tako, da pred podpisom takega sporazuma in po njem izvede študije presoje vplivov na trajnost, ter pri tem upošteva zlasti ranljive sektorje;

20. poudarja, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe Parlament popolnoma obveščati o tem, kako se ugotovitve presoj vpliva sporazumov na trajnostni razvoj vključujejo v pogajanja pred njihovo sklenitvijo in katera poglavja teh sporazumov so spremenjena, da bi se izognili negativnim posledicam, ugotovljenim s presojo vpliva na trajnostni razvoj;

21. poziva k vzpostavitvi sistema nadnacionalnega pravnega sodelovanja med EU in tretjimi državami podpisnicami dvostranskih sporazumov o trgovini, da bi zagotovili učinkovit dostop do sodnega varstva za žrtve kršitev socialne ali okoljske zakonodaje ali nespoštovanja obvez družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki so jih zagrešila večnacionalna podjetja in njihove neposredne hčerinske družbe, v državi, kjer je prišlo do kršitve, ter da bi v podporo oblikovanju mednarodnih pravnih postopkov zagotovili kaznovanje kršitev zakonov s strani podjetij;

22. poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja EU, ki izvažajo tehnologije, ki jih je možno uporabiti za kršenje človekovih pravic ali na način, ki nasprotuje varnostnim interesom EU;

23. poziva ESZD, naj zagotovi redno usposabljanje trgovinskih uradnikov EU, če ti delajo na veleposlaništvih EU, na področju vprašanj družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlasti v zvezi z izvajanjem načel ZN „varovanje, spoštovanje in pomoč“, in da bodo veleposlaništva EU delovala kot kontaktne točke EU za pritožbe glede podjetij EU in njihovih hčerinskih družb, saj nacionalne kontaktne točke OECD obstajajo le v državah članicah OECD in zato v praksi niso dostopne delavcem teh podjetij v državah, ki niso članice OECD;

24. poziva, naj se v raziskovalni in razvojni fazi novih tehnologij čim prej oceni njihov učinek na človekove pravice, ter poziva, naj te ocene vsebujejo preučitve možnih scenarijev in premisleke o opredelitvi standardov za vključitev človekovih pravic v zasnovo („vgrajene človekove pravice“);

25. poudarja, da morata osveščanje na ravni podjetij glede pomena družbene odgovornosti gospodarskih družb in posledic njenega nespoštovanja, kar je naloga Komisije, spremljati ustrezna osveščenost in krepitev zmogljivosti na ravni vlad držav gostiteljic, da bi tako zagotovili učinkovito izvajanje pravic glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in dostop do pravnega varstva;

26. poziva k izvajanju načela „poznaj končnega uporabnika“, da bi tako zagotovili večji nadzor in preprečili kršitve človekovih pravic v predhodnih in nadaljnjih fazah v dobavnih verigah in znotraj proizvodnih ali tržnih tokov;

27. poudarja, da morajo prihodnje dvostranske pogodbe o naložbah, katerih podpisnica je EU, zagotavljati ustrezno ravnotežje med potrebo po varovanju vlagateljev in potrebo po omogočanju posredovanja države, zlasti v zvezi s socialnimi, zdravstvenimi in okoljskimi standardi;

28. je seznanjen s pozitivnimi ukrepi iz sedanje reforme direktive o preglednosti (2004/109/ES) in računovodske direktive (2003/51/ES) pri obravnavanju vprašanja družbene odgovornosti gospodarskih družb ob hkratnem vzpostavljanju ravnovesja med upravičenim prizadevanjem za preglednost in odgovornost gospodarskih družb ter bremenom poročanja za podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da morajo podjetja, ki jih ti dve direktivi zadevata, redno poročati o aktivnostih v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, ob tem pa zagotovi posebne ureditve za mala in srednja podjetja, da bi omogočila finančno in upravno vzdržnost poročanja;

29. poudarja, da je treba razsežnost družbene odgovornosti gospodarskih družb vključiti v večstranske trgovinske sporazume, zato poziva Komisijo, naj podpre predloge za to v mednarodnih forumih, zlasti v OECD in Mednarodni organizaciji dela, pa tudi v STO v okviru obdobja po Dohi;

30. poziva, naj prihodnji ukrepi v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb zajemajo celotno vrednostno verigo, od pridobivanja surovin prek trgovanja do recikliranja;

31. poziva, naj se politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo v vse ravni trgovinskih sporazumov z EU in naj vsebujejo določbe za razširitev varstva na delavce migrante, delavce, zaposlene prek agencij, in napotene delavce;

32. meni, da bi morale Komisija in države članice podjetja EU spodbujati k izvajanju pobud na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb in k izmenjavi dobrih praks s partnerji v drugih državah;

33. poziva podjetja EU, naj v vsem svojem poslovanju, ne glede na to, ali imajo sedež v EU ali v tretjih državah, spoštujejo politike družbene odgovornosti gospodarskih družb ter temeljne pravice, ki izhajajo iz zaposlitve, in sindikalne pravice, kot sta pravica do zasebnosti in svoboda združevanja;

34. poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju in udeleženosti predstavniških organizacij, tudi sindikatov, pri razvoju, delovanju in spremljanju postopkov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva te organizacije, naj sodelujejo z delodajalci v resničnem partnerskem pristopu;

35. poziva k povečanemu, bolj vključujočemu in preglednemu spremljanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki EU z jasnimi primerjalnimi merili, določenimi za merjenje izboljšav, s čimer se spodbuja zaupanje v sistem;

36. ugotavlja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb mehanizem, s katerim lahko delodajalci podpirajo svoje delavce in lokalne skupnosti v državah v razvoju, da lahko spoštovanje standardov družbene odgovornosti gospodarskih družb in delovnih standardov tem državam omogoči, da imajo koristi od nadaljnje mednarodne trgovine, in da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb zagotovi tudi pravično razdelitev dobička, s čimer se pripomore k razvoju trajnostne gospodarske in družbene blaginje ter izhodu več ljudi iz revščine, zlasti v času finančne krize; obžaluje, da so protokoli za socialno ukrepanje trenutno prostovoljni, in poziva Komisijo, naj postanejo obvezni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za pravne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  spodbuja EU k aktivni vlogi pri krepitvi zavedanja o prispevku podjetij k družbi na področju kulture, izobraževanja, športa in mladih prek družbene odgovornosti gospodarskih družb;

2.  spodbuja EU in tudi države članice, naj zagotovijo konkretne informacije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in izobraževanju ter usposabljanju s tega področja, da bodo lahko gospodarske družbe v celoti izkoristile družbeno odgovornost in jo izvajale v svoji organizacijski kulturi;

3.  poziva države članice, naj uvedejo oprostitev davčnih obveznosti za podjetja, ki financirajo prostovoljstvo in neprofitne pobude;

4.  opozarja na potrebo po vključevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v izobraževalne programe na vseh stopnjah, vključno s poslovnimi šolami, in programe usposabljanja za vodstvo in zaposlene v malih in srednjih podjetjih;

5.  spodbuja države članice k vključevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v ustrezne izobraževalne programe;

6.  poudarja pomen povezave med podjetji in srednjimi šolami in zlasti izobraževanjem na visokošolski ravni ter izpostavlja potencialno vlogo družbene odgovornosti gospodarskih družb za študente pri pridobivanju praktičnih izkušenj med študijem, bodisi v obliki občasnega plačanega dela ali plačanega pripravništva v podjetjih;

7.  spodbuja podjetja, naj ponujajo kakovostna pripravništva z močno izobraževalno komponento, ki olajšujejo prehod iz izobraževanja v zaposlitev, spodbujajo razvijanje spretnosti, ki so pomembne na trgu dela, in podpirajo samostojnost mladih;

8.  spodbuja podjetja, da v okviru državljanske zavzetosti in svojih politik družbene odgovornosti gospodarskih družb spodbujajo ustvarjalnost in kulturne projekte ter trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest;

9.  opozarja na pomen vključevanja malih in srednjih podjetij v družbeno odgovornost gospodarskih družb in priznavanja njihovih dosežkov na tem področju;

10. spodbuja gospodarske družbe, naj v sodelovanju z vodstvom in delavci obveščajo zaposlene ter jih usposabljajo in vključujejo v najpomembnejše družbene izzive v Evropi, zlasti na gospodarskem, družbenem, okoljskem in mednarodnem področju;

11. poziva k spodbujanju zamisli sponzorstva med delodajalci;

12. poudarja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb pomembno prispeva k ustvarjanju priložnosti za učenje in rast ter za oblikovanje in spodbujanje družbenih odnosov, zavzetosti za državljanska vprašanja, poklicne etike in družbenega vključevanja, in sicer prek visoke ravni odnosov z družbo ter medgeneracijskih dejavnosti, kot sta medsebojno mentorstvo ter prenos znanja in spretnosti med starejšimi in mlajšimi; zlasti poudarja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb prispeva k ustvarjanju priložnosti za mlade in razvijanju njihovih talentov;

13. poudarja pomen varovanja človekovih pravic v odnosih z državami, ki niso članice EU;

14. pozdravlja evropski sistem nagrajevanja partnerstev na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb med podjetji in drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z izobraževalnimi ustanovami in športnimi organizacijami, kar je pomemben korak k večji prepoznavnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb;

15. poudarja, da družbeno odgovorno vlaganje, ki je del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah, združuje finančne in gospodarske cilje vlagateljev ter družbena, okoljska, etična, kulturna in izobraževalna vprašanja;

16. spodbuja države članice in Unijo, naj pri svojem načrtu za družbeno odgovornost gospodarskih družb upoštevajo, da lahko mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo s kulturo in ustvarjalnostjo, pomembno vplivajo na družbene in okoljske spremembe, saj vključujejo socialne vidike in prinašajo dolgoročne rešitve za boj proti revščini, s tem ko na trg dela vnašajo nove pobude;

17. poziva k raziskavi razlogov za učinkovitost ali neučinkovitost različnih strategij družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se izvajajo;

18. poziva države članice, naj tudi v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb podprejo in okrepijo status zaposlenih, ki opravljajo prostovoljne dejavnosti, in prostovoljstvo s podporo delodajalcev, kot je navedeno v resoluciji z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU(1); poudarja, da prostovoljstvo nikakor ne bi smelo vplivati na plačilo ali delo zaposlenih in da bi se morale prostovoljne dejavnosti in plačano delo dopolnjevati;

19. meni, da so podjetja, ki ponujajo kulturne vsebine, in medijska podjetja družbeno odgovorna za varstvo temeljnih pravic uporabnikov in da pri samoregulaciji in analizah paketnega prometa obstaja tveganje, da bi policijski in kazenski pregon prešel v zasebni sektor;

20. spodbuja medijske družbe, naj v svoje politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo pregledne novinarske standarde, kar zajema tudi zagotavljanje zaščite virov in pravic prijaviteljev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0236.