o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju

(2012/2097(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 5, 12, 14, 15, 16, 21, 23, 26, 27, 28, 29, 31, 32, 33, 34 in 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju Evropske socialne listine, zlasti členov 5, 6 in 19,

–   ob upoštevanju Deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete leta 1998, in konvencij Mednarodne organizacije dela, ki vzpostavljajo splošne temeljne delovne standarde v zvezi z: odpravo prisilnega dela (št. 29 (1930) in 105 (1957)); svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj (št. 87 (1948) in 98 (1949)); odpravo otroškega dela (št. 138 (1973) in 182 (1999)); ter nediskriminacijo pri zaposlovanju (št. 100 (1951) in 111 (1958)),

–   ob hkratnem upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela o javnih naročilih (št. 94) in o spodbujanju kolektivnega pogajanja (št. 154),

–   ob upoštevanju agende za dostojno delo in globalnega pakta o zaposlovanju, ki ju je sprejela Mednarodna organizacija dela s splošnim soglasjem na mednarodni konferenci dela 19. junija 2009,

–   ob upoštevanju deklaracije o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki jo je 10. junija 2008 soglasno sprejelo 183 držav članic MOD,

–   ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948) in drugih instrumentov Organizacije združenih narodov na področju človekovih pravic, zlasti sporazumov o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966), mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1965), konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979), konvencije o otrokovih pravicah (1989), mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (1990) ter konvencije o pravicah invalidov (2006),

–   ob upoštevanju marca 2010 uvedenih načel Združenih narodov za krepitev vloge žensk, ki ponujajo smernice o tem, kako okrepiti vlogo žensk na delovnem mestu, na trgu in v skupnosti, in so rezultat sodelovanja med Agencijo ZN za ženske in globalno pobudo ZN za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov,

–   ob upoštevanju „projekta skladnosti“, pri katerem sodelujejo odbor za standarde poročanja o podnebnih spremembah (CDSB), pobuda za globalno poročanje (GRI), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), katerega namen je podpirati večjo skladnost pristopa k povpraševanju po informacijah podjetij v zvezi s podnebnimi spremembami in ponudbi le-teh;

–   ob upoštevanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009(1),

–   ob upoštevanju smernic OECD za multinacionalne družbe, ki so bile posodobljene leta 2011,

–   ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju iz leta 1997,

–   ob upoštevanju pobude za globalno poročanje,

–   ob upoštevanju ustanovitve Mednarodnega sveta za celovito poročanje (IIRC),

–   ob upoštevanju danskega akta o računovodskih izkazih (2008),

–   ob upoštevanju pobude ZN za globalni dogovor,

–   – ob upoštevanju študije o vrzelih v upravljanju med mednarodnimi instrumenti in standardi za družbeno odgovornost podjetij ter veljavno evropsko zakonodajo (znane pod imenom edinburška študija)(2), ki je bila opravljena oktobra 2010 na zahtevo Komisije, njene zaključke pa, ki so bili objavljeni v letnem poročilu Evropskega parlamenta o človekovih pravicah 2011(3), je v celoti podprl Evropski svet,

–   ob upoštevanju odstavkov 46 in 47 zaključnega dokumenta s svetovnega vrhunskega srečanja o trajnostnem razvoju Rio+20 leta 2012,

–   ob upoštevanju načel ZN za odgovorne naložbe,

–   ob upoštevanju mednarodnega standarda ISO 26000, sprejetega 1. novembra 2010, ki zagotavlja smernice za družbeno odgovornost,

–   ob upoštevanju študije 99 podjetij iz leta 2009 z naslovom Zeleni zmagovalci (Green Winners)(4),

–   ob upoštevanju ustanovitve Evropskega foruma različnih interesnih skupin za družbeno odgovornost podjetij 16. oktobra 2002,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(5),

–   ob upoštevanju predloga Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(6), ki je nadomestila Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, razen glede razmerij med Dansko in drugimi državami članicami,

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 o nadaljnjem spremljanju zelene knjige o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(7),

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(8),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (COM(2006)0249) (sporočilo Komisije o dostojnem delu),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju prava gospodarskih družb in izboljšanju upravljanja gospodarskih družb v Evropski uniji – načrt za napredek (COM(2003)0284) (akcijski načrt o upravljanju gospodarskih družb),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010)612),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Sveženj „Odgovorna podjetja“(COM(2011)0685),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),           ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o Zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost gospodarskih družb(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: prispevek podjetij k trajnostnem razvoju(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020, ki navaja, da obstaja neločljiva povezava med družbeno odgovornostjo in upravljanjem podjetij(13),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (2012/2004(INI)(14),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. maja 2012 o sporočilu Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14(15),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0023/2013),

A.  ker izraza družbena odgovornost gospodarskih družb ne bi smeli zlorabljati za ponovno opredelitev mednarodno dogovorjenih minimalnih veljavnih standardov, pač pa da bi poskusili oceniti njihovo izvajanje in bolje razumeti način, na katerega bi bilo mogoče te standarde enostavno in neposredno uporabljati v družbah vseh velikosti;

B.   ker bi bilo treba koncept družbene odgovornosti podjetij, ki ga običajno uporabljajo institucije EU, obravnavati kot koncept, ki ga ni mogoče bistveno razlikovati od sorodnih konceptov odgovornega ali etičnega poslovanja, kot so „okolje, družba in upravljanje“, trajnostni razvoj in odgovornost družb;

C.  ker mora pristop različnih interesnih skupin ostati temelj vseh pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb s podporo EU in podlaga najbolj verodostojne družbene odgovornosti same družbe, začenši na lokalni ravni;

D.  ker je pobuda za globalno poročanje zagotovila daleč najširše mednarodno sprejeto metodologijo za preglednost poslovanja in ker ustanovitev Mednarodnega sveta za celovito poročanje (IIRC), v katerega so vključeni najpomembnejši organi, ki določajo standarde globalne odgovornosti, kaže, da bo poročanje gospodarskih družb o trajnosti kot del finančnih izkazov v manj kot desetletju postalo standard v svetovnem merilu;

E.   ker je inovativno delo v okviru projekta Accounting for Sustainability (trajnostno računovodenje) pod okriljem valižanskega princa, pobude TEEB for Business (ekonomika ekosistemov in biotska raznovrstnost za podjetja) in Programa združenih narodov za okolje zdaj gospodarskemu sektorju omogočilo, da v celoti in natančno razume denarno vrednotenje svojega zunanjega učinka na družbo in okolje in ga tako lahko vgradi v finančno upravljanje družb;

F.   ker se je med vlagatelji zgodila korenita sprememba, saj 1.123 vlagateljev, ki predstavljajo 32 bilijonov ameriških dolarjev skupnih sredstev, s katerimi upravljajo, sprejelo načela ZN o odgovornih naložbah (UNPRI); ker evropski forum za trajnostne naložbe ocenjuje, da je svetovni trg družbeno odgovornih naložb (SRI) septembra 2010 obsegal približno 7 bilijonov ameriških dolarjev, 82 vlagateljev, ki jih vodi Aviva Global Investors in predstavljajo 50 bilijonov ameriških dolarjev skupnih sredstev, s katerimi upravljajo, pa je prevzelo pobudo na vrhu ZN za trajnostni razvoj, da bi poročanje o trajnosti podjetij postalo obvezno;

G.  ker so ustanovitev evropske platforme interesnih skupin za družbeno odgovornost gospodarskih družb, izvajanje vrste pilotnih projektov in raziskovalnih projektov, dejavnosti prejšnje Zveze za podjetja skupaj zagotovili trdne rezultate za evropske ukrepe na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, skupaj s stalnimi dragocenimi prispevki „družine“ evropskih organizacij za družbeno odgovornost gospodarskih družb, med katerimi so Evropska pobuda za družbeno odgovornost gospodarskih družb, Evropska akademija za podjetništvo v družbi (EABIS), Evropski forum za družbeno odgovorne naložbe (Eurosif) in Evropska koalicija za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ);

H.  ker so nekateri skupni standardi za družbeno odgovornost gospodarskih družb bistveni; ker tudi različna pomembnost zahteva drugačen pristop industrije in ker v svobodni družbi ni mogoče zahtevati, da je zaradi družbene odgovornosti gospodarskih družb dobrodelna dejavnost obvezna, saj bi to zmanjšalo pripravljenost ljudi, da dajejo;

I.    ker so imeli kodeksi ravnanja v podjetjih pomembno vlogo pri uvajanju in širjenju zavedanja o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, toda zaradi pogosto pomanjkljive specifičnosti, neskladnosti z obstoječimi mednarodnimi standardi, primerov izogibanja pomembnim vprašanjem ter pomanjkanja primerljivosti in preglednosti pri izvajanju kot odgovor niso dovolj;

J.    ker so bila vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah v Združenih narodih soglasno sprejeta z vso podporo držav članic EU, Mednarodne organizacije delodajalcev in Mednarodne trgovinske zbornice, vključno s podporo konceptu „pametne kombinacije“ regulativnih in prostovoljnih pristopov;

K.  ker je nekdanji posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za podjetništvo in človekove pravice Ruggie države članice EU kot udeleženke na konferenci o družbeni odgovornosti podjetij, ki jo je sklicalo švedsko predsedstvo, pozval, naj pojasnijo in podprejo vprašanje ekstrateritorialne pristojnosti za kršitve podjetij v krhkih tretjih državah; ker je njegov poziv naknadno potrdil Evropski svet v svojih sklepih, vendar doslej še niso bili sprejeti ukrepi kot odziv nanj;

L.   ker sta Evropski svet in Evropski parlament v celoti pritrdila študiji Evropske komisije o vrzelih v upravljanju med mednarodnimi instrumenti in standardi za družbeno odgovornost gospodarskih družb ter obstoječo evropsko zakonodajo, znani pod imenom „edinburška študija“, ki je bila opravljena oktobra 2010 in katere ugotovitve so bile objavljene v letnem poročilu o človekovih pravicah za leto 2011;

M.  ker so smernice OECD za večnacionalna podjetja najbolj verodostojen mednarodni standard za družbeno odgovornost gospodarskih družb in ker posodobitev, dogovorjena maja 2011, predstavlja pomembno priložnost za pospešitev izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb;

N.  ker so bile sprožene številne mednarodne pobude za zagotovitev poročanja o trajnosti podjetij, ki vključujejo obvezno poročanje za kitajska podjetja v državni lasti, poročanje podjetij o izvajanju smernic o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki jih je oblikovala indijska vlada, in poročanje podjetij o njihovi uspešnosti na področju trajnosti kot predpogoj za kotacijo na borzi v Braziliji, Južni Afriki in Maleziji ter s strani Komisije ZDA za vrednostne papirje in borzo;

O.  ker se je izkazalo, da je postal danski zakon o računovodskih izkazih (2008) o poročanju o trajnosti podjetij s posebnimi dodatnimi zahtevami v zvezi s poročanjem o vplivu na podnebne spremembe in človekove pravice zelo priljubljen med danskimi podjetji, saj se je 97 % slednjih odločilo za poročanje kljub določbi „spoštuj ali pojasni“, ki velja v prvih treh letih uporabe tega zakona;

P.   ker sta Francija in Danska dve od štirih vlad držav članic ZN, ki so privolile, da bodo vodile izvajanje zaveze ZN Rio+20 o poročanju gospodarskih družb o trajnosti;

Q.  ker je posodobitev smernic OECD za multinacionalna podjetja, ki jo vodi Nizozemska, prek sistema nacionalnih kontaktnih točk omogočila izboljšanje njihove prepoznavnosti in statusa, odpravila „povezanost naložb“, ki je preprečevala njihovo celovito uporabo za dobavno verigo, in v celoti vključila načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

R.   ker resolucija o strategiji Evropa 2020 navaja, da sta družbena odgovornost in upravljanje gospodarskih družb neločljivo povezana;

S.  ker je študija iz leta 2009 z naslovom „Green winners“ (zeleni zmagovalci), ki je zajela 99 podjetij, pokazala, da so se podjetja s strategijami družbene odgovornosti v 16 različnih industrijskih sektorjih najmanj za 15 % bolje odrezala od povprečja v svoji panogi, kar pomeni dodatno tržno kapitalizacijo v višini 498 milijonov EUR (650 milijonov USD) na podjetje;

T.   ker svetovna anketa generalnih direktorjev 2012 razkriva, da podjetja priznavajo, da je za rast potrebno tesno sodelovanje z lokalnim prebivalstvom; ker več kot 60 % anketiranih na primer namerava v naslednjih treh letih povečati naložbe za ohranjanje zdravja delavcev;

1.   priznava, da je sporočilo Komisije ena od vrste političnih izjav, katerih namen je zagotoviti, da se družbena odgovornost gospodarskih družb široko spodbuja, da je vključena v politike EU in da bo postala uveljavljeno načelo za evropsko ukrepanje; poziva Komisijo in države članice, naj kot podlago za praktične ukrepe za spodbujanje družb k prevzemanju družbene odgovornosti uporabijo strategijo družbene odgovornosti podjetij 2014-2020;

2.    poudarja, da aktivna ozaveščenost o družbeni odgovornosti prinaša podjetjem več zaupanja in sprejetosti v družbi;

3.   se kljub temu strinja z analizo v sporočilu glede tega, da se praksa družbene odgovornosti gospodarskih družb še zmeraj povečini izvaja zgolj v manjšini velikih družb, kljub neposrednemu pozivu v sporočilih Komisije iz let 2001 in 2006, naj več družb sprejme družbeno odgovornost; vseeno meni, da so družbe vedno vpete v družbo, v kateri delujejo, in da je družbeno odgovornost mogoče vključiti v gospodarske družbe vseh velikosti; ugotavlja tudi, da je treba v razpravo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključiti malih in srednjih podjetij (MSP), med katerimi so mnoga taka, ki družbeno odgovornost sprejmejo na podlagi bolj neformalnega in intuitivnega pristopa, ki s seboj nosi minimalno količino upravnega dela in ne poveča stroškov;

4.   opozarja na strateško vlogo MSP, ki lahko zaradi povezanosti z okoljem, kjer delujejo, lažje omogočijo širjenje družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj z nacionalnimi organi in večstranskimi platformami razvija oblike sektorskega sodelovanja med MSP, da se bodo lahko skupaj spopadala s socialnimi in okoljskimi težavami;

5.  obžaluje, da se družbena odgovornost gospodarskih družb še vedno osredotoča na okoljske standarde na račun socialnih standardov, tudi če so slednji bistvenega pomena, da se ponovno vzpostavijo socialne razmere, ki vodijo v gospodarsko rast in socialno konvergenco;

6.  meni, da svetovna finančna kriza prinaša realno tveganje, da bodo oblikovalci politik, tudi v EU, nosili posledice lastne usodne kratkoročne usmerjenosti, ki se osredotoča izključno na ukrepe za ozko opredeljeno preglednost in odgovornost na finančnih trgih ter zanemarja nujno potrebo, da se finančni in tudi vsi industrijski sektorji povežejo in se skupaj spoprimejo z najbolj pomembnimi izzivi, tj. propadanjem okolja in razkrojem družbe;

7.   opozarja, da bodo podjetja v prihodnosti lahko trajnostna samo, če bodo delovala znotraj trajnostnega gospodarstva, in da ni druge možnosti kot prilagoditev nizkoogljični prihodnosti, ki zajema tudi ohranjanje družbenega in naravnega kapitala po vsem svetu, proces, v katerem mora družbena odgovornost gospodarskih družb imeti odločilno vlogo;

8.   meni, da je treba družbeno odgovornost gospodarskih družb pospešiti, in sicer:s poudarjanjem instrumentov globalne družbene odgovornosti gospodarskih družb; novo gonilno močjo podjetij, ki so vodilna med sebi enakimi; razkrivanjem podatkov o družbi in okolju, ki jih imajo podjetja; uporabo ustreznih smernic; podporo javne uprave za vzpostavitev pogojev, ki bi pomagali doseči družbeno odgovornost gospodarskih družb ter z zagotavljanjem ustreznih orodij in instrumentov, kot je istem spodbud; robustno analizo vpliva obstoječih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb; podporo za nove pobude v družbeni sferi; prilagoditev družbene odgovornosti gospodarskih družb potrebam MSP; ter povečanjem prepoznavnosti ogromnega obsega družbenih in okoljskih izzivov, s katerimi se spopadata Evropa in svet, tako v poslovni skupnosti kot v širši družbi;

9.   podpira namen Komisije, da poglobi družbeno odgovornost gospodarskih družb v Evropi z oblikovanjem smernic in s podpiranjem pobud različnih interesnih skupin za posamezne industrijske sektorje, ter poziva vodilne družbe in združenja, naj to pobudo podprejo;

10. ponovno poudarja, da se mora družbena odgovornost podjetij pomakniti iz faze procesa v fazo rezultatov;

11. pozdravlja dejstvo, da opredelitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v sporočilu Komisije, v katerem se odraža novi pristop, ki ga je Komisija prvič sprejela na forumu različnih interesnih skupin leta 2009, ponuja dragoceno priložnost za vključevanje in doseganje soglasja ter ustrezno odseva novo soglasje, ki so ga glede tega vprašanja po zaslugi soglasnega sporazuma o vodilnih načelih ZN in drugih instrumentov, kot so usmerjevalni standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti, dosegla podjetja in interesne skupine; odobrava vključevanje socialnih, okoljskih in etičnih vprašanj ter vprašanj človekovih pravic v poslovne operacije; vztraja, da mora Komisija bolj ločevati med: (1) dobrodelnim delovanjem podjetij, (2) socialnim ravnanjem podjetij na podlagi zakonov, predpisov in mednarodnih standardov ter (3) antisocialnim ravnanjem podjetij, ki krši zakone, predpise in mednarodne standarde, je kaznivo in izkoriščevalsko, na primer z izkoriščanjem dela otrok ali prisilnega dela, in ki bi ga bilo treba ostro obsoditi;

12. ponavlja, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb zajemati tudi njihovo ravnanje v odnosu do tretjih držav in v tretjih državah;

13. z zanimanjem ugotavlja, da je Komisija začela v trgovinske sporazume EU vključevati navedbe družbene odgovornosti gospodarskih družb; meni, da mora – glede na pomembno vlogo, ki jo imajo gospodarske družbe, njihove hčerinske družbe in njihove dobavne verige v mednarodni trgovini – družbena in okoljska odgovornost gospodarskih družb postati ena od razsežnosti trgovinskih sporazumov EU v okviru poglavja o trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj premisli o konkretnih predlogih za izvajanje načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki;

14. meni, da bi morala „družbena odgovornost“ spoštovati tudi temeljna načela in pravice, kot so tiste, ki jih določa Mednarodna organizacija dela, vključno predvsem s svobodo združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj, prepovedjo prisilnega dela, odpravo dela otrok in odpravo diskriminacije na delovnem mestu;

15. izreka veliko pohvalo prispevku komisarjev za zaposlovanje, podjetništvo in notranji trg ter njihovemu osebju za v prihodnost usmerjen in konstruktiven pristop v sporočilu Komisije; priznava prispevek drugih oddelkov Komisije prek medresorske skupine za družbeno odgovornost gospodarskih družb; kljub temu poziva predsednika Komisije, naj osebno prevzame vodenje na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb ter predvsem v generalnih direktoratih za okolje in v tistih, ki so zadolženi za zunanje odnose, zagotovi popolno odgovornost za zavezo Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

16.  ponovno izraža prepričanje, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb vključevati socialne ukrepe, ki obsegajo poklicno usposabljanje, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter primerne delovne pogoje; ponovno izraža zaupanje v poslovni potencial družbene odgovornosti gospodarskih družb, a poudarja, da se tega potenciala nikoli ne sme uporabiti kot izgovor za neodgovorno in antisocialno ravnanje, kadar ga ni mogoče kratkoročno uporabiti v poljubnih razmerah ali podjetju; meni, da je ta poslovni potencial dovolj potrjen z raziskavami in da bi prednostna naloga morala biti razširjanje teh raziskav; poziva, naj bodo nove raziskave družbene odgovornosti gospodarskih družb namenjene oceni skupnega učinka spremenjenega poslovnega vedenja zaradi družbene odgovornosti gospodarskih družb pri reševanju splošnih evropskih in svetovnih izzivov, kot so emisije ogljika, zakisanost voda, skrajna revščina, delo otrok ali neenakost, in naj se pridobljena spoznanja vključijo v prihodnje prispevke Evrope k razvijanju globalnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

17. se strinja z analizo Komisije, da je družbena odgovornost gospodarskih družb ob pojavu družbenih protestov, kot so protiglobalizacijska gibanja ali gibanja „Zasedimo“, socialnih trenj in včasih nasilnih odnosov med delodajalci in delavci čedalje pomembnejša za družbeno licenco podjetja za njegovo delovanje; meni, da mora tudi Evropska unija sprejeti družbeno odgovornost gospodarskih družb kot lastno „družbeno licenco“ v svojih prizadevanjih za trgovinske in gospodarske koristi z drugimi državam in regijami sveta; zlasti meni, da mora biti družbena odgovornost gospodarskih družb temeljni sestavni del trgovinskih politik EU;

18. priznava, da prihaja do hudih pomanjkljivosti pri pobudah za družbeno odgovornost gospodarskih družb, če se podjetjem, ki se ponašajo z izvajanjem družbene odgovornosti, uspe izogniti pomembnim interesnim skupinam ali občutljivim vprašanjem, ki se nanašajo na njihovo poslovanje in njihovo globalno dobavno verigo; poziva Komisijo, naj se v sodelovanju s finančnimi organi opre na že opravljeno delo „laboratorijev“ za družbeno odgovornost gospodarskih družb, da bi bolje ugotovili, kako lahko podjetja in interesne skupine objektivno opredelijo družbena in okoljska vprašanja, ki so izjemno pomembna za njihovo poslovanje ter za pravičen in uravnotežen izbor interesnih skupin, ki bodo vključene v pobude podjetja v okviru družbene odgovornosti;

19. meni, da potrošniki posvečajo čedalje več pozornosti družbeno odgovornemu delovanju gospodarskih družb, zato le-te poziva, naj bo njihov pristop zlasti k dejavnostim, ki so povezane z etičnimi, socialnimi in okoljskimi vprašanji, pregleden;

20. poudarja, da družbeno odgovornost gospodarskih družb mogoče doseči le, če se upoštevajo tudi veljavni zakonski predpisi in lokalni tarifni predpisi socialnih partnerjev;

21. meni, da bi bilo treba pri oceni družbene odgovornosti gospodarske družbe upoštevati ravnanje družb v njeni dobavni verigi in morebitnih podizvajalcev;

Trajnostno okrevanje

22. odločno podpira priznanje v sporočilu Komisije, da je „pomoč pri blažitvi socialnih učinkov sedanje krize“ in iskanje trajnostnih poslovnih modelov del družbene odgovornosti podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s predstavniki delavcev podjetjem pomagajo pri prevzemanju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva podjetja, naj upoštevajo pobude za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade ljudi in ženske na vseh področjih dejavnosti (kot so na primer vodenje in usposabljanje, trgi, kadrovanje, okolje in družba), še posebej pa upoštevajo tiste, ki so prikrajšani z več vidikov, na primer Rome in invalidne osebe, ter pobude za zaposlovanje ne samo nižjih kadrov, temveč tudi visokih vodstvenih kadrov z lokalnega trga dela in za vzpostavitev sistema, na primer, ki bi univerzitetnim diplomantom omogočil, da bi delali kot pripravniki in tako pridobili delovne izkušnje, ki jih potrebujejo delodajalci v zasebnem sektorju;

23 meni, da bi podjetja morala biti vključena v reševanje socialnih težav, ki jih je še poslabšala gospodarska kriza, kot sta pomanjkanje stanovanj in revščina, ter v razvoj skupnosti, v katerih delujejo;

24. se zaveda, da gospodarsko krizo spremljajo povečanje negotovosti zaposlitev, zlasti za ženske, razlike pri delovnih pogojih, ki so delno rezultat sklepanja pogodb s podizvajalci, vsiljevanje dela s skrajšanim delovnim časom za mnoge, ki iščejo zaposlitev s polnim delovnim časom, porast delovnih in delovnopravnih praks, ki so včasih izkoriščevalske, ter ponovni razcvet neformalnega sektorja; poziva Evropsko komisijo in forum različnih evropskih interesnih skupin, naj izrecno preučita porast podizvajanja; poziva, da bi bilo treba pri takem delu upoštevati vodilna načela ZN, ki veljajo za dobavno verigo in zlasti za koncept ocene učinka ne glede na različne kategorije dobaviteljev;

25. ugotavlja, da spadajo k družbeni odgovornosti gospodarskih družb tudi upoštevanje zakonodaje o fizičnih pogojih dela, oblikovanje postopkov in politike v zvezi z zaposlovanjem in odpuščanjem, varstvo podatkov o delavcih in njihove zasebnosti ter pravočasno izplačevanje plač in drugih dajatev, ter poziva k spoštovanju vsega naštetega;

26.  priznava, da kriza vpliva na socialno strukturo; odobrava različne ukrepe, ki so jih nekatera podjetja sprejela za vključevanje ranljivih in prikrajšanih skupin na trg dela; zahteva, da podjetja nadaljujejo s tovrstnimi pobudami; priznava, da zapiranje podjetij in varčevanje ogrožata nekatere dosežke družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot so zaposlovanje ranljivih družbenih skupin, zlasti invalidov, boljše usposabljanje in status teh delavcev, spodbujanje novih oblik družbeno koristne proizvodnje in storitev, na primer prek kreditnih zadrug, ter spodbujanje novih modelov zaposlovanja prek socialnih podjetij, zadrug in pravične trgovine; zato meni, da je nujno določiti primerjalna merila za socialne ukrepe; poziva Evropsko komisijo, naj podrobno analizira socialni učinek krize na te pobude, pri čemer naj vključi pristop na podlagi spola in se osredotoči na države južne Evrope, ter se obširno posvetuje s socialnimi partnerji in interesnimi skupinami na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb o rezultatih te analize;

27. meni, da ukrepi družbene odgovornosti gospodarskih družb niso koristni le za družbo kot celoto, temveč pomagajo tudi podjetju, da izboljša svojo podobo in pridobi boljši ugled v očeh potencialnih potrošnikov, kar mu dolgoročno omogoča ekonomsko uspešnost;

28. ugotavlja, da uvedba programov za razvijanje znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje za delavce, redne individualne ocene delavcev in program upravljanja talentov ter določanje individualnih poslovnih in razvojnih ciljev za delavce povečujejo njihovo motivacijo in zavzetost ter so nujni sestavni del družbene odgovornosti gospodarskih družb;

29. poudarja, da bi morala podjetja, ki poslujejo v skladu z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, še zlasti v kriznih časih pomagati razvijati inovativne zmogljivosti svoje regije z uvajanjem inovativnih in okolju prijaznih tehnoloških rešitev v proizvodne obrate ter z novimi naložbami in modernizacijo; poudarja, da ima vključevanje okoljskih vprašanj, kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, učinkovita raba virov in vpliv okolja na zdravje, v poslovno dejavnost, potencial za spodbujanje trajnostnega okrevanja;

30. meni, da je finančna kriza zaradi razlik med pokojninskimi sistemi v EU, ki jih je povzročila, v nekaterih primerih lahko zamajala zaupanje zaposlenih v obveznosti podjetij glede izpolnjevanja dolgoročnih zasebnih pokojninskih pravic; poziva odgovorna podjetja, naj se s to težavo spoprimejo v sodelovanju s Komisijo in socialnimi partnerji, tudi z odprtimi, vključujočimi in na pravilih temelječimi ureditvami za upravljanje pokojninskih naložb, in naj kot del širšega izziva v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb obravnavajo aktivno staranje v dobi demografskih sprememb; ugotavlja, da je za trajnostno okrevanje gospodarstva nujna povrnitev zaupanja med delavci in podjetji;

Pristopi mednarodnih organizacij in interesnih skupin

31. močno pozdravlja poudarek, ki je v sporočilu Komisije namenjen krepitvi in izvajanju mednarodnih standardov, ter glede na posodobitev smernic OECD in sporazuma o vodilnih načelih ZN leta 2011 meni, da j, se morajo ukrepi EU bolj osredotočiti na podporo in izvajanje teh smernic in načel v evropskih podjetjih; poudarja, da so bile smernice OECD opredeljene in priznane na mednarodni ravni, z namenom, da bi določili in vzdrževali enake konkurenčne pogoje, hkrati pa spodbujali odprte, poštene in odgovorne poslovne prakse po vsem svetu; Komisiji predlaga, naj Evropskemu parlamentu in Svetu letno poroča o izvajanju smernic OECD v EU;

32. poudarja pomen razvijanja politik Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb kot dopolnila k razvijanju mednarodnih standardov, da se preprečijo različne razlage in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na nacionalni in mednarodni ravni;

33 vztraja, da bi morala vsaka od 27 držav članic pospešiti revizijo svojih nacionalnih akcijskih načrtov o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in razvoj nacionalnih načrtov za izvajanje zadevnih smernic OECD in vodilnih načel ZN, ki bi jih morala dokončati najkasneje do decembra 2013; meni, da bi države članice morale zagotoviti, da se ti načrti oblikujejo v sodelovanju z vsemi pomembnimi zainteresiranimi stranmi, tudi nevladnimi organizacijami, civilno družbo, sindikati, organizacijami delodajalcev in nacionalnimi institucijami za človekove pravice; poziva EU, naj omogoči učenje na podlagi izkušenj tistih držav EU, v katerih ta proces sedaj poteka; spodbuja države članice, naj se zgledujejo po smernicah iz standarda ISO 26000, najnovejše različice smernic o Pobudah za globalno poročanje, in smernicah, ki jih je pripravila Evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice;

34. poziva k večji usklajenosti politik na ravni EU prek uskladitve politik in sporazumov o javnih naročilih, izvoznih kreditih, dobrem upravljanju, konkurenčnosti, razvoju, trgovini, naložbah in drugih politik in sporazumov z mednarodnimi standardi človekovih pravic, socialnimi in okoljskimi standardi, določenimi v ustreznih smernicah in vodilnih načelih OECD in ZN; v zvezi s tem poziva k prizadevanjem za sodelovanju s predstavniškimi telesi delavcev, delodajalcev in potrošnikov, ob upoštevanju mnenj ustreznih nacionalnih institucij za človekove pravice, na primer dokumenta o človekovih pravicah in javnem naročanju, ki ga je Komisiji predložila evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice; poziva k smiselni in ustrezni oceni vpliva zakonodajnih predlogov v smislu morebitne neskladnosti z vodilnimi načeli ZN in vztraja pri usklajevanju z delovno skupino ZN za podjetništvo in človekove pravice, da bi se izognili neskladni in nedosledni razlagi teh vodilnih načel;

35. zlasti pozdravlja vključitev sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v nekatere evropske smernice o podjetništvu in človekovih pravicah; priznava resnične probleme, do katerih je prišlo zaradi potrebe po varovanju zasebnosti in boju proti kriminalnim vsebinam na eni strani ter zaradi varovanja svobode izražanja na drugi strani, kot je dokazala nedavna polemika zaradi protiislamističnega posnetka na YouTubu; poziva, naj se v zvezi s tem še veliko več evropskih družb vključi v vodilno pobudo različnih interesnih skupin, pobudo za globalno omrežje (GNI), v članstvu katere trenutno prevladujejo podjetja s sedežem v ZDA;

36. vztraja pri tem, da bi morala vsa sredstva za trgovino in razvoj, ki jih akterjem iz zasebnega sektorja ponujajo naložbene institucije EU, Evropska investicijska banka ter Evropska banka za obnovo in razvoj, vključevati pogodbene klavzule, ki bi zahtevale skladnost s smernicami OECD za večnacionalne družbe in vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, skupaj z določbami o odgovornosti in jasnim pritožbenim mehanizmom; ponovno poziva države članice, naj v zvezi z odobravanjem izvoznih kreditov podjetjem ravnajo na enak način;

37. pozdravlja pobudo Komisije o nacionalnih akcijskih načrtih za izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj prevzame večjo pobudo pri vodenju izvajanja na najvišji ravni in pri spodbujanju učinkovitega spremljanja in poročanja; poziva države članice k medsebojnemu pregledu, da bi napredovali pri izvajanju; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ovrednotita izvajanje akcijskih načrtov in ocenita ukrepe, sprejete na ravni EU, ter do konca leta 2014 o tem poročata Evropskemu svetu in Parlamentu;

38. priznava, da podjetja čedalje več poslujejo v nestabilnih državah in da so dolžna poskrbeti za varnost svojih zaposlenih pred konflikti, terorizmom in organiziranim kriminalom; kljub temu vztraja, da so podjetja ravno tako dolžna zagotoviti, da varnostni dogovori ne ogrožajo miru ali varnosti drugih na mestih, kjer poslujejo, in zaradi katerih lahko postanejo tarče obtožb zaradi sokrivde pri kršenju človekovih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo bistveno širšo sprejetost mednarodnih načel na področju prostovoljne varnosti in si prizadevajo za dogovor o mednarodnem regulativnem okviru za regulacijo, spremljanje in nadzor dejavnosti zasebnih vojaških in varnostnih služb (PMSC);

39. poziva podjetja in druge interesne skupine, naj se konstruktivno vključijo v postopek Komisije v zvezi z razvijanjem za sektor specifičnih smernic o človekovih pravicah in nastale smernice uporabljajo, ko bodo dokončne;

40. poziva Komisijo, zlasti GD za pravosodje, naj pripravi predloge za lažji dostop do pravnega varstva na sodiščih EU, kadar podjetja s sedežem v Evropi oziroma njihove podružnice, podizvajalci ali poslovni partnerji na najskrajnejši način očitno kršijo človekove ali delavske pravice, kot priporoča posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za podjetništvo in človekove pravice;

41. ugotavlja tudi, da je treba razviti in uvesti mehanizme za prijavljanje kršitev človekovih pravic v posameznih podjetjih;

42. meni, da študija o „zelenih vprašanjih“ zagotovo kaže, da obstaja pozitivna povezava med podjetji, ki si prizadevajo za družbeno odgovornost, in boljšo finančno uspešnostjo, ko se izkopljejo iz krize; odobrava pojem „odgovorne konkurenčnosti“ in poudarja, da je potencialni trg za družbeno koristne in okolju prijazne blago in storitve še vedno odločilna tržna priložnost za podjetja, ki zadovoljuje tudi potrebe družbe;

43. se strinja s svetovno anketo generalnih direktorjev 2012 o podjetjih, da trajnostna rast podjetja zahteva tesno sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, vladami in poslovnimi partnerji ter vlaganje v lokalne skupnosti; podpira poslovne pobude, povezane z ustvarjanjem novih delovnih mest, usposabljanje, pomoč pri obvladovanju omejenih virov in iskanje rešitev v zvezi z zdravstvenim varstvom ter poziva k njihovi okrepitvi;

44. poziva Komisijo, zlasti GD za trgovino, naj namesto nedejavnega uporabi dejavni pristop k smernicam OECD, tudi tako, da se trudi upoštevati deklaracijo OECD o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah, ki vključujejo smernice OECD, prek delegacij EU v tretjih državah zagotovi spodbujanje in nenehno podporo za te smernice, financira pobude za krepitev zmogljivosti skupaj s podjetji, sindikati in civilno družbo v tretjih državah v zvezi z izvajanjem smernic, ter zagotovi, da so smernice specifično navedene v vseh novih sporazumih med EU in tretjimi državami, vključno z vsemi trgovinskimi in naložbenimi pogodbami; poziva Evropsko unijo, naj si po diplomatski poti močno prizadeva za pridobitev čim več podpisnic na mednarodni ravni in naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi dejansko pomoč skupine civilne družbe pri obravnavanju „posebnih primerov“ domnevnih kršitev;

45. meni, da je družbena odgovornost gospodarskih družb pomembno orodje, s katerim Evropska unija lažje podpira izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj podpre evropske organizacije in socialne partnerje, ki želijo izvajati pilotne projekte v skladu s smernicami OECD in drugimi mednarodnimi standardi družbene odgovornosti gospodarskih družb ter vzpostavljajo zmogljivosti v tretjih državah; poziva Komisijo, naj določi jasen cilj za pogajanja in sklenitev okvirnega sporazuma v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na družbeno odgovornost gospodarskih družb, in povabi socialne partnerje, naj te sklenejo v okviru svojega novega sektorskega pristopa k družbeni odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, zlasti GD za zaposlovanje, naj z izvajanjem pilotnih projektov o dostojnem delu z vladami tretjih držav v družbeno odgovornost gospodarskih družb vključi delovne standarde;

46. se strinja s sporočilom Komisije z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“, da je „pogoj za izpolnjevanje družbene odgovornosti gospodarskih družb spoštovanje veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji“; meni, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb dopolnjevati – nikakor pa ne nadomeščati – zakonodaje, kolektivnih pogajanj ali dialoga z delavci, ki so organizirani v sindikate; meni, da bi se podjetja morala zavezati, da bodo o svoji politiki družbene odgovornosti – in elementih, kot je letno poročilo gospodarske družbe o vplivu njegovih dejavnosti na družbo in okolje – razpravljala z delavci in njihovimi predstavniki; meni, da bi bilo treba sprejeti neobvezen niz pravil za pobude Izobraževanje za vse (EFA) na podlagi možne vsebine takšnega okvira, kot je opisano v delovnem dokumentu služb Komisije o tej zadevi;

47. poziva EU, zlasti pa Komisijo, naj:

(1) zagotovi, da postane tematika družbene odgovornosti gospodarskih družb eno izmed prednostnih področij posameznih finančnih instrumentov v okviru perspektive večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ter

(2) v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice razvije posebno podporo za usposabljanje in splošno krepitev zmogljivosti na področju človekovih pravic in družbene odgovornosti gospodarskih družb v organizacijah civilne družbe, nacionalnih institucijah za človekove pravice, pri zagovornikih človekovih pravic, v sindikatih in drugih organizacijah za človekove pravice;

48. pozdravlja dejstvo, da so nekateri v poslovnem sektorju, ki so na vrhunskem srečanju ZN Rio+20 zagovarjali novo svetovno konvencijo o odgovornosti gospodarskih družb v sistemu ZN; meni, da bi se EU morala konstruktivno vključiti v razpravo, čeprav bo takšna konvencija sprejeta šele čez nekaj let; kljub temu meni, da takšne razprave ne smejo odvrniti oblikovalcev politike v podjetjih in vladi od nujnega nadaljnjega izvajanja obstoječih instrumentov družbene odgovornosti gospodarskih družb; opozarja na dejstvo, da je več modelov, na kakšen način se lahko pojavijo nove oblike globalnega upravljanja v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb poleg sistema ZN, na primer s širjenjem smernic OECD med nečlanicami ali prek neodvisne pobude enako mislečih vlad; poziva EU, Komisijo in države članice, naj pripravijo in se zavzamejo za posebne predloge za dejanski in preverljiv prispevek podjetij, ki bi bil predmet dogovora kot del predlaganih ciljev ZN za trajnostni razvoj po letu 2015;

Javne politike za družbeno odgovornost gospodarskih družb

49. podpira stališče, izraženo v prvem poročilu foruma interesnih skupin iz junija 2004, da lahko javni organi s svojo združevalno vlogo, ki zagotavlja spodbude, odigrajo pomembno vlogo pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb, nenazadnje tudi pri javnih naročilih, ter poziva države članice, prek skupine na visoki ravni in drugih kanalov, naj tem prizadevanjem dajo nov zagon;

50. zahteva, da mora biti v primerih, ko so EU ali države članice partnerji v podjetju (npr. pri javnih naročilih, podjetjih v državni lasti, skupnih podjetjih, garancijah za izvozne kredite in obsežnih projektih v tretjih državah), usklajenost s smernicami in vodilnimi načeli OECD in ZN prednostna naloga, kar bi se moralo odražati v posebnih pogodbenih določilih in posledicah za družbe, ki očitno kršijo socialne in okoljske standarde ter standarde človekovih pravic;

51. poudarja, da je okvir Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč pomemben, in meni, da bi morali za njegove tri stebre, to so odgovornost države, da varuje pred kršitvami človekovih pravic, odgovornost gospodarskih družb, da spoštujejo človekove pravice, in potreba po učinkovitejšem dostopu do pomoči, sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi omogočili njihovo izvajanje;

52. poudarja, da imajo evropska podjetja, njihova hčerinska podjetja in podizvajalci zaradi svoje teže v mednarodni trgovini ključno vlogo pri spodbujanju in širjenju socialnih in delovnih standardov v svetu; priznava, da se pritožbe zoper družbe iz EU, ki poslujejo v tujini, v veliko primerih bolje rešijo na kraju samem; izreka pohvalo nacionalnim kontaktnim točkam OECD, kot nepravnim mehanizmom, vezanim na državo, ki lahko posredujejo pri raznih sporih v povezavi s podjetništvom in človekovimi pravicami; vseeno poziva družbe k večjemu prizadevanju za razvoj pritožbenih mehanizmov, usklajenih z merili učinkovitosti, ki izhajajo iz vodilnih načel ZN, in k pridobivanju dodatnih veljavnih navodil, ki jih zagotavljajo mednarodno priznana načela in smernice, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za večnacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora ZN, usmerjevalni standardi ISO 26000 o družbeni odgovornosti in tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko;

53. pozdravlja namero Evropske komisije o spremembi določb zasebnega mednarodnega prava v uredbi Bruselj I, zlasti uvedbo načela forum necessitatis; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju učinkovitega dostopa do pravnih sredstev za žrtve kršitev človekovih pravic, ki izhajajo iz poslovanja podjetij zunaj EU, in sicer prek reforme uredb Bruselj I in Rim II; poziva k učinkovitim ukrepom za odpravo obstoječih pravnih ovir, kot so prekomerni sodni stroški, in sicer s pobudami, kot je razvoj minimalnih standardov za kolektivne odškodnine ali rešitev za vprašanje ločene pravne osebe družb.

54. poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja Evropske unije v zvezi z izvozom tehnologij, ki jih je možno uporabiti za kršenje človekovih pravic ali za delovanje proti varnostnim interesom Evropske unije;

55. poziva k izvajanju načela „poznaj končnega uporabnika“, da bi tako zagotovili večji nadzor in preprečili kršitve človekovih pravic v predhodnih in nadaljnjih fazah v dobavnih verigah in znotraj proizvodnih ali tržnih tokov;

56. meni, da bi morale države članice poskrbeti, da podjetja prevzamejo odgovornost za sprejetje načel in proaktivnih politik za preprečevanje diskriminacije in socialne izključenosti, spodbujanje enakosti med spoloma in spoštovanje temeljnih pravic vseh;

57. glede na pristop interesnih skupin do družbene odgovornosti gospodarskih družb poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost povečanja števila opazovalcev na dveletnih sestankih skupine na visoki ravni tako, da bi bili kot predstavniki opazovalcev vključeni dva poročevalca iz ustreznih odborov Parlamenta, predstavniki Programa ZN za okolje, Sveta ZN za človekove pravice in Mednarodne organizacije dela, ter po en kandidat iz evropskega poslovnega sektorja, sindikatov in civilne družbe na podlagi dogovora v usklajevalnem odboru foruma interesnih skupin;

58. priznava, da je še vedno treba institucije EU približati državljanom Unije, na kar je opozorila lakaenska deklaracija iz leta 2001; zato podpira uradni pregled predloga „Solidarité“, pri katerem gre za medinstitucionalni program na področju človeških virov v institucijah EU za spodbujanje vključevanja zaposlenih in pripravnikov v institucijah EU v delovanje v korist skupnosti prek prostovoljnih, humanitarnih in pozitivnih družbenih dejavnosti, kot del usposabljanja zaposlenih in kot oblike prostovoljnih dejavnosti; poudarja dejstvo, da bi se s predlaganim programom varčevalo in bi se ustvarjala visoka dodana vrednost ter da bi pomagal spodbujati in izvajati politike in programe EU; poziva vse države članice, naj vključijo prostovoljstvo zaposlenih v svoje nacionalne akcijske načrte; poziva, naj se prek Evropskega centra prostovoljcev (CEV) podpiše „pogodba“, da bi organizacije civilne družbe iz vse Evrope vključili v prizadevanja za ta cilj;

59. poziva podjetja, naj spodbujajo mednarodno prostovoljstvo svojih zaposlenih, da bi se pri razvojnem sodelovanju spodbudile sinergije med javnim in zasebnim sektorjem; poziva Komisijo, naj prek bodoče evropske prostovoljne enote za humanitarno pomoč sodeluje pri pobudah podjetij na tem področju;

60. meni, da bi države članice morale spodbujati podjetja, naj razvijajo politike in uvedejo ukrepe za spoprijem z nujnim spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja vseh njihovih zaposlenih; meni, da bi morali te politike in ukrepi biti v skladu z načelom enakosti in bi se morali nadaljevati v pogajanja o trajanju in organizaciji delovnega časa, plačnih razredih, dostopnosti nekaterih praktičnih zmogljivosti za delavce in prožnih pogojih dela, vključno z vrsto pogodb o zaposlitvi in možnostjo začasne prekinitve poklicne poti;

61. se zaveda, da socialni kazalniki z vidika ekonomskega vrednotenja in na splošno posebnega značaja številnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb zaostajajo za indeksi okoljske učinkovitosti; kljub priročniku o socialnih javnih naročilih meni, da je v EU preveč omejenosti na tem področju; poziva k študiji o „vrednotenju socialnega kapitala“, da bi sprožili obsežno razpravo pod taktirko Evrope o boljšem vključevanju socialnih učinkov v trajnostno upravljanje gospodarskih družb; podpira financiranje pilotnih projektov za razvoj socialnih kazalnikov, socialnih bonitetnih agencij in prakse socialnih revizij v nekaterih državah članicah in gospodarskih sektorjih;

62. pozdravlja priznanje vloge, ki jo morajo odigrati javna naročila pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v praksi, vključno z dostopom do usposabljanja, enakostjo, pravično trgovino ter socialnim vključevanjem zapostavljenih delavcev in invalidov v družbo, za zagotovitev pozitivne spodbude za večjo družbeno odgovornost gospodarskih družb; meni pa, da še vedno ni jasno, v kolikšni meri so javni organi dejansko sprejeli poznejše spremembe pravil EU o javnem naročanju in kakšen splošni učinek je bil dosežen v smislu boljše okoljske učinkovitosti ali družbenega delovanja podjetij zaradi družbene odgovornosti in tudi s spodbujanjem slednje; poziva k nadaljnjim raziskavam in ocenam učinka ter posledično k jasnim priporočilom, da se zagotovijo lahko razumljive spodbude za podjetja; zahteva, naj to vključuje analizo čedalje pogostejše prakse podjetij, ki klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključujejo v svoje zasebne kupoprodajne pogodbe, tj. pogodbe med podjetji, in poziva k iskanju dobre prakse na tem področju;

63. spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter družbenih medijev za spodbujanje vseh, ki se zanimajo za aktivnejšo udeležbo na posvetovanjih različnih interesnih skupin na svetovni ravni;

64. želi pohvaliti države članice, ki si zelo prizadevajo v posvetovanju z nacionalnimi interesnimi skupinami v številnih državah EU oblikovati in začeti izvajati nacionalne akcijske načrte o družbeni odgovornosti gospodarskih družb; kljub temu je zaskrbljen, da široka paleta ukrepov, ki jih je sprejela javna politika, še nima večjega opaznega učinka na napredovanje družbene odgovornosti gospodarskih družb; zato poziva k okrepitvi raziskav in ocenjevanj ukrepov javne politike v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb na evropski ravni; poziva Komisijo, naj bo zgled kot odgovorni delodajalec in objavi lastno poročilo o svoji družbeni odgovornosti v skladu s prilogo o javnem sektorju v okviru pobude za globalno poročanje (GRI) in podpre prostovoljstvo zaposlenih v službah Komisije z „ustrezno“ odsotnostjo z dela ter pregleda upravljanje lastnih pokojninskih naložb v skladu z etičnimi merili;

65. poziva, naj Evropsko leto državljanov 2013 kot poseben sestavni del vključuje državljanstvo podjetij kot vabilo za podjetnike in poslovneže, naj se vključijo v obstoječe pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb v državah članicah in na ravni EU, da bi spodbudili in razvili koncept „podjetja kot dobrega državljana“;

66. pozdravlja namen Komisije, da utemelji svoj novi sistem nagrajevanja na obstoječih praksah na tem področju; meni, da nagrade lahko spodbudijo družbeno odgovornost gospodarskih družb, a samo če zmagovalci zares predstavljajo prave najboljše prakse na nacionalni, evropski in svetovni ravni; poziva Komisijo, naj ustanovi neodvisno skupino strokovnjakov za stalno ocenjevanje tega in za „revizije“ sistema v tem in prihodnjih letih; zahteva, da oglaševanje nagrad prikazuje dejansko vsestranskost obstoječih izzivov in izpostavlja pridobljene izkušnje za vsa podjetja in ne samo zmagovalcev;

67. meni, da je nujno, da Komisija čim prej razvije napovedano skupno metodologijo za merjenje okoljske učinkovitosti na podlagi stroškov v življenjskem ciklu; meni, da bi bila takšna metodologija koristna z vidika preglednosti informacij podjetja in ocene okoljske učinkovitosti podjetja, ki jo izdelajo pristojni organi;

68. poziva Komisijo, naj se pospešeno zavzema za pripravo novih predlogov v svojem delovnem programu, s katerimi bi zapolnila vrzeli v upravljanju v zvezi z mednarodnimi standardi družbene odgovornosti gospodarskih družb, v skladu s priporočili edinburške študije, ki jo je naročila Komisija;

69. poziva države članice, naj ukrepajo za večjo učinkovitost politik, ki spodbujajo družbeno odgovornost gospodarskih družb, na primer z uvedbo nagrad za družbeno odgovorno ravnanje v obliki spodbud znotraj politike naložb in dostopa do javnih naložb;

70. izraža vso pohvalo Komisiji, ki načrtuje, da se pobude razširijo na področji odgovorne proizvodnje in potrošnje; meni, da EU lahko črpa iz izkušenj pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki so se zavzele za posebno usposabljanje in krepitev zmogljivosti za nabavnike v podjetjih; meni, da je načrtovana pobuda o preglednosti lahko velika spodbuda za gibanje etičnega potrošništva; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo izvedljivost in zaželenost oblikovanja evropske socialne oznake za vsa podjetja, ki poslujejo družbeno odgovorno, da bi bila njihova prizadevanja vidnejša za potrošnike in vlagatelje ter naj gradi na obstoječih pobudah v zvezi z označevanjem za nenehno spodbujanje sodelovanja od „spodaj navzgor“ pod okriljem Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje (ISEAL); predlaga, da se podjetja s tako evropsko oznako redno nadzorujejo, ali izpolnjujejo določbe o družbeni odgovornosti, ki jih ta oznaka določa;

Povezovanje družbeno odgovornih naložb z razkritjem

71. ugotavlja, da ostaja povpraševanje institucionalnih vlagateljev osrednje gonilo trga družbeno in trajnostno odgovornih naložb, vendar pa se ne bi smeli še naprej osredotočati zgolj na okoljske vidike; v zvezi s tem meni, da je razkritje vlagateljem in potrošnikom gonilna sila družbene odgovornosti gospodarskih družb in da mora temeljiti na socialnih in okoljskih načelih, ki se lahko preprosto uporabijo in so merljiva; pozdravlja poteze Komisije, da k vprašanjem družbene odgovornosti gospodarskih družb pritegne skupnost vlagateljev; poziva, naj se to sodelovanje trdno opira na načela ZN za odgovorne naložbe in načelo celovitega poročanja (IR);

72. ugotavlja, da upravičence dolgoročnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi, zanimajo trajnostni donosi in odgovorno ravnanje podjetij; meni, da je pomembno, da so spodbude investicijskih posrednikov dejansko povezane z interesi upravičencev in niso omejene na ozko tolmačenje teh interesov, ki se osredotoča samo na čim višje kratkoročne donose; odobrava pravni okvir, ki ta cilj podpira; pozdravlja predlog Komisije o dolgoročnem vlaganju in upravljanju podjetij, ki bodo pomagali obravnavati ta vprašanja;

73. podpira Komisijo pri predložitvi zakonodajnega predloga o „razkritju nefinančnih podatkov“ po podjetjih; je zadovoljen, da ta predlog temelji na širokem javnem posvetovanju in tudi na vrsti delavnic z zadevnimi interesnimi skupinami; opozarja, da izraz „nefinančni” ne bi smel prikriti dejanskih finančnih posledic socialnih in okoljskih vprašanj ter vprašanja človekovih pravic za podjetja; meni, da daje predlog EU možnost, da evropskim podjetjem priporoči, naj uporabijo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter globalni dogovor ZN ter da bi jih bilo treba harmonizirati s celovitim poročanjem, ki ga trenutno pripravlja Mednarodni svet za celovito poročanje; poudarja, da morajo biti morebitne rešitve prožne in ne smejo povzročati čezmerne upravne obremenitve, zlasti ne za MSP; meni, da bi bil sistem „izpolnjuj ali utemelji“ koristno orodje;

74. ugotavlja, da bi moral za večjo verodostojnost delovanja nekega podjetja socialno poročilo preveriti zunanji organ;

Napredek na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb

75. želi, da ima Evropski forum interesnih skupin še naprej vodilno vlogo, ko gre za podporo izvajanju predlogov, opredeljenih v sporočilu Komisije; opozarja, da bi se družbena odgovornost gospodarskih družb, če bi jo bolj približali MSP, bolj razširila vsepovsod po Evropi; poziva vse udeležence, naj se vključijo v delo foruma na prožen in odprt način, ki si prizadeva doseči soglasje v pravem duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb;

76.  vztraja, da so sindikalne pravice in svoboščine ter demokratično izvoljeni predstavniki delavcev v središču vsake strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb; pozdravlja sedanji obsežni okvir EU za sektorske in medsektorske strukture ter poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju in udeležbi predstavniških organizacij in sindikatov, zlasti pri razvoju, delovanju in spremljanju postopkov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb, sodelovanju z delodajalci v resničnem partnerskem pristopu; poziva Komisijo, naj med bistvene akterje v zvezi z vprašanji družbene odgovornosti gospodarskih družb poleg podjetij in drugih interesnih skupin izrecno kot partnerje uvrsti tudi sindikate in predstavnike delavcev; meni, da imajo socialni partnerji lahko veliko vlogo pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki, in to je treba poudariti, prispeva k socialnemu dialogu in ga olajšuje;

77. poziva, naj politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključujejo tudi posebne ukrepe za obravnavanje nezakonite prakse uvrščanja delavcev na črne sezname in onemogočanja njihovega dostopa do zaposlitve, pogosto zaradi njihovega članstva in delovanja v sindikatih ali njihove vloge predstavnikov za zdravje in varnost;

78. vztraja, da bi moralo biti vsako podjetje, za katerega se ugotovi, da uvršča delavce na črne sezname ali krši človekove pravice in delovne standarde, izključeno iz prejemanja pomoči in financiranja EU in sodelovanja v postopkih zbiranja ponudb za druga javna naročila na ravni Evropske unije, na nacionalni ravni ali na ravni javnih organov;

79. ugotavlja, da morajo politike družbene odgovornosti gospodarskih družb poleg osrednjega podjetja ali pogodbenega izvajalca spoštovati tudi vsi podizvajalci ali dobavne verige, ki jih morda uporabljajo, in sicer pri dobavi blaga, delavcev ali storitev, s sedežem v EU ali v tretji državi, kar omogoča enake konkurenčne pogoje, ki temeljijo na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih, ter zagotavlja sindikalne pravice in svoboščine;

80. odobrava direktivo Komisije o minimalnih standardih za žrtve in poziva, naj politike podjetij v zvezi z družbeno odgovornostjo v ustreznih sektorjih (kot so potovalne storitve, zavarovanja, nastanitve in telekomunikacije) vključujejo pozitivne in praktične strategije ter strukture za podporo žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinam med krizo ter naj se oblikujejo posebne politike za zaposlene, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj na delovnem mestu ali drugje;

81. se strinja, da k vprašanju družbene odgovornosti gospodarskih družb ni mogoče pristopiti na univerzalen način, priznava pa, da utegne obilica različnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, čeprav dokazujejo ozaveščenost o pomenu politik zanjo, ustvariti dodatne stroške, preprečevati izvajanje ter omajati zaupanje in pravičnost; meni, da mora prenos smernic o družbeni odgovornosti gospodarskih družb zagotavljati dovolj svobode za posebne zahteve vsake posamezne države članice, regije, zlasti pa z vidika zmogljivosti majhnih in srednjih podjetij; vseeno pozdravlja dejavno sodelovanje Komisije z udeležbo Parlamenta in Sveta skupaj z drugimi mednarodnimi organi, da bi dolgoročno dosegli načelno konvergenco pobud s področja družbene odgovornosti gospodarskih družb ter izmenjali in spodbudili dobro prakso upravljanja podjetij v zvezi z družbeno odgovornostjo, pa tudi promovirali smernice, ki jih najdemo v mednarodnem standardu ISO 26000, da bi zagotovili enotno globalno, koherentno in pregledno opredelitev družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj učinkovito prispeva k usmerjanju in usklajevanju politik držav članic EU in s tem zmanjša tveganje, da bi podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi članici, zaradi razhajajočih se določb bremenili dodatni stroški;

82. meni, da so predstavo, da je družbena odgovornost gospodarskih družb „luksuzno blago“, ki ima podporo podjetij samo v obdobju blaginje, odločno ovrgle stalno visoke ravni zavzemanja gospodarskih družb za družbeno odgovorno delovanje; meni, da je bila to staromodna predpostavka, ki zanemarja pomen ugleda in tudi stopnje zunanjega tveganja za dobičkonosnost sodobnih podjetij; poziva vse oblikovalce evropske politike, naj tudi sami na vseh ravneh gospodarske politike vključujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb in jo tudi krepijo v strategiji Evropa 2020;

83. poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb veljati za celotno dobavno verigo, vključno z vsemi ravnmi podizvajanja, ne glede na to, ali gre za zagotavljanje blaga, delavcev ali storitev, da bi morala vključevati določbe za razširitev varstva na delavce migrante, delavce, zaposlene prek agencij, in napotene delavce ter da bi morala temeljiti na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih in zagotavljati sindikalne pravice in svoboščine; meni, da je koncept odgovornega upravljanja dobavnih verig treba izpopolniti kot mehanizem za doseganje družbene odgovornosti gospodarskih družb;

84. želi pohvaliti prizadevanja nekaterih poslovnih šol za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, a priznava, da gre zgolj za manjšino; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo in po potrebi z univerzami preučijo, kako vključiti družbeno odgovornost gospodarskih družb, odgovorno upravljanje in odgovorno državljanstvo v izobraževanje in poklicno usposabljanje o upravljanju za vse bodoče vodje podjetij, da bi ta lahko postala gradnik strateškega upravljanja podjetij in da bi povečali poznavanje trajnostne porabe; meni, da bi to lahko vključevalo otroke, ki so vključeni v programe podjetništva za mlade; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno finančno pomoč za projekte izobraževanja in usposabljanja o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v okviru programov EU Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji;

85. znova poudarja, da bi družbena odgovornost gospodarskih družb morala biti zavezujoča za vsa podjetja, da bi tako ustvarili poštene in enake pogoje; vendar opozarja, da je zaradi načina poslovanja ekstraktivnih industrij v državah v razvoju treba preseči prostovoljni pristop; poudarja, da so vlaganja naftne industrije v Nigeriji dober primer omejitev družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot se trenutno izvaja, saj družbam ni uspelo sprejeti pobud družbene odgovornosti gospodarskih družb in vzpostaviti trajnostnih poslovnih praks ali prispevati k razvoju držav gostiteljic; odločno podpira zakonodajni predlog za poročanje po posameznih državah, ki temelji na standardih Pobude za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI), na podlagi katerega se bo poročalo o prodaji in dobičkih, pa tudi o davkih in prihodkih, da bi tako preprečili korupcijo in izogibanje davkom; poziva evropske ekstraktivne industrije, ki delujejo v državah v razvoju, naj bodo zgled družbene odgovornosti in spodbujanja dostojnega dela;

86. poziva k vzpostavitvi standardov potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic in dobavnih verig na ravni EU, ki bodo med drugim izpolnjevali zahteve iz smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige z območij, ki so jih prizadeli konflikti, in z območij velikega tveganja, in ki bi med drugim obravnavali vprašanja, ki bi lahko močno vplivala na človekove pravice in področja tveganja, kot so svetovne in lokalne dobavne verige, krvave rudnine in oddajanje del zunanjim izvajalcem, prisvajanje zemlje, ter območja, na katerih sta delavno pravo in varstvo delavcev nezadostna ali kjer se proizvajajo izdelki, ki so nevarni za okolje in zdravje; pozdravlja programe, ki se že izvajajo v EU, zlasti program izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov na področju gozdarstva, in podpira zasebne pobude, kot je pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji;

87. poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje pobude za sprostitev in okrepitev možnega prispevka družbene odgovornosti gospodarskih družb v boju proti podnebnim spremembam (tako da družbeno odgovornost poveže z učinkovito rabo virov in energije), npr. v procesu nakupa surovin v podjetjih;

88. poudarja, da so pomoč, ki jo EU nudi vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, in učinkoviti mehanizmi nadzora nujno dopolnilo, da bi napredovala družbena odgovornost evropskih gospodarskih družb po vsem svetu;

89. predlaga, naj vlade držav članic Evropsko investicijsko banko pozovejo k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v njeno poslovanje;

90. poziva Komisijo, naj spodbuja družbeno odgovornost gospodarskih družb v večstranskih forumih, tako da podpre okrepitev sodelovanja med STO in drugimi večstranskimi forumi, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, kot sta Mednarodna organizacija dela in OECD;

91. poziva, naj se oblikuje sistem pravnega sodelovanja med EU in tretjimi državami podpisnicami dvostranskih trgovinskih sporazumov, s čimer bi zagotovili učinkovit dostop do sodnega varstva za žrtve v državi, v kateri multinacionalke kršijo socialno ali okoljsko zakonodajo ali ne spoštujejo obvez glede družbene odgovornosti gospodarskih družb;

92. poziva, naj se že v raziskovalni in razvojni fazi novih tehnologij oceni njihov učinek na človekove pravice, vključno s preučitvijo možnih scenarijev in pomislekov o opredelitvi standardov za „vgrajene človekove pravice“;

93. ugotavlja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb mehanizem, s katerim lahko delodajalci podpirajo svoje delavce in lokalno skupnost v državah v razvoju, tako da lahko spoštovanje standardov družbene odgovornosti gospodarskih družb in delovnih standardov tem državam omogoči koristi od nadaljnje mednarodne trgovine, in da družbena odgovornost gospodarskih družb lahko zagotovi tudi pravično razdelitev dobička, s čimer se pripomore k razvoju trajnostne gospodarske in družbene blaginje ter izhodu več ljudi iz revščine, zlasti v času finančne krize;

94. spodbuja EU k aktivni vlogi pri krepitvi zavedanja o prispevku podjetij k družbi na področju kulture, izobraževanja, športa in mladih prek družbene odgovornosti gospodarskih družb;

95.  spodbuja medijska podjetja, naj v svojo politiko družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo pregledne novinarske standarde, ki bodo zajemali tudi zagotavljanje zaščite virov in pravic prijaviteljev;

96. poziva Komisijo, naj zaščiti uveljavljene, dobro delujoče pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb z uvedbo testa družbene odgovornosti gospodarskih družb, da bi ocenili učinek prihodnjih zakonodajnih in upravnih pobud na ukrepe družbene odgovornosti gospodarskih družb, in pri pripravi predlogov upošteva ustrezne rezultate;

97. v ravnotežju s trajnostjo pozdravlja obveznosti za udeležence na trgu in poziva Komisijo, naj spremlja in ocenjuje pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

98. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://www.business-humanrights.org/SpecialRepPortal/Home/Protect Respect-Remedy-Framework in http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/111819.pdf (2) http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/files/business-human-rights/101025_ec_study_final_report_en.pdf (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0126. (4) http://www.atkearney.com/documents/10192/6972076a-9cdc-4b20-bc3a-d2a4c43c9c21 (5) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. (6) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. (7) UL C 86, 10.4.2002, str. 3. (8) UL C 39, 18.2.2003, str. 3. (9) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180. (10) UL C 67 E, 17.3.2004, str. 73. (11) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45. (12) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101. (13) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57. (14) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0429. (15) UL C 229, 31.7.2012, str. 77.

Najnovejše sporočilo Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb umešča družbeno odgovornost gospodarskih družb v evropski način razmišljanja, in sicer na političnem področju, na katerem ima Evropski parlament odločilno vlogo. Prav tako je bil s tem od prejšnjega sporočila Komisije storjen pomemben korak naprej pri dialogu s Parlamentom in interesnimi skupinami, ki sodelujejo v razpravi o družbeni odgovornosti gospodarskih družb.

Predlog resolucije Parlamenta pozdravlja novi poudarek, ki se namenja evropski podpori svetovnim pobudam o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, preoblikovanje podpore pristopu interesnih skupin, opredelitev, ki dosega soglasje na svetovni ravni, ter precej aktivnejšo podporno vlogo Evropske komisije.

Menim, da je sporočilo konstruktivno, usmerjeno v prihodnost ter se odziva na razvoj dogodkov na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb v Evropi in po svetu. Zagotavlja trdno podlago za ukrepe v prihodnje, zato pozivam Evropski parlament, naj ga odločno podpre.

V poročilu želim razviti nekatere zamisli iz sporočila, opredeliti morebitne vrzeli in tako dati lasten prispevek k razpravi.

Trajnostno okrevanje

Najprej velja omeniti, da je razprava o družbeni odgovornosti gospodarskih družb uvrščena v kontekst sedanje gospodarske krize. Trdi se, da je družbena odgovornost nujno potrebna, če želimo povrniti zaupanje v poslovanje in trajnostno ogrevanje gospodarstva.

Čeprav je ustrezno obvarovati se pred obtožbami „lažne prijaznosti do okolja“, je treba družbeno odgovornost gospodarskih družb obravnavati kot priložnost, ne pa kot grožnjo konkurenčnosti podjetij. Je tudi del evropske lastne „družbene licence“ za prizadevanje za rast, ki temelji na trgovini.

S kratkoročnim razmišljanjem v Bruslju, ki bi se osredotočalo izključno na preglednost, odgovornost in razvidnost finančnih trgov, bi ponovili enake napake, kot jih očitajo odgovornim za razpad bančnega sistema.

Ni mogoče ubežati izjemno pomembni zavezi o preobrazbi evropskega in svetovnega gospodarstva v nizkoogljično prihodnost. Trajnostna podjetja lahko poslujejo le v trajnostnem gospodarstvu.

V svojem poročilu zato pozivam odgovorne gospodarske družbe, naj izkažejo dejavno predanost blaženju socialnih posledic krize ter začnejo izvajati vrsto predlaganih ukrepov s področja družbene odgovornosti gospodarskih družb, in sicer na področjih ustvarjanja delovnih mest za mlade, zdravja na delovnem mestu, trajnosti pokojnin, spodbujanja plače, ki omogoča preživetje, obravnavanja izkoriščevalskega dela v oskrbovalnih verigah podjetij ter spodbujanja novih trgov z družbeno koristnimi in okolju prijaznimi proizvodi in storitvami.

Izvajanje družbene odgovornosti gospodarskih družb na svetovni ravni

Druga prednostna naloga poročila je razviti konkretne zamisli, ki bi pomagale uresničiti namero Komisije o boljšem izvajanju svetovnih pobud o družbeni odgovornosti gospodarskih družb. Menim, da bi bilo mogoče „središče odličnosti“ na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki ga je leta 2006 obljubila Komisija, v letu 2012 precej laže uresničiti s sprejetjem globalnega pristopa, usmerjenega k evropskim podjetjem, ki delujejo na svetovnih trgih.

Priporočam, da Evropska komisija pripravi skupno poročilo o izvajanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, države članice pa lahko izboljšajo izvajanje z medsebojnim pregledom, ki se že uporablja pri ocenjevanju politik s področja človekovih pravic. Prav tako je napočil trenutek za spopad z občutljivim vprašanjem ekstrateritorialne pristojnosti, saj evropska podjetja v tretjih državah, kjer je dostop do sodnega varstva omejen, kršijo delovne ali širše človekove pravice.

Poročilo prav tako meni, da mora Komisija odigrati precej aktivnejšo vlogo pri izvajanju smernic OECD o multinacionalnih družbah, se sklicevati nanje v trgovinskih in naložbenih sporazumih, zagotavljati finančno podporo vzpostavljanju zmogljivosti, pomagati pri pritožbah zaradi domnevnih kršitev, finančno podporo pogojevati s spoštovanjem smernic ter pomagati pri iskanju novih podpisnikov po vsem svetu.

Poročilo izpostavlja tudi pomembnost preglednosti in celovitega poročanja o trajnosti, saj gre za osrednjo gonilno silo družbene odgovornosti gospodarskih družb. Prav tako je izražena močna podpora za razumevanje pobude za globalno poročanje – vodilne metodologije za poročanje o trajnosti, ki jo uporabljajo podjetja po vsem svetu. Poročilo nadaljuje s spodbujanjem načrtovanega predloga Komisije na tem področju, vendar le, če bo dosledno zasidran v cilju Mednarodnega sveta za celovito poročanje, ki je do konca desetletja iz celovitega poročanja narediti svetovno normo.

Poročilo podpira namero Komisije o sodelovanju z vlagatelji, zlasti pri spodbujanju načel ZN za odgovorne naložbe, v njem pa predlagam tudi vzpostavitev nove pobude EU za napredek pri načelu pomembnosti.

Poročilo priporoča tudi dejavno podporo EU predlogu podjetij glede konvencije ZN o odgovornosti gospodarskih družb, vloženem na letošnjem vrhunskem srečanju ZN Rio+20, ki je potekalo na temo trajnostnega razvoja. Tudi sam podpiram spodbujanje družbene odgovornosti v okviru ciljev trajnostnega razvoja, opredeljenih na vrhunskem srečanju.

Pristop z več interesnimi skupinami

Od Evropskega parlamenta se zahteva tudi, da prizna posebno naravo oblikovanja politik EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb. Porajajo se zamisli o uporabi tradicionalnega socialnega dialoga, na primer z zastavitvijo cilja za nove okvirne pogodbe na področju družbene odgovornosti in zagotavljanjem financiranja evropskim sindikatom, ki bi opravili pilotne projekte na področju dostojnega dela.

Od Evropskega parlamenta se izrecno zahteva, da podpre delovanje in razvoj foruma interesnih skupin za družbeno odgovornost gospodarskih družb, tudi s sektorskimi pobudami, predlaganimi v sporočilu. Sam predlagam dodatne pobude, povezane z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami ter s sektorjem zasebnega varovanja. Podpirajo se tudi nove predvidene „izkustvene skupnosti“ interesnih skupin.

Od skupine držav članic na visoki ravni in drugih interesnih skupin se zahteva večja zavzetost, generalni direktorati Komisije za okolje in zunanje odnose pa morajo več pozornosti posvetiti družbeni odgovornosti gospodarskih družb.

Sodelovanje javnega in zasebnega sektorja – „pametna kombinacija“

V poročilu se precej pozornosti namenja vplivu javnih politik na družbeno odgovornost gospodarskih družb. Te bi morale vključevati tudi izvajanje priporočil, navedenih v lastni edinburški študiji Komisije, o vrzelih v upravljanju in potrebi po doseganju konkretnih rezultatov, ko gre za izvajanje socialnih kazalnikov, zlasti z javnimi naročili.

Evropsko komisijo se poziva, naj prevzame pobudo in sprejme lastno zavezo glede poročanja o trajnosti, etičnega upravljanja lastnih pokojninskih naložb in podpore prostovoljstvu zaposlenih med osebjem Komisije.

Poročilo na novo oblikuje povezavo med odgovornostjo in upravljanjem podjetij ter podpira uporabo upraviteljskega kodeksa in dolžnosti direktorjev, da v podjetju spodbujajo zavest o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in jo vključujejo v podjetje.

Enak poudarek se namenja tudi vselej aktualni pomembnosti dopolnjevanja zasebnih in prostovoljnih ukrepov, zlasti z zagovarjanjem prednosti podpore načelu „konvergence“ tovrstnih pobud. Zagovarja se mnenje, da je precej bolje spodbujati prostovoljno sodelovanje kot nove obvezne pobude o socialnih oznakah.

Če strnemo, zgoraj navedeno je v vodilnih načelih ZN znano pod imenom „pametna kombinacija“ regulativnih in prostovoljnih pristopov, in dejansko bi bilo pametno, če bi EU ubrala enak pristop.

Pot naprej

V poročilu se podpira tudi pestra paleta drugih ukrepov, predlaganih v sporočilu Komisije. Predlagam, da se velik poudarek nameni vključevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v učne načrte rednih poslovnih šol, spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v malih podjetjih z uporabo področnega pristopa ter uvajanju revizije, s čimer bi zagotovili, da bo načrtovana družbena odgovornost gospodarskih družb v skladu z evropskimi in svetovnimi primeri najboljše prakse.

Dovolite mi, da na koncu poudarim svoje prepričanje, da se mora družbena odgovornost gospodarskih družb pomakniti iz faze procesa v fazo rezultatov. Trditev v sporočilu Komisije, da je treba nujno povečati sprejemanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, je povsem pravilna. Da bi v sodelovanju z ljudmi v poslovnem svetu in zunaj njega pripomogli k uresničitvi tega cilja, poročilo med drugim priporoča sprejemanje pobud za državljanstvo podjetij v okviru evropskega leta 2013, raziskovanje skupnega vpliva družbene odgovornosti gospodarskih družb pri spoprijemanju z družbenimi in okoljskimi težavami, da bi opozorili na nujnost izzivov, ter predlog za nov dogovor s civilno družbo.

Če družbena odgovornost gospodarskih družb, kot upravičeno trdi Komisija, pomeni odgovornost gospodarskih družb za njihov vpliv na družbo, je izjemno pomembno, da se zanjo zavzemajo tako podjetja kot družba.

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  poudarja vzajemne koristi sodelovanja med podjetji in civilno družbo, ki lahko olajša iskanje skupnih strategij in izmenjavo skupnih znanj in pričakovanj; močno podpira zavezo Komisije, da oblikuje večstranske platforme za družbeno odgovornost gospodarskih družb, da se pospeši sodelovanje med podjetji in družbo pri najpomembnejših socialnih in okoljskih vprašanjih; poudarja, da bi za socialno odgovornost gospodarskih družb utegnil biti potreben pravni okvir in da se prostovoljni ukrepi sicer lahko sprejmejo kot dopolnilo, vendar ne morejo nadomestiti obstoječih prepisov za varstvo delavcev, učinkovitega nadzora nad njihovim upoštevanjem in morebitnih sankcij;

2.  izraža zaskrbljenost zaradi negativnih posledic, ki jih utegne imeti gospodarska kriza za organizacijo dela; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji prek večstranskih platform dodatno spodbuja iskanje trajnostnih rešitev, ki bodo zagotovile polno spoštovanje pravic delavcev glede enake obravnave, organizacije delovnega časa in negotove zaposlitve;

3.  soglaša s sporočilom Komisije glede dejstva, da je spoštovanje veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji nujen pogoj za družbeno odgovornost gospodarskih družb; poleg tega meni, da družbena odgovornost nujno vključuje korektne sindikalne odnose, zlasti spoštovanje sindikalnih pravic, stalno obveščanje delavcev in njihovih predstavniških združenj ter vključitev teh združenj v odločanje družbe;

4.  meni, da bi bilo treba pri oceni družbene odgovornosti gospodarske družbe upoštevati ravnanje družb v njeni dobavni verigi in morebitnih podizvajalcev;

5.  opozarja na strateško vlogo malih in srednjih podjetij, ki lahko zaradi povezanosti z okoljem, kjer delujejo, lažje omogočijo širjenje družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj z nacionalnimi organi in večstranskimi platformami razvija oblike sektorskega sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji, da se bodo lahko skupaj spopadala s socialnimi in okoljskimi težavami;

6.  poudarja pomen razvijanja politik Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb kot dopolnila k razvijanju mednarodnih standardov, da se preprečijo različne razlage in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na nacionalni in mednarodni ravni;

7.  poziva podjetja, naj spodbujajo mednarodno prostovoljstvo svojih zaposlenih, da bi se pri razvojnem sodelovanju spodbudile sinergije med javnim in zasebnim sektorjem; poziva Komisijo, naj prek bodoče evropske prostovoljne enote za humanitarno pomoč sodeluje pri pobudah podjetij na tem področju;

8.  poziva Komisijo, zlasti GD za pravosodje, naj predstavi predloge za lažje usklajevanje ekstrateritorialne pristojnosti na sodiščih EU, kadar podjetja s sedežem v EU oziroma njihove podružnice, podizvajalci ali poslovni partnerji kršijo človekove pravice;

9.  priznava, da je pomembno povečanje praks in politik družbene odgovornosti gospodarskih družb v velikih družbah; zato poziva Komisijo, naj poudari, kako pomembno je uvesti družbeno odgovornost gospodarskih družb kot temo v izobraževanje in usposabljanje, zlasti v poslovnih in upravnih šolah.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja, da jasno določena nova opredelitev v sporočilu Komisije EU o družbeni odgovornosti gospodarskih družb z dne 25. oktobra 2011 poudarja zahtevo po upoštevanju veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb kot predpogoj za odgovorno ravnanje ter natančno določa nujni okvir za odgovornost podjetij z zahtevo, da bi podjetja morala v svoje poslovanje in osrednjo strategijo vključevati socialna, okoljska in etična vprašanja ter vprašanja človekovih pravic in potrošniška vprašanja v tesnem sodelovanju z interesnimi skupinami; poudarja, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb poseči tudi v njihovo delovanje v odnosu do tretjih držav in v tretjih državah;

2.  pozdravlja prizadevanja Evropske unije in držav članic za uskladitev njihovih politik z leta 2011 spremenjenimi smernicami OECD za multinacionalne družbe in tudi z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah(1), pri tem pa poudarja, da ta prizadevanja, zlasti na področju globalnega gospodarstva, še niso privedla do doslednega spoštovanja ustreznih okoljskih in socialnih standardov ter standardov človekovih pravic in njihovega preverjanja;

3.  poudarja, da je pri ocenjevanju, ali podjetja izpolnjujejo zahteve glede družbene odgovornosti, treba upoštevati celotno dobavno verigo; meni, da je bistveno imeti učinkovite in pregledne kazalnike, ki omogočajo natančno oceno vplivov dejavnosti podjetij s sistemskega vidika;

4.  vztraja, da bi morala vsaka od 27 držav članic pospešiti revizijo svojih nacionalnih akcijskih načrtov o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in razvoj nacionalnih načrtov za izvrševanje zadevnih smernic OECD in vodilnih načel ZN, ki bi jih morala dokončati najkasneje do decembra 2013; meni, da bi države članice morale zagotoviti, da se ti načrti oblikujejo v sodelovanju z vsemi pomembnimi zainteresiranimi stranmi, tudi nevladnimi organizacijami, civilno družbo, sindikati, organizacijami delodajalcev in nacionalnimi institucijami za človekove pravice; poziva EU, naj omogoči učenje na podlagi izkušenj tistih držav EU, v katerih ta proces sedaj poteka; spodbuja države članice, naj se zgledujejo po smernicah iz standarda ISO 26000, najnovejših smernicah Pobude za globalno poročanje in smernicah, ki jih je pripravila Evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice;

5.  poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb v EU in tudi v tretjih državah posegati na področja, kot so organizacija dela, kakovostna delovna mesta, enake možnosti, socialna vključenost in boj proti diskriminaciji ter stalno usposabljanje;

6.  poziva k večji usklajenosti politik na ravni EU prek uskladitve politik in sporazumov o javnih naročilih, izvoznih kreditih, dobrem upravljanju, konkurenčnosti, razvoju, trgovini, naložbah in drugih politik in sporazumov z mednarodnimi standardi človekovih pravic, socialnimi in okoljskimi standardi, določenimi v ustreznih smernicah in vodilnih načelih OECD in ZN; v zvezi s tem poziva k sodelovanju s predstavniškimi telesi delavcev, delodajalcev in potrošnikov ob upoštevanju nasvetov ustrezne nacionalne institucije za človekove pravice, kot so denimo tisti, ki jih je evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice predložila Komisiji v zvezi s človekovimi pravicami in javnim naročanjem; poziva k smiselni in ustrezni oceni vpliva zakonodajnih predlogov v smislu morebitne neskladnosti z vodilnimi načeli ZN in vztraja pri usklajevanju z delovno skupino ZN za podjetništvo in človekove pravice, da bi se izognili neskladni in nedosledni razlagi teh vodilnih načel; kljub pomenu, ki ga ima okvir OZN za človekove pravice za družbeno odgovornost gospodarskih družb, opozarja, da člen 16 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavlja temeljno pravico do gospodarske pobude, ki jo je treba ustrezno upoštevati in ki mora služiti kot referenčna podpora politikam družbene odgovornosti gospodarskih družb v EU; poudarja pomen uravnoteženosti svobode gospodarske pobude z drugimi pravicami, ki jih zagotavljajo Listina in mednarodno priznana načela ter smernice za družbeno odgovornost gospodarskih družb; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja Agencije Evropske unije za temeljne pravice, da bi zbrala dokaze in izkušnje v zvezi z obstojem in razlago svobode gospodarske pobude;

7.  se zavezuje, da bo še naprej dosledno vztrajal pri pričakovanjih, da si institucije EU in njihovi uradniki, vključno s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice in posebnimi predstavniki EU za posamezne države in regije, prizadevajo za hitrejši dvig socialnih in okoljskih standardov ter standardov človekovih pravic v vseh zunanjih odnosih in dejavnostih EU; poziva Komisijo in države članice, naj pred sklenitvijo večstranskih in dvostranskih trgovinskih in naložbenih sporazumov in pri njihovem ocenjevanju ter pred dodelitvijo razvojne pomoči izvedejo ocene učinka temeljnih pravic in zagotovijo njihovo spoštovanje;

8.  priznava, da so tiste nacionalne institucije za človekove pravice, ki so usklajene s pariškimi načeli, v dobrem položaju, da nudijo podporo pri uresničevanju vodilnih načel ZN, kar zajema omogočanje ali celo zagotavljanje dostopa do pravne pomoči; poziva EU in države članice, naj priznajo nacionalne institucije za človekove pravice – poleg podjetij ter predstavniških teles delavcev, delodajalcev in potrošnikov – kot pomembne partnerje pri nadaljnjem razvoju programa človekovih pravic in podjetništva, razvijanju povezav med podjetji, državo in civilno družbo ter spodbujanju mednarodno priznanih socialnih in okoljskih standardov in smernic ter standardov in smernic v zvezi s človekovimi pravicami; v zvezi s tem poziva države članice, naj okrepijo in, kjer je potrebno, razširijo pristojnosti nacionalnih institucij za človekove pravice in na ta način izboljšajo njihovo učinkovitost, ali če ne obstaja nobena nacionalna institucija za človekove pravice, ki bi bila usklajena s pariškimi načeli, naredijo potrebne korake za njeno vzpostavitev, in hkrati poziva EU, naj razvije ustrezno strateško podporo; se zavezuje, da bo vzpostavil redno letno izmenjavo mnenj z nacionalnimi institucijami za človekove pravice v okviru Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in/ali Pododbora za človekove pravice in pri tem izhajal iz izkušenj izmenjave mnenj Pododbora za človekove pravice v okviru vrha varuhov človekovih pravic EU in vzhodnoevropskega partnerstva leta 2011, poleg tega pa bo poskrbel za izvajanje ciljno usmerjenih delavnic o človekovih pravicah in podjetništvu;

9.  pozdravlja dejstvo, da je Mednarodna organizacija dela 14. junija 2012 sprejela priporočilo št. 202 o temeljih socialne zaščite; se zavezuje, da bo vprašanje človekovih pravic in družbene odgovornosti gospodarskih družb uvrstil na dnevni red prihodnjih srečanj EU s tretjimi državami, zlasti tistimi, s katerimi vzdržuje tesne odnose; poziva, naj se družbena odgovornost vključi v pogodbene odnose EU s tretjimi državami in zahteva, če je potrebno, da se pripravijo prevodi vodilnih načel ZN ob uporabi zmogljivosti Evropskega parlamenta in drugih institucij EU;

10. poziva EU, zlasti Komisijo, naj zagotovi, da finančni instrumenti, vključno z evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice, obravnavajo nacionalne institucije za človekove pravice, ki so skladne s pariškimi načeli, kot ključne partnerje pri doseganju njihovih ciljev in jih podpirajo pri učinkovitem uresničevanju njihovega edinstvenega položaja in strokovnega znanja o človekovih pravicah za ustvarjanje možnosti za dialog med raznimi zainteresiranimi strankami, vključno z državnimi oblastmi, civilno družbo in podjetji, in s tem namenom

(1) zagotovi, da postane tematika družbene odgovornosti gospodarskih družb eno izmed prednostnih področij posameznih finančnih instrumentov v okviru perspektive večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020,

(2) v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice razvije posebno podporo za usposabljanje in splošno krepitev zmogljivosti na področju človekovih pravic in družbene odgovornosti gospodarskih družb v organizacijah civilne družbe, nacionalnih institucijah za človekove pravice, pri zagovornikih človekovih pravic, v sindikatih in drugih organizacijah za človekove pravice;

11. vztraja, da zaradi izvajanja nove strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki podpira interese družbe v vsej njeni raznolikosti, spoštovanje človekovih pravic in vodi k trajnostni in vključujoči oživitvi in napredku in razvoju, da smernice EU o razkritju nefinančnih informacij (vključno z informacijami o okolju, družbi in upravljanju) družb zagotovijo preglednost preko jasnega, nedvoumnega, skupnega in vnaprej določenega okvira, s posebnim poudarkom na človekovih pravicah, ki je v celoti usklajen s smernicami in načeli OECD in ZN in temelji na objektivnih kazalnikih, ki se temeljijo na: enakosti med spoloma, vključno s vprašanji, kot je razlika v plačah med spoloma in delež žensk na vodilnih položajih, plače mladih, možnost delavcev, da oblikujejo sindikate in se kolektivno pogajajo, učinkovito zagotavljanje varnostnih pogojev na delovnem mestu in invalidnosti;

12. poziva EU, naj odpravi vrzeli v notranjih zmogljivostih in strokovnem znanju z izvajanjem obsežnih programov usposabljanja o človekovih pravicah in podjetništvu v vseh institucijah EU in za vsa področja politike;

13. ponovno poziva EU in države članice, naj izboljšajo izvrševanje obstoječih zakonov, ki se nanašajo na vprašanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in človekovih pravic, in razvijejo nadaljnje rešitve za zagotovitev enakih pogojev za podjetja iz domačih in tretjih držav, da bi se tako spopadle s socialnim dumpingom;

14. poziva k vzpostavitvi standardov potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic in dobavnih verig na ravni EU, ki bodo med drugim izpolnjevali zahteve iz smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige z območij, ki so jih prizadeli konflikti, in z območij velikega tveganja, in ki bi med drugim obravnavali vprašanja, ki bi lahko močno vplivala na človekove pravice in področja tveganja, kot so svetovne in lokalne dobavne verige, krvave rudnine in oddajanje del zunanjim izvajalcem, prisvajanje zemlje, ter območja, na katerih sta delavno pravo in varstvo delavcev nezadostna ali kjer se proizvajajo izdelki, ki so nevarni za okolje in zdravje; pozdravlja programe, ki se že izvajajo v EU, zlasti program izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov na področju gozdarstva, in podpira zasebne pobude, kot je pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji;

15. zahteva, da v primerih, ko so EU ali države članice partnerji v podjetju (npr. pri javnih naročilih, podjetjih v državni lasti, skupnih podjetjih, garancijah za izvozne kredite in obsežnih projektih v tretjih državah), bi morala biti usklajenost s smernicami in vodilnimi načeli OECD in ZN prednostna naloga, kar bi se moralo odražati v posebnih pogodbenih določilih in posledicah za družbe, ki očitno kršijo socialne in okoljske standarde ter standarde človekovih pravic; priporoča, da naj napovedana platforma EU za zunanje sodelovanje in razvoj igra vlogo pri izbiri načinov, s katerimi naj bi se izboljšala kakovost in učinkovitost kombiniranih mehanizmov in finančnih instrumentov EU za zunanje sodelovanje, ter pri sodelovanju in usklajevanju med EU, finančnimi institucijami in drugimi zainteresiranimi stranmi na tem področju;

16. poudarja, da je okvir Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč pomemben, in meni, da bi morali za njegove tri stebre, to so odgovornost države, da varuje pred kršitvami človekovih pravic, odgovornost podjetij, da spoštujejo človekove pravice, in potreba po učinkovitejšem dostopu do pomoči, sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi omogočili njihovo izvajanje;

17. poudarja, da imajo evropska podjetja, njihova hčerinska podjetja in podizvajalci zaradi svoje teže v mednarodni trgovini ključno vlogo pri spodbujanju in širjenju socialnih in delovnih standardov v svetu; priznava, da se pritožbe zoper družbe iz EU, ki poslujejo v tujini, v veliko primerih bolje rešijo na kraju samem; izreka pohvalo nacionalnim kontaktnim točkam Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj kot nepravnim mehanizmom, vezanim na državo, ki lahko posredujejo pri raznih sporih v povezavi s podjetništvom in človekovimi pravicami; vseeno poziva družbe k večjemu prizadevanju za razvoj pritožbenih mehanizmov, usklajenih z merili učinkovitosti, ki izhajajo iz vodilnih načel ZN, in k pridobivanju dodatnih veljavnih navodil, ki jih zagotavljajo mednarodno priznana načela in smernice, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za večnacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalni standardi ISO 26000 o družbeni odgovornosti in tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko;

18. pozdravlja namero Evropske komisije o spremembi določb zasebnega mednarodnega prava v uredbi Bruselj I, zlasti uvedbo načela forum necessitatis; poudarja potrebo po nadaljnjem razvoju učinkovitega dostopa do pravnih sredstev za žrtve kršitev človekovih pravic, ki izhajajo iz poslovanja podjetij zunaj EU, in sicer prek reforme uredb Bruselj I in Rim II; poziva k učinkovitim ukrepom za odpravo obstoječih pravnih ovir, kot so prekomerni sodni stroški, in sicer s pobudami, kot je razvoj minimalnih standardov za kolektivne odškodnine ali rešitev za vprašanje ločene pravne osebe družb.

19. poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja Evropske unije v zvezi z izvozom tehnologij, ki jih je možno uporabiti za kršenje človekovih pravic ali za delovanje proti varnostnim interesom Evropske unije;

20. pozdravlja namero Komisije, da obravnava vprašanje družbene odgovornosti gospodarskih družb v okviru širitev; vendar obžaluje odsotnost konkretne obravnave tega vprašanja v okviru pristopnih pogajanj z državami kandidatkami ter odsotnost tega pojma v sporočilu Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom „Strategije širitve in glavni izzivi v obdobju 2012-2013“ (COM(2012)0600);

21. pozdravlja namero Komisije, da si bo prizadevala za oblikovanje svetovnih kampanj, mednarodnih smernic in dodatnih zakonodajnih ukrepov, da bi tako zagotovila pozitivne učinke podjetij na tuje družbe; opozarja, da se lahko pozitivni učinki podjetij na tuje družbe med drugim merijo z dostopom lokalnega prebivalstva do virov, prehrambno neodvisnostjo prebivalstva in samostojnim razvojem podjetij;

22. poziva k izvajanju načela „spoznaj končnega uporabnika“, da bi tako preprečili kršitve človekovih pravic na predhodnih in nadaljnjih fazah proizvodne verige ali na tržišču;

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) Svet Združenih narodov za človekove pravice, 17. seja, 21. marec 2011, poročilo posebnega predstavnika generalnega sekretarja o vprašanju človekovih pravic, čeznacionalnih družb in drugih podjetij Johna Ruggieja: „Vodilna načela o podjetništvu in človekovih pravicah: izvajanje okvira Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomo蔑 (A/HRC/17/31) (v nadaljnjem besedilu: vodilna načela ZN).

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da so zaradi neenotnega pojmovanja družbene odgovornosti gospodarskih družb, pri čemer so različne gospodarske družbe razvile različne standarde za računovodstvo, revizijo in poročanje, stopnje družbene odgovornosti gospodarskih družb težko primerljive; poudarja, da bi mednarodno dogovorjena ureditev v kontekstu družbene odgovornosti gospodarskih družb vpeljala zaupanje in poštenost v poslovne odnose ter pripomogla k zanesljivosti, postopni izvršljivosti, univerzalnosti in krepitvi vloge zainteresiranih strani;

2.  se strinja s Komisijo, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb zajemati človekove pravice, delovne in zaposlovalne prakse, okoljska vprašanja (kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, učinkovita raba virov) ter boj proti podkupovanju in korupciji, in sicer z dobrim davčnim upravljanjem (tj. s preglednostjo, izmenjavo informacij in pošteno davčno konkurenco);

3.  opozarja, da družbena odgovornost gospodarskih družb vključuje številne socialne standarde, vendar pa se ti zaradi pomanjkanja kazalnikov za merjenje napredka pri socialnih vprašanjih le malo poudarjajo;

4.  poudarja, da bi morala biti podjetja, ki so se zavezala družbeni odgovornosti, lahko prepoznavna za vlagatelje in potrošnike, saj bi se s tem podprla njihova prizadevanja;

5.  opozarja na potrebo, da EU preuči možnost lažje prepoznavnosti podjetij, ki se zavežejo družbeni odgovornosti, z uvedbo znaka ali oznake poleg imena podjetja ali njegovega izdelka;

6.  poudarja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb za podjetja najboljše orodje, da pokažejo svojo zavezanost družbi ter solidarnost in odgovornost do nje, hkrati pa je družbena odgovornost tudi ključna pri zagotovitvi usklajenosti politik za razvoj; pozdravlja zavezo Komisije, da bo podpirala družbeno odgovornost gospodarskih družb popolnoma v skladu z mednarodno veljavnimi smernicami, tudi z nedavno posodobljenimi smernicami OECD za večnacionalna podjetja, desetimi načeli globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalnim standardom ISO 26000 o družbeni odgovornosti, tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialne politike ter vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; a obžaluje, da se o njej večinoma govori kot o prostovoljni izbiri;

7.  obžaluje pomanjkanje obveščanja malih in srednjih podjetij o obstoju globalnega dogovora, s katerim se podjetja zavezujejo, da bodo svoje poslovanje in strategije uskladila z desetimi splošno sprejetimi načeli s področja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in boja proti korupciji;

8.  poudarja, da globalni dogovor Združenih narodov in standard ISO 26000 nista dovolj prilagojena potrebam malih in srednjih podjetij, kar zmanjšuje učinkovitost družbene odgovornosti gospodarskih družb na ravni EU;

9.  poudarja, da bi bilo primerno na ravni EU in nacionalni ravni preučiti možnosti za davčne spodbude, s katerimi bi lahko družbeno odgovornost gospodarskih družb spodbujali pri večjem številu podjetij;

10. poudarja, da družbena odgovornost gospodarskih družb kot zgolj prostovoljna obveza ne more zadovoljivo obravnavati zunanjih učinkov, ki izhajajo iz poslovanja multinacionalk, vključno s kršitvami človekovih pravic in degradacijo okolja; ponovno poziva tuje vlagatelje in podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju, naj v celoti izpolnjujejo mednarodne pravno zavezujoče obveznosti glede spoštovanja človekovih pravic, okoljskih standardov in temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela ter vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva, naj politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključujejo tudi posebne ukrepe za obravnavanje nezakonite prakse uvrščanja delavcev na črne sezname in onemogočanja njihovega dostopa do zaposlitve, pogosto zaradi njihovega članstva in delovanja v sindikatih ali njihove vloge predstavnika za zdravje in varnost;

11. poudarja, da je treba podjetja spodbuditi k izvajanju praks družbene odgovornosti, tista podjetja, ki te prakse že izvajajo, pa je treba spodbujati, da z njimi nadaljujejo; poziva Komisijo, naj premisli o spodbudah, kot je prednostni položaj pri javnih naročilih EU, da bi gospodarske družbe v družbeni odgovornosti videle priložnost, ne grožnje;

12. poudarja, da bi morale biti rezultat družbene odgovornosti gospodarskih družb jasne zaveze na področju spoštovanja pravic, varstva in dobrega počutja delavcev s kazalniki učinkovitosti in jasnimi merili za merjenje izboljšav ter da bi bilo treba poskrbeti za nepristransko, vključujoče in pregledno spremljanje in učinkovite mehanizme odgovornosti in izvrševanja v primeru kršitev, vključno z bolj odprtimi in jasnejšimi postopki vlaganja in obravnavanja pritožb in sprožanja preiskav, če so te potrebne;

13. znova poudarja, da bi družbena odgovornost gospodarskih družb morala biti zavezujoča za vsa podjetja, da bi tako ustvarili poštene in enake pogoje; vendar opozarja, da je zaradi načina poslovanja ekstraktivnih industrij v državah v razvoju treba preseči prostovoljni pristop; poudarja, da so vlaganja naftne industrije v Nigeriji dober primer omejitev družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot se trenutno izvaja, saj družbam ni uspelo sprejeti pobud družbene odgovornosti gospodarskih družb in vzpostaviti trajnostnih poslovnih praks ali prispevati k razvoju držav gostiteljic; odločno podpira zakonodajni predlog za poročanje po posameznih državah, ki temelji na standardih Pobude za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI), na podlagi katerega se bo poročalo o prodaji in dobičkih, pa tudi o davkih in prihodkih, da bi tako preprečili korupcijo in izogibanje davkom; poziva evropske ekstraktivne industrije, ki delujejo v državah v razvoju, naj bodo zgled družbene odgovornosti in spodbujanja dostojnega dela;

14. poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje pobude za sprostitev in okrepitev možnega prispevka družbene odgovornosti gospodarskih družb v boju proti podnebnim spremembam (tako da družbeno odgovornost poveže z učinkovito rabo virov in energije), npr. v procesu nakupa surovin v podjetjih;

15. poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb veljati za celotno dobavno verigo, vključno z vsemi ravnmi podizvajanja, ne glede na to, ali gre za zagotavljanje blaga, delavcev ali storitev, da bi morala vključevati določbe za razširitev varstva na delavce migrante, delavce, zaposlene prek agencij, in napotene delavce ter da bi morala temeljiti na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih in zagotavljati sindikalne pravice in svoboščine; meni, da je koncept odgovornega upravljanja dobavnih verig treba izpopolniti kot mehanizem za doseganje družbene odgovornosti gospodarskih družb;

16. meni, da bi za resnični učinek na zmanjšanje revščine v program družbene odgovornosti gospodarskih družb morali vključiti mala in srednja podjetja, saj so njihovi kumulativni socialni in okoljski vplivi pomembni;

17. meni, da bi morala biti podjetja EU pravno odgovorna, med njimi ter njihovimi podružnicami in subjekti, ki jih obvladujejo, v državah v razvoju pa bi morale biti vzpostavljene različne vrste mehanizmov odgovornosti; prav tako pozdravlja delo civilne družbe EU, ki dejavno sodeluje pri osveščanju na področju kršitev teh družb v tujini;

18. vztraja, da je država tista, ki je dolžna varovati pred kršitvami človekovih pravic in pravic delavcev, vključno s tistimi, ki jih zagrešijo podjetja, ter poskrbeti za odgovornost podjetij, spodbujati svobodo združevanja in pravice do kolektivnega pogajanja ter žrtvam zagotoviti dostop do pravnega varstva; poziva Komisijo, naj sprejme učinkovite ukrepe za operativno delovanje okvira ZN za varovanje, spoštovanje in pomoč, ki ga je predlagal posebni predstavnik Združenih narodov za podjetništvo in človekove pravice John Ruggie;

19. poudarja, da bo boljše izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah prispevalo k doseganju ciljev EU glede posebnih vprašanj na področju človekovih pravic in temeljnih delovnih standardov; zato poziva EU, naj stremi k jasnemu mednarodnemu pravnemu okviru za odgovornosti in obveznosti podjetij na področju človekovih pravic;

20. pozdravlja dejstvo, da se je število podjetij, ki razkrivajo podatke o svoji okoljski, socialni in upravni uspešnosti, v zadnjih letih zelo povečalo; vendar pa opozarja, da družbe, ki poročajo, še vedno predstavljajo le majhen delež svetovnega gospodarstva; ugotavlja, da čeprav Direktiva 2003/51 o posodobitvi računovodskih izkazov(1) zagotavlja minimalno razkritje tako finančnih kot nefinančnih ključnih kazalnikov uspešnosti, ne postavlja nobenih zahtev glede vrste kazalnikov, ki jih je treba vključiti v letna poročila; poziva Komisijo, naj razišče možnosti za nadaljnje ukrepe za večje razkritje podatkov o okoljski, socialni in upravni uspešnosti na evropski ravni;

21. poudarja, da so pomoč, ki jo EU nudi vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, in učinkoviti mehanizmi nadzora nujno dopolnilo, da bi napredovala družbena odgovornost evropskih gospodarskih družb po vsem svetu;

22. poudarja, da so družbeno odgovorne naložbe del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah; ugotavlja, da trenutno ne obstaja splošna opredelitev družbeno odgovornih naložb, vendar pa pojem običajno združuje finančne cilje vlagateljev z njihovo skrbjo za socialna, okoljska, etična vprašanja in vprašanja z zvezi upravljanjem podjetja;

23. poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo dodatne politične pobude, katerih cilj je povečati osveščenost in okrepiti razvoj družbeno odgovornih naložb, med drugim s preučitvijo pravne formulacije za določitev minimalnih standardov družbeno odgovornih naložb, zlasti v okviru naložbenih in trgovinskih sporazumov EU z državami v razvoju;

24. ugotavlja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb mehanizem, s katerim lahko delodajalci podpirajo svoje delavce in lokalne skupnosti v državah v razvoju in ki lahko zagotovi pravično razdelitev dobička, s čimer se pripomore k razvoju trajnostne gospodarske in družbene blaginje in več ljudem pomaga iz revščine, zlasti v času finančne krize; obžaluje, da so trenutno protokoli za socialno ukrepanje prostovoljni, in poziva Komisijo, naj postanejo obvezni;

25. poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju s predstavniškimi organizacijami, tudi s sindikati, in sodelovanju z njimi pri razvoju, delovanju in spremljanju procesov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno s stalnim razvojem znanj in veščin ter kvalifikacij delavcev s pomočjo usposabljanja in vseživljenjskega učenja ob sodelovanju z delodajalci v resnično partnerskem pristopu.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) UL L 178, 17.07.2003, str. 16.

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  z zanimanjem ugotavlja, da je Komisija v trgovinske sporazume EU začela vključevati sklicevanje na družbeno odgovornost gospodarskih družb; meni, da mora – glede na pomembno vlogo, ki jo imajo velika podjetja, njihove hčerinske družbe in dobavne verige v mednarodni trgovini – družbena in okoljska odgovornost gospodarskih družb postati ena od razsežnosti trgovinskih sporazumov Evropske unije v okviru poglavij o trajnostnem razvoju; ugotavlja, da je Komisija pripravila konkretne predloge o uresničevanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki Evropske unije;

2.  se zavezuje, da si bo vse bolj prizadeval, da bi morale institucije EU in njihovi uradniki, vključno s posebnim predstavnikom EU za človekove pravice, v vseh zunanjih odnosih in dejavnostih EU uveljavljati družbene in okoljske standarde ter standarde na področju človekovih pravic;

3.  poudarja, da je spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb eden od ciljev, ki jih podpira Evropska unija, zato mora zagotoviti, da bo njena zunanja politika prispevala k trajnostnemu in družbenemu razvoju zadevnih držav;

4.  predlaga, naj se Komisija pri oblikovanju konkretnih predlogov za uveljavitev načel družbene odgovornosti gospodarskih družb opre na smernice OECD za večnacionalna podjetja, vključno s pritožbenim postopkom OECD;

5.  čestita vsem članicam OECD za celovito delo v zvezi s smernicami OECD za večnacionalna podjetja, objavljenimi 25. maja 2011; ugotavlja, da 44 sodelujočih vlad, ki predstavljajo vse regije sveta in 85 % neposrednih tujih naložb, poziva svoja podjetja, naj upoštevajo ta daljnosežna priporočila za odgovorno poslovanje povsod, kjer poslujejo;

6.  se strinja, da sedanje okoljske in podnebne zahteve ter razvoj svetovnih proizvodnih verig zahtevajo širše pojmovanje družbene odgovornosti gospodarskih družb od tistega ob nastanku tega pojma; zato meni, da je treba jasno opredeliti posodobljeni pojem družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se navezuje na delavske in človekove pravice, pa tudi na varstvo okolja, podnebne spremembe ter preprečevanje korupcije in utaje davkov;

7.  poziva, naj bodo vsa evropska podjetja z več kot 1000 zaposlenimi, dejavna v tretjih državah, najkasneje od 1. januarja 2014 dolžna izvajati smernice OECD za večnacionalna podjetja;

8.  poziva Komisijo, naj klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključi v vse dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, katerih podpisnica je EU, v skladu z načeli družbene odgovornosti gospodarskih družb, opredeljenimi in priznanimi na mednarodni ravni, in sicer s poudarkom na trajnostnem razvoju in dobrem upravljanju ter z jasno osredotočenostjo na človekove pravice, dostojno delo, delovne standarde, svobodo združevanja, kolektivna pogajanja in druge socialne dejavnike – predvsem upoštevaje posodobljene smernice OECD; predlaga, naj se v klavzuli harmonizirajo obstoječi standardi in koncepti, s čimer bi zagotovili primerljivost in pravičnost, zajame pa naj tudi ukrepe za spremljanje teh načel na ravni EU in njihovo izvajanje; vzpostavijo naj se nacionalne kontaktne točke kot forum za vprašanja, povezana s smernicami OECD, na primer o zahtevi po spremljanju dejavnosti podjetij, njihovih hčerinskih družb in dobavnih verig ter o zahtevi o izvajanju potrebne skrbnosti;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsa podjetja, ki delujejo na enotnem trgu, tudi nadnacionalna podjetja, katerih hčerinske družbe ali dobavne verige so v EU, izpolnjujejo vse zakonske obveznosti tako na nacionalni kot na evropski ravni, da bi zagotovili pošteno konkurenco in čim bolj povečali koristi za potrošnike v EU; Komisijo poziva tudi, naj dejavno spodbuja odgovorno poslovanje podjetij EU, ki delujejo v tujini, in pri tem posebno pozornost nameni zagotavljanju strogega izpolnjevanja njihovih obveznosti, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, ali drugih dvostranskih ali mednarodnih zakonskih obveznosti, ki veljajo za njihovo poslovanje, ter zagotavljanju izpolnjevanja mednarodnih standardov in pravil na področju človekovih pravic, dela in okolja; v ta namen Komisiji predlaga, naj dejavno sodeluje s svojimi partnerji v državah v razvoju in v vzponu ter z njimi izmenjuje najboljše prakse in znanje o načinih in sredstvih za izboljšanje poslovnega okolja in osveščanje o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

10. predlaga vladam držav članic, naj Evropsko investicijsko banko pozovejo k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v njene operacije;

11. poziva Komisijo, naj uvede bolj odprte in jasnejše postopke za vlaganje in obravnavanje pritožb o neupoštevanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z mehanizmi izvrševanja in po potrebi sprožitvijo preiskav;

12. poziva Komisijo, naj pozove podjetja k upoštevanju načel družbene odgovornosti; poudarja pomen podpore in spodbujanja širitve tovrstnih praks v malih in srednjih podjetjih ter omejevanja njihovih upravnih stroškov in obremenitev;

13. poziva Evropsko komisijo, naj klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključi v sporazume z nevladnimi organizacijami, kar velja zlasti za ukrepe za razvoj;

14. poziva Komisijo, naj učinkoviteje uporablja ukrepe, ki temeljijo na spodbudah, pazljiveje spremlja, ali nadnacionalne družbe, katerih hčerinske družbe ali dobavne verige so v državah, ki sodelujejo v sistemu GSP in GSP Plus – ne glede ne to, ali imajo sedež v EU ali ne – in zadevne države izpolnjujejo nacionalne in mednarodne zakonske obveznosti na področju človekovih pravic, socialnih in delovnih standardov ter okoljskih predpisov, so resnično zavezane pravicam, varstvu in dobremu počutju delovne sile in državljanov na splošno, podpirajo svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj ter hitro in učinkovito obravnavajo morebitne kršitve;

15. poziva Komisijo, naj spodbuja družbeno odgovornost gospodarskih družb v večstranskih forumih, tako da podpre okrepitev sodelovanja med Svetovno trgovinsko organizacijo in drugimi večstranskimi forumi, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, kot sta Mednarodna organizacija dela in OECD;

16. opozarja, da za reševanje trgovinskih sporov in/ali za zahtevanje nadomestila za negativne zunanje učinke neodgovornih ali nezakonitih poslovnih dejavnosti že obstajajo sodni postopki in alternativne možnosti; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poslovno skupnost in širšo javnost bolj osvešča o teh postopkih; opozarja, da Mednarodna gospodarska zbornica (ICC) zagotavlja storitve reševanja sporov za posameznike, podjetja, države, državne subjekte in mednarodne organizacije, ki iščejo alternativo sodnim postopkom, s čimer lahko prispevajo k izboljšanju dejanskega dostopa do pravnega varstva za žrtve v primeru kršitev odgovornih poslovnih praks, ki povzročijo gospodarsko, socialno ali okoljsko škodo v EU in/ali v tujini;

17. poziva k spremljanju omejevalnih ukrepov (kazni, bojkotov, embargov) in sistemov izdaje dovoljenj za blago z dvojno rabo na ravni EU;

18. poziva k vzpostavitvi mehanizmov, v skladu s katerimi morajo načela družbene odgovornosti gospodarskih družb upoštevati ne le glavna podjetja ali izvajalci, ki uživajo ugodnosti trgovinskega sporazuma, temveč tudi vsi podizvajalci ali dobavne verige, ki jih ta podjetja ali izvajalci uporabljajo, ne glede na to, ali gre za zagotavljanje blaga, delavcev ali storitev, s čimer se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, ki temeljijo na poštenem plačilu in dostojnih delovnih razmerah, ter sindikalne pravice in svoboščine;

19. poziva Komisijo, naj izboljša model presoje vplivov na trajnostni razvoj, da bi ustrezno odražal gospodarske, družbene, s človekovimi pravicami povezane in okoljske posledice trgovinskih pogajanj, vključno s cilji glede blaženja podnebnih sprememb; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede trgovinskih sporazumov z državami partnericami EU, in sicer tako, da pred podpisom takega sporazuma in po njem izvaja študije za presojo vpliva, pri tem pa naj upošteva zlasti ranljive sektorje;

20. poudarja, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe Parlament popolnoma obveščati o tem, kako se ugotovitve presoj vpliva sporazumov na trajnostni razvoj že pred sklenitvijo vključujejo v pogajanja in katera poglavja teh sporazumov so spremenjena za preprečitev negativnih posledic, ugotovljenih s presojo vpliva na trajnostni razvoj;

21. poziva, naj se oblikuje sistem pravnega sodelovanja med EU in tretjimi državami podpisnicami dvostranskih trgovinskih sporazumov, s čimer bi zagotovili učinkovit dostop do sodnega varstva za žrtve v državi, v kateri multinacionalke kršijo socialno ali okoljsko zakonodajo ali ne spoštujejo obvez glede družbene odgovornosti gospodarskih družb;

22. poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja Evropske unije v zvezi z izvažanjem tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti za kršenje človekovih pravic ali za delovanje proti varnostnim interesom Evropske unije;

23. poziva evropsko službo za zunanje delovanje, naj zagotovi redno usposabljanje trgovinskih uradnikov EU, če delajo na veleposlaništvih EU, s področja vprašanj družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlasti v zvezi z izvajanjem načel OZN „varovanje, spoštovanje in pomoč“, veleposlaništva EU pa naj bodo enotna kontaktna točka za pritožbe o evropskih podjetjih in njihovih hčerinskih družbah, saj enotne kontaktne točke OECD obstajajo samo v državah članicah OECD, tako da v praksi niso dostopne delavcem podjetij, ki imajo sedež v nečlanicah OECD;

24. poziva, naj se že v raziskovalni in razvojni fazi novih tehnologij oceni njihov učinek na človekove pravice, vključno s preučitvijo možnih scenarijev in pomislekov o opredelitvi standardov za „vgrajene človekove pravice“;

25. poudarja, da morata osveščanje glede pomena družbene odgovornosti gospodarskih družb in posledic njenega nespoštovanja na ravni podjetij, kar je naloga Komisije, spremljati ustrezno osveščanje in krepitev zmogljivosti na ravni vlad držav gostiteljic, da bi zagotavljali učinkovito izvajanje pravic glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in dostop do pravnega varstva;

26. poziva k izvajanju načela „spoznaj končnega uporabnika“, da bi zagotovili večji nadzor in preprečili kršitve človekovih pravic na predhodnih in nadaljnjih fazah v dobavnih verigah in znotraj proizvodnih ali tržnih tokov;

27. poudarja, da morajo prihodnje dvostranske pogodbe o naložbah, ki jih sklene EU, zagotavljati ustrezno ravnotežje med varovanjem vlagateljev in možnostjo posredovanja države, zlasti v zvezi s socialnimi, zdravstvenimi in okoljskimi standardi;

28. je seznanjen z napredkom pri potekajoči reformi direktive o preglednosti (2004/109/ES) in računovodske direktive (2003/51/ES) glede obravnavanja vprašanja družbene odgovornosti gospodarskih družb in iskanjem ravnovesja med upravičenimi prizadevanji za preglednost in odgovornost ter bremenom poročanja za gospodarske družbe; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo morala podjetja, ki jih ti dve direktivi zadevata, v skladu s smernicami OECD za večnacionalna podjetja redno poročati o aktivnostih v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, obenem pa naj malim in srednjim podjetjem zagotovi posebno ureditev, da bo poročanje finančno in administrativno izvedljivo;

29. poudarja, da je treba razsežnost družbene odgovornosti gospodarskih družb vključiti v večstranske trgovinske sporazume, zato poziva Komisijo, naj podpre tovrstne predloge tako v mednarodnih forumih, zlasti v OECD in Mednarodni organizaciji dela, kot tudi v Svetovni trgovinski organizaciji v okviru obdobja po Dohi;

30. poziva, naj prihodnji ukrepi v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb zajemajo vso vrednostno verigo, od pridobivanja surovin prek trgovanja do recikliranja;

31. poziva k vključitvi politik družbene odgovornosti gospodarskih družb na vse ravni trgovinskih sporazumov z EU in k vključitvi določb za razširitev varstva na delavce migrante, zaposlene prek agencij in napotene delavce;

32. meni, da morajo Komisija in države članice evropska podjetja spodbujati k izvajanju pobud na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb in k izmenjavi dobrih praks s tujimi partnerji;

33. poziva podjetja EU, naj v vsem svojem poslovanju, ne glede na to, ali gre za poslovanje znotraj EU ali za mednarodno poslovanje, spoštujejo politike družbene odgovornosti gospodarskih družb ter temeljne pravice, ki izhajajo iz zaposlitve, in sindikalne pravice, kot sta pravica do zasebnosti in svoboda združevanja;

34. poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju s predstavniškimi organizacijami, vključno s sindikati, in sodelovanju z njimi pri razvoju, delovanju in spremljanju procesov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva, naj te predstavniške organizacije sodelujejo z delodajalci na podlagi pravega partnerskega pristopa;

35. poziva k povečanemu, bolj vključujočemu in preglednemu spremljanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki EU z jasnimi primerjalnimi merili za merjenje izboljšav, s čimer bi spodbujali zaupanje v sistem;

36. ugotavlja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb mehanizem, s katerim lahko delodajalci podpirajo svoje delavce in lokalno skupnost v državah v razvoju, tako da lahko spoštovanje standardov družbene odgovornosti gospodarskih družb in delovnih standardov tem državam omogoči koristi od nadaljnje mednarodne trgovine, in da družbena odgovornost gospodarskih družb lahko zagotovi tudi pravično razdelitev dobička, s čimer se pripomore k razvoju trajnostne gospodarske in družbene blaginje ter izhodu več ljudi iz revščine, zlasti v času finančne krize; obžaluje, da so protokoli za socialno ukrepanje za zdaj samo prostovoljni, in poziva Komisijo, naj postanejo obvezni.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

POBUDE

Odbor za kulturo in izobraževanje poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  spodbuja EU, naj prevzame aktivno vlogo pri krepitvi zavedanja o potencialnem družbenem prispevku podjetij na področju kulture, izobraževanja, športa in mladih prek družbene odgovornosti gospodarskih družb;

2.  EU in tudi države članice spodbuja, naj zagotovijo konkretne informacije o družbeni odgovornosti podjetij in izobraževanju ter usposabljanju s tega področja, da bodo lahko podjetja v celoti izkoristila družbeno odgovornost podjetij in jo izvajala v svoji organizacijski kulturi;

3.  države članice poziva, naj uvedejo davčne oprostitve za podjetja, ki financirajo prostovoljno delo in neprofitne pobude;

4.  opozarja, da je treba družbeno odgovornost gospodarskih družb vključiti v izobraževalne programe na vseh stopnjah, tudi v poslovne šole, in programe usposabljanja za vodstvo in zaposlene v malih in srednjih podjetjih;

5.  spodbuja države članice, naj družbeno odgovornost podjetij vključijo v ustrezne izobraževalne programe;

6.  poudarja pomen povezave med podjetji in srednjimi šolami in zlasti izobraževanjem na visokošolski ravni ter izpostavlja potencialno vlogo družbene odgovornosti gospodarskih družb za študente pri pridobivanju praktičnih izkušenj med študijem, bodisi v obliki občasnega plačanega dela ali plačanega pripravništva v podjetjih;

7.  spodbuja podjetja, naj ponujajo kakovostna pripravništva z močno izobraževalno komponento, ki olajšujejo prehod iz izobraževanja v zaposlitev, spodbujajo razvijanje spretnosti, ki so pomembne na trgu dela, in podpirajo samostojnost mladih;

8.  spodbuja podjetja, da v okviru svoje politike družbene odgovornosti gospodarskih družb in zavzetosti za državljanska vprašanja spodbujajo ustvarjalnost in kulturne projekte ter trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest;

9.  poudarja pomen vključevanja malih in srednjih podjetij v družbeno odgovornost gospodarskih družb in priznavanja njihovih dosežkov na tem področju;

10. spodbuja podjetja, naj v sodelovanju z vodstvom in delavci obveščajo zaposlene ter jih usposabljajo in vključujejo v najpomembnejše družbene izzive v Evropi, zlasti na gospodarskem, družbenem, okoljskem in mednarodnem področju;

11. poziva k spodbujanju sponzorstva med zaposlenimi;

12. poudarja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb pomembno prispeva k ustvarjanju priložnosti za učenje in rast ter za oblikovanje in spodbujanje družbenih odnosov, zavzetosti za državljanska vprašanja in družbenega vključevanja, poklicne etike in socialnega vključevanja, in sicer z visoko stopnjo interakcije z družbo ter medgeneracijskimi dejavnostmi, kot sta medsebojno mentorstvo ter prenos znanja in spretnosti med starejšimi in mlajšimi; zlasti poudarja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb prispeva k ustvarjanju priložnosti za mlade in razvijanju njihovih nadarjenosti;

13. poudarja pomen varovanja človekovih pravic v odnosih s tretjimi državami;

14. pozdravlja evropski sistem nagrajevanja partnerstev na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb med podjetji in drugimi interesnimi skupinami, vključno z izobraževalnimi institucijami in športnimi organizacijami, kar je pomemben korak k večji prepoznavnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb;

15. poudarja, da družbeno odgovorno vlaganje, ki je del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah, združuje finančne in gospodarske cilje vlagateljev ter družbena, okoljska, etična, kulturna in izobraževalna vprašanja;

16. spodbuja države članice in Unijo, naj pri svojem načrtu za družbeno odgovornost gospodarskih družb upoštevajo, da lahko mala in srednja podjetja, ki se ukvarjajo s kulturo in ustvarjalnostjo, pomembno vplivajo na družbene in okoljske spremembe, saj vključujejo socialne vidike in prinašajo dolgoročne rešitve za boj proti revščini, s tem ko na trg dela vnašajo nove pobude;

17. poziva k raziskovanju razlogov za učinkovitost ali neučinkovitost različnih strategij družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki se izvajajo;

18. poziva države članice, naj tudi v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb podprejo in okrepijo status zaposlenih, ki opravljajo prostovoljne dejavnosti, in prostovoljstvo s podporo delodajalcev, kot je navedeno v resoluciji z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU(1); poudarja, da prostovoljstvo nikakor ne bi smelo vplivati na plačilo ali delo zaposlenih in da bi se morale prostovoljne dejavnosti in plačano delo dopolnjevati;

19. meni, da so podjetja, ki ponujajo kulturne vsebine, in medijska podjetja družbeno odgovorna za varstvo temeljnih pravic uporabnikov in da pri samoregulaciji in analizah paketnega prometa obstaja tveganje, da bi policijski in kazenski pregon prešel v zasebni sektor;

20. spodbuja medijska podjetja, naj v svojo politiko družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo pregledne novinarske standarde, ki bodo zajemali tudi zagotavljanje zaščite virov in pravic prijaviteljev.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0236.