Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2007/2106(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0003/2008

Predložena besedila :

A6-0003/2008

Razprave :

PV 30/01/2008 - 22
CRE 30/01/2008 - 22

Glasovanja :

PV 31/01/2008 - 8.10
CRE 31/01/2008 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0033

Sprejeta besedila
WORD 104k
Četrtek, 31. januar 2008 - Bruselj Končna izdaja
Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti
P6_TA(2008)0033A6-0003/2008

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 31. januarja 2008 o akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti (2007/2106(INI))

Evropski parlament ,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Akcijski načrt za energetsko učinkovitost: uresničitev možnosti" (KOM(2006)0545),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije (SEK(2006)1173), ki je priloženo zgoraj omenjenemu sporočilu Komisije,

–   ob upoštevanju ocene učinka akcijskega načrta (SEK(2006)1174) in povzetka (SEK(2006)1175),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Energetska politika za Evropo" (KOM(2007)0001),

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 8. in 9. marca 2007 o potrditvi Akcijskega načrta Evropskega sveta (2007–2009) – Energetska politika za Evropo (7224/07),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov za gospodinjske aparate z nalepkami in standardiziranimi podatki o izdelku(1) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti zgradb(2) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu (3) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2005/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2005 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, ki rabijo energijo(4) ,

–   ob upoštevanju Direktive 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah(5) ,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2006/1005/ES z dne 18. decembra 2006 o sklenitvi Sporazuma med vlado Združenih držav Amerike in Evropsko skupnostjo o usklajevanju programov za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme(6) in besedila zgoraj omenjenega sporazuma(7) ,

–   ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o programu Skupnosti za označevanje energetske učinkovitosti pisarniške opreme (KOM(2006)0576),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o ustanovitvi Okvirnega programa za konkurenčnost in inovativnost (2007–2013)(8) , zlasti poglavja III iz naslova II o programu Inteligentna energija – Evropa,

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)(9) ,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS)(10) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o energetski učinkovitosti ali "Narediti več z manj" – zelena knjiga(11) ,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2006 o evropski strategiji za trajnostno, konkurenčno in varno energijo – zelena knjiga(12) ,

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in Odbora za regionalni razvoj (A6-0003/2008),

A.   ker bo zvišanje globalnih temperatur za več kot 2 ºC nad temperaturo iz časa pred industrijsko revolucijo povzročilo kaotične spremembe podnebja, kot je bilo med drugim navedeno v poročilu Medvladnega foruma za spremembo podnebja maja 2007; ker je potrebno drastično zmanjšanje emisij ogljika do leta 2015, če naj bi bila rast globalne temperature nižja od 2 ºC; ker je učinkovita uporaba energije najkrajša in stroškovno najučinkovitejša pot za zmanjšanje ogljikovih emisij;

B.   ker ima energetska učinkovitost ključno vlogo pri zmanjšanju odvisnosti Evropske unije od uvoza energije, pri soočanju s prihodnjim pomanjkanjem virov energije in pri omejevanju vpliva pretresov zaradi sprememb cene energije;

C.   ker je iz ocene učinka akcijskega načrta za energetsko učinkovitost razvidno, da Komisija nima zadostne zmogljivosti za izvrševanje na vseh ravneh oblikovanja politike in da bi potrebovali še 20 zaposlenih za uspeh akcijskega načrta;

D.   ker je Direktivo 2002/91/ES ustrezno preneslo zgolj pet držav članic;

E.   ker Direktiva 2006/32/ES zahteva, da države članice predložijo nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost Komisiji do 30. junija 2007; ker je do 1. septembra 2007 Komisija prejela zgolj devet nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost in do 10. januarja 2008 še vedno zgolj sedemnajst;

F.   ker države članice Direktivo 2004/8/ES izvajajo z zamudo in pomanjkljivo;

G.   ker je Evropska unija ena izmed najbogatejših in tehnološko najnaprednejših regij na svetu; ker je Evropska unija od leta 1990 povečala svojo gospodarsko proizvodnjo za skoraj 40 % in povprečen prihodek na prebivalca za tretjino; ker se je v istem obdobju povpraševanje po energiji in virih električne energije povečalo za samo 11 %;

H.   ker bi informacijske in komunikacijske tehnologije, ob ustrezni politični podpori, lahko dosegle dodatna povišanja produktivnosti, ki bi presegla 20-odstotni cilj EU; ker bi zato nekatere tehnologije, kot so tehnologija inteligentnega omrežja, inteligentni sistemi upravljanja in tehnologije za računalniške simulacije (speckled computing technologies), potrebovale učinkovita politična priporočila;

1.   pozdravlja zgoraj omenjeni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za leto 2006 in odobrava njegove cilje in področje uporabe;

2.   meni, da je cilj izboljšati učinkovitost za več kot 20 % do leta 2020, poleg izboljšav zaradi nevezanih strukturnih ali cenovnih učinkov, tehnično in gospodarsko popolnoma izvedljiv, ter poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo tako za njegovo dosego kot za dosego ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami;

3.   zaskrbljeno opaža, da se obstoječa zakonodaja o energetski učinkovitosti v državah članicah izvaja nepopolno in z zamudo;

4.   poudarja potrebo, da se politika energetske učinkovitosti izvaja na vseh ravneh upravljanja;

5.   obžaluje, da se Direktiva 2004/8/ES v državah članicah izvaja nepopolno in z veliko zamudo;

6.   obsoja dejstvo, da Komisija ni namenila dovolj osebja za popolno in takojšnje izvajanje akcijskega načrta za energetsko učinkovitost in zakonodaje, na kateri temelji;

7.   obžaluje, da so bili do 1. septembra 2007 v celoti uresničeni samo trije od enaindvajsetih ukrepov Komisije, načrtovanih v akcijskem načrtu za leto 2007, in opozarja na poročanje Komisije o obdobju do 30. oktobra 2007, da šestnajst od enaindvajsetih ukrepov dobro napreduje; obžaluje, da je prišlo do velikih zaostankov v časovnem razporedu za sprejem minimalnih standardov za energetsko učinkovitost pri prednostnih skupinah izdelkov;

8.   obsoja neuspeh številnih vlad držav članic pri zagotavljanju prednosti takojšnjemu in popolnemu prenosu in spoštovanju zakonodaje o energetski učinkovitosti kljub govorom o soočanju s podnebnimi spremembami in zmanjšanju uvoza energije v EU;

9.   poziva Komisijo, naj si prizadeva za hitrejši postopek priprave prihodnjega memoranduma o soglasju v zvezi s sodelovanjem s Svetom evropskih regulatorjev na področju energij (CEER) e, ki bo določal skupne smernice in skupna pravila ravnanja za izboljšanje učinkovitosti pri končni porabi energije v vseh sektorjih;

10.   poziva Komisijo in vse države članice, naj nemudoma in odkrito ocenijo pomanjkanje zmogljivosti in druge ovire, ki so pripeljale do nezadostnega izvajanja zakonodaje o energetski učinkovitosti, in pripravijo nasvete za njihovo premostitev;

11.   zlasti opozarja na splošno pomanjkanje preprostega in takojšnjega informiranja ter organizacijske podpore v zvezi z energetsko učinkovitostjo tam, kjer sta potrebna, potreba pa se lahko pojavi nenadoma (na primer pri okvari gospodinjskega aparata ali druge opreme) ali je lahko vezana na posebne dogodke (kot je selitev); verjame, da premajhno posvečanje pozornosti praktičnim potrebam državljanov spodkopava veliko programov za energetsko učinkovitost, in zato poudarja pomen praktične pomoči in vnaprejšnjega financiranja;

12.   poudarja, da je treba informacijske in komunikacijske tehnologije spodbujati kot bistveno gonilo za varčevanje z energijo v različnih sektorjih, kot so promet, gradbeništvo, energija in proizvodnja; v zvezi s tem pozdravlja študijo Komisije o oceni možnega prispevka različnih vodilnih tehnologij, ki temeljijo na informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, k izboljšanju energetske učinkovitosti gospodarstva EU in zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2020; poziva Komisijo, naj v študijo vključi vlogo inteligentnih sistemov upravljanja na splošno ter zlasti tehnologijo inteligentnih omrežij in vgrajenih sistemov;

Oprema in naprave

13.   pozdravlja strategijo sprejemanja minimalnih standardov za energetsko učinkovitost in poziva Komisijo, naj do leta 2008 te standarde določi in uporabi za klimatske naprave in vse tipe televizijskih naprav STB (set top box); poziva, da se mora to izvesti v povezavi z dinamično revizijo označevanja in ugotavlja, da lahko oznaka CE pripomore k uveljavljanju minimalnih standardov za energetsko učinkovitost; poziva države članice, naj namenijo več sredstev nadzoru trga;

14.   odobrava vključitev gospodinjske razsvetljave na seznam prednostnih skupin izdelkov in poudarja, da je pomembno, da se Komisija drži predlaganega časovnega razporeda za umik najbolj neučinkovitih žarnic s trga v skladu s sklepi Evropskega sveta marca 2007;

15.   ugotavlja, da je bil pred kratkim dosežen napredek pri tehnologiji razsvetljave na principu svetleče diode; poziva Komisijo, naj preuči, kako pospešiti raziskave na področju razsvetljave na principu svetleče diode, ter kako povečati uporabo tovrstne razsvetljave;

16.   poziva Komisijo, naj pripravi časovne razporede za umik s trga za najmanj energetsko učinkovito opremo, naprave in druge izdelke, ki rabijo energijo, kot so zunanji grelci;

17.   pozdravlja poudarek na zmanjšanju izgub energije pri napravah v stanju pripravljenosti ter povečanje razpoložljivosti izdelkov in tehnologij, ki zagotavljajo, da proizvodi in naprave uporabljajo energijo samo takrat, ko jo dejansko potrebujejo; poziva Komisijo, naj predlaga zahtevo za enovatno porabo pri napravah v stanju pripravljenosti in naj opravi raziskavo o možnih prihrankih energije, ki bi nastali ob doseganju najnižje porabe v stanju pripravljenosti ter ob odpravi te porabe, kadar ni nujna, zlasti pri pasivnem stanju pripravljenosti;

18.   pozdravlja podpis sporazuma o programu Energy Star z Združenimi državami, ki postavlja skupne standarde za energetsko učinkovitost pisarniške opreme, ter zlasti vključitev določbe o obveznih javnih naročilih v izvedbeno uredbo; poziva Komisijo, naj nadaljuje s pogajanji o širitvi področja sodelovanja v okviru Energy Star med EU in ZDA na druge proizvode v skladu z obvezami z vrha EU–ZDA 30. aprila 2007;

19.   pozdravlja predlog, da bi do leta 2010 določili minimalne standarde za energetsko učinkovitost za vse druge pomembne naprave in opremo, ki rabijo energijo; poziva Komisijo, naj začne z najmanj energetsko učinkovitimi izdelki na trgu;

20.   podpira Komisijo v njenih prizadevanjih, da bi oblikovala merila za okoljsko označevanje tehnologij za gretje in hlajenje, predvsem pri uporabi primarne energije, da bi uporabnikom zagotovila zanesljive informacije o najbolj učinkovitih in okolju prijaznih rešitvah, ki so na voljo na trgu opreme za gretje in hlajenje stavb;

21.   poziva k strogemu izvajanju zahtev iz leta 2006, ki se nanašajo na vgradnjo "pametnih" merilnikov, kar bi izboljšalo ozaveščenost uporabnikov glede porabe energije, pomagalo dobaviteljem električne energije, da se učinkoviteje odzovejo na povpraševanje in pripomoglo k izboljšanju zahtev glede statistike energetske učinkovitosti;

22.   poziva k oblikovanju standarda za pametne merilnike toplote, ki bi se uporabljali pri sistemih centralnega ogrevanja in v omrežjih daljinskega ogrevanja, kar bi spodbudilo končne uporabnike k večji odgovornosti (plačilo glede na porabo) in bi ukinilo sisteme pavšalnih plačil, ki imajo ravno nasproten učinek;

23.   meni, da bi industrijska tehnologija morala zagotoviti manjšo porabo energije v proizvodnih postopkih; verjame, da bi se z zmanjšanjem teže cestnih vozil in drugih prevoznih sredstev dosegel občuten prihranek energije;

Zahteve za stavbe

24.   poziva Komisijo, naj nujno sproži postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki niso ustrezno prenesle Direktive 2002/91/ES ali je ne izvajajo v celoti;

25.   ugotavlja, da je, glede na dolgo življenjsko dobo stavb, najpomembneje zagotoviti, da so nove stavbe zgrajene po najvišjih možnih standardih za energetsko učinkovitost in da so obstoječe stavbe prilagojene sodobnim standardom; meni, da je, poleg posodobitve, včasih mogoče podpreti možnost rušenja energetsko neučinkovitih stavb v kombinaciji z grajenjem novih energetsko učinkovitih;

26.   poziva Komisijo, naj revidira Direktivo 2002/91/ES tako, da bo njen člen 6 od leta 2009 veljal za vse stavbe, ki potrebujejo gretje ali hlajenje, ne glede na njihovo velikost;

27.   poziva Komisijo, naj v svoji reviziji o učinkovitosti grelcev upošteva dejstvo, da so grelci, ki delujejo na principu soproizvodnje (kombinirana toplota in električna energija), daleč najbolj učinkoviti, in naj temu ustrezno določi minimalne zahteve za energetsko učinkovitost;

28.   pozdravlja predlog za določitev minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih in obnovljenih stavb ter stavbnih elementov, kot so na primer okna in folije;

29.   poziva Komisijo, naj predlaga obvezujočo zahtevo za vse nove stavbe, ki potrebujejo gretje in/ali hlajenje, da so od leta 2011 dalje zgrajene po standardih za pasivne hiše ali po enakovrednih standardih za nestanovanjske objekte ter zahtevo, da od leta 2008 dalje uporabljajo pasivne rešitve za gretje in hlajenje;

30.   poziva Komisijo, naj obravnava postopno uvajanje gretja na daljavo in omrežij za hlajenje za vse stavbe, da bi se zmanjšala poraba fosilnih goriv pri gretju in hlajenju, saj bi uporabili izgube, ki nastanejo pri preoblikovanju energije;

31.   poziva Komisijo, naj pri obravnavi obdavčevanja in drugih ukrepov za spodbujanje energetske učinkovitosti upošteva arhitekturne rešitve za pasivno gretje in hlajenje, kot so gradbene strukture s termičnimi lastnostmi;

32.   poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo hlajenje na daljavo iz obnovljivih virov energije, kot učinkovito rešitev ob povečanem povpraševanju po ohlajevanju zaradi udobja;

33.   poziva Komisijo, naj ustvari pregledno bazo podatkov, dostopno državljanom Unije, ki bi vsebovala nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti pri stavbah, zlasti finančne ukrepe, da bi se spodbudila izmenjava najboljših praks v EU, javne informacije in ozaveščenost;

Proizvodnja in distribucija električne energije

34.   poziva države članice, naj v svoje nacionalne akcijske načrte za energetsko učinkovitost vključijo načrte povečanja visoko učinkovite soproizvodnje ter naj preidejo na celovito načrtovanje in razvijanje dobave električne energije, gretja in hlajenja, kakor tudi poziva Komisijo, naj ne odobrava nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost, ki tega ne predvidevajo; poziva države članice, naj na splošno spodbujajo ukrepe za pospeševanje soproizvodnje v malem in mikro obsegu ter odstranijo administrativne ovire zanjo;

35.   poudarja, da sta prevoz in distribucija med povzročitelji energetskih izgub in izpadov električne energije, ter poudarja vlogo, ki bi jo mikroproizvodnja ter decentralizirana in raznolika proizvodnja lahko igrale pri zagotavljanju varnosti oskrbe in zmanjševanju izgub; meni, da bi bilo treba oblikovati spodbude za izboljšanje infrastrukture z namenom, da se zmanjšajo izgube pri prenosu in distribuciji;

36.   poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni trgu ogrevanja, ker gretje predstavlja največji delež porabe energije, in instrumentom (urbano načrtovanje, načrtovanje ogrevanja, investicijske spodbude), ki omogočajo obnavljanje odvečne toplote iz obnovljivih virov z razvojem infrastruktur za gretje in hlajenje na daljavo;

37.   poziva Komisijo, naj pozorno nadzoruje izvajanje Direktive 2004/8/EC in naj oceni, ali so podporne sheme za izkoristek naravnih potencialov posameznih držav ustrezne za kar najbolj učinkovito soproizvodnjo;

38.  Komisijo opozarja na potrebo po lokalnih omrežjih za hlajenje, ki jih je treba uvesti kot učinkovit alternativni odgovor na rastoče povpraševanje po hlajenju zaradi udobja, in na potrebo po znatnem zmanjšanju s tem povezanih emisij CO2;

39.   poziva Komisijo, naj poveča obseg obstoječih finančnih spodbud za razvoj, kar bo omogočilo, da bo energija, pridobljena iz obnovljivih virov, napajala obstoječa omrežja, vzpostavljena za energijo iz fosilnih goriv; meni, da bi izboljšanje obstoječih omrežij hitreje in z nižjimi stroški znatno izboljšalo učinkovitost proizvodnje energije iz obnovljivih virov, hkrati pa bi povečalo varnost oskrbe, kar bi bil rezultat pravočasnih izboljšav;

Promet

40.   poziva Komisijo, naj določi minimalne standarde energetske učinkovitosti za vse načine prevoza, vključno z javnim prevozom; poudarja potrebo po politiki za energetsko učinkovit prevoz, ki bi v mestnih območjih dajala prednost javnemu prevozu, kolesarjenju in hoji; pozdravlja zeleno knjigo o mestnem prometu in poziva Komisijo, naj da pobudo, ki se bo zlasti nanašala na mestni prevoz in vprašanje varovanja podnebja, varčevanja z energijo in javnega zdravja v politiki trajnostne mobilnosti za majhna in velika mesta; spodbuja mestne oblasti v EU, naj preučijo ukrepe za zmanjšanje emisij CO2 iz avtomobilov in prometa osebnih vozil, na primer pristojbine v času zastojev; opozarja, da obvezujoče omejitve za emisije iz avtomobilov za vse nove osebne avtomobile v prodaji prispevajo k dosegi zavezujočega cilja o CO2 v EU;

41.   poziva k spremembi Direktive 1999/94/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o informacijah o ekonomičnosti porabe goriva in emisijah CO2, ki so na voljo potrošnikom v zvezi s trženjem novih osebnih vozil(13) , da bi se omogočilo označevanje avtomobilov na osnovi jasnega večrazrednega sistema ocenjevanja, kot se uporablja pri označevanju naprav (trenutno se uporablja 7-razredna lestvica od A do G); predlaga, da mora najmanj 20 % katerega koli prostora, namenjenega oglaševanju in trženju novih avtomobilov, ponujati informacije o porabi goriva in emisijah;

42.   obžaluje tudi, da Svet še vedno ni sprejel predloga direktive o obdavčitvi osebnih avtomobilov, namen katere je znižati emisije CO2 v skladu z obveznostmi EU po kjotskem protokolu, in poziva k njenem čim hitrejšem sprejetju in izvedbi;

43.   poziva Komisijo, naj pripravi okvirno strategijo za lažje znatne izboljšave učinkovitosti mestnega in primestnega javnega prometa, za kar bi njuni subjekti morali opraviti študije in študije izvedljivosti, s poudarkom na sistemu, učinkovitosti in storitvah, pri čemer naj bi namen te strategije bil prilagoditi horizontalne podporne sheme, namenjene takemu razvoju sistemov javnega prevoza, da bodo skladne s strožjimi pogoji glede učinkovitosti in doslednosti;

44.   pozdravlja ustanovitev skupnega podjetja Čisto nebo, čigar cilj so bolj ekološka, okoljsko trajnostna in energetsko učinkovita zračna plovila;

Finančni sporazumi in regionalna politika

45.   opozarja na pomen dostopa do strukturnega financiranja za podporo energetski učinkovitosti prek teles, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj ter tudi prek zasebnih bank;

46.   poziva Komisijo, naj dvigne delež financiranja iz strukturnih in kohezijskih skladov s 3 na najmanj 5 %; sredstva bi morala biti porabljena za izboljšanje energetske učinkovitosti v obstoječih domovih in bi zahtevala od držav članic, naj v celoti izkoristijo to priložnost;

47.   obžaluje zapletenost velikega dela financiranja EU za energetsko učinkovitost, ne glede na obstoj pobude za skupne evropske vire za mikro do srednje velika podjetja (JEREMIE); opozarja, da je pomanjkanje preprostega in dostopnega financiranja velika ovira zlasti za majhna in mikro podjetja, ki nimajo potrebnih zmožnosti za dostop do zapletenih programov;

48.   ugotavlja izjemen pomen raziskav in razvoja ter inovacij na področju energetske učinkovitosti; poziva države članice, regionalne in lokalne oblasti ter nevladne organizacije, naj izkoristijo sredstva, ki so na voljo v sedmem okvirnem programu, v strukturnih skladih ter v Programu za konkurenčnost in inovacije/inteligentno energijo – Evropa, ki so namenjeni spodbudi raziskav energetske učinkovitosti in ki zagovarjajo tehnologije, ki uporabljajo obnovljive vire energije, ter razvoj novih načinov prenosa energije in njenega shranjevanja tako, da bi se izgube zmanjšale; poziva Komisijo, naj se v dovolj veliki meri odzove na pozive za financiranje raziskav energetske učinkovitosti; poziva Komisijo in države članice, naj energetski učinkovitosti zagotovijo absolutno prednost pri trajnih prizadevanjih, da bi čim bolje uporabile razvojne programe EU za raziskave in tehnologijo;

49.   poziva, naj se mikro podjetja obravnavajo kot domača gospodinjstva in naj se jim ponudi preprosto financiranje za izboljšave pri energetski učinkovitosti, kot so vnaprejšnje donacije;

50.   poziva Komisijo, naj podpre pravila o državni pomoči, ki so bolj naklonjena ukrepom za energetsko učinkovitost (kot so ekološke inovacije in izboljšave produktivnosti); meni, da bi ta pravila morala biti preprosta, praktična in transparentna ter da bi morala odstranjevati ovire pri doseganju uspešnega izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost;

51.   poziva Komisijo, naj nujno uveljavi predloge za posebne ukrepe, katerih cilj je doseganje večje energetske učinkovitosti v najbolj oddaljenih regijah in ki so prilagojeni posebnim značilnostim zaradi trajnih ovir v teh regijah;

52.   poudarja vlogo lokalnih in regionalnih agencij za energijo pri uspešnem izvajanju ukrepov za energetsko učinkovitost; poziva k vključevanju vseh agencij (evropskih, nacionalnih in lokalnih) v oblikovanje in izvajanje akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost;

Obdavčenje

53.   poziva Svet, naj spodbuja določanje znižane stopnje na dodano vrednost na delo, materiale in sestavne dele, ki izboljšajo energetsko učinkovitost pri stavbah v vseh državah članicah; poziva Svet, naj zagotovi, da se bo v celotnem davčnem sistemu dosledno odražal cilj izboljšane energetske učinkovitosti stavb;

54.   spodbuja države članice, naj v polni meri izkoristijo znižano stopnjo davka na dodano vrednost pri obnovitvenih delih in popravilih zasebnih bivališč za izboljšanje energetske učinkovitosti; pozdravlja sklep Komisije, da oceni učinkovitost kreditiranja davkov tako za potrošnike, ki kupujejo najbolj energetsko učinkovite naprave, kot za podjetja, ki izdelujejo in oglašujejo takšno opremo;

55.   opozarja, da obdavčenje sodi pod pristojnost držav članic; ugotavlja, da bi davčni ukrepi, ki so jih izbrale države članice, lahko bili del vseh nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost; se zavzema za internalizacijo okoljskih stroškov;

56.   poziva vse države članice, naj uvedejo posebne davčne spodbude za gospodinjstva, mikro podjetja in privatne lastnike, da bi ti ukrepali v smeri boljše energetske učinkovitosti in kupovali energetsko učinkovite proizvode;

57.   meni, da bi lahko bile na voljo davčne spodbude za rušenje energetsko neučinkovitih stavb, ko ga dopolnjuje izgradnja novih, energetsko učinkovitih stavb.

Spreminjanje ravnanja

58.   poudarja pomembno vlogo, ki jo mora odigrati javni sektor pri spodbujanju energetsko učinkovitih rešitev;

59.   se strinja, da imajo izobrazba in programi usposabljanja, ki se nanašajo na energetsko učinkovitost, ključno vlogo zlasti za mala in srednje velika podjetja; ugotavlja, da bi se izobraževanje o energiji moralo začeti v zelo zgodnji mladosti z vključevanjem zadevnih predmetov vključilo v izobraževalne programe v šolah po vsej EU; opozarja, da bo izvedba inovativnih tehnologij za izgradnjo in upravljanje z energijo zahtevala veliko ustrezno usposobljenih delavcev; je zaskrbljen, ker večina držav članic še ni izdelala ustreznih programov usposabljanja za področje energetske učinkovitosti; poziva, naj se potrebe po kadrih obravnavajo kot ključni del nacionalnih akcijskih načrtov za energetsko učinkovitost;

60.   spodbuja regionalne in lokalne organe, naj razvijejo tesno partnerstvo z regionalnimi agencijami za energijo z namenom izboljšanja zmogljivosti za usposabljanje energijskih tehnikov in strokovnjakov, ki delajo v sorodnih sektorjih; poudarja potrebo po bolj usklajenih omrežjih lokalnih udeležencev, da bi se v manj razvitih regijah razširile najboljše prakse v zvezi z energetsko učinkovitostjo;

61.   poudarja vlogo, ki bi jo javna naročila in storitve, kot so na primer energetski pregledi, lahko imeli pri zmanjšanju izgub in spodbujanju boljše izkoriščenosti energetskih zmogljivosti vsake stavbe; poziva države članice, njihove regionalne, lokalne in ostale javen organe, naj kot prvi služijo za zgled ne samo glede upravnih stavb, ampak tudi drugih javnih stavb, kot so šole, univerze in bolnišnice ter pri naročnikih v vodnem, energetskem in transportnem sektorju in sektorju poštnih storitev;

62.   poziva Komisijo, naj okrepi raziskave vedenjske ekonomije in postopkov odločanja pri ljudeh, kar bi pomagalo pri krojenju prihodnjih informacijskih kampanj o energetski učinkovitosti (kot je kampanja Trajnostna energija Evropa), ki bi tako dosegle kar največji učinek;

63.   se strinja, da je na energetsko učinkovitost treba biti pozoren najprej doma; poziva Komisijo, Svet in svoje lastne enote, naj prevzamejo vodilno vlogo tako, da zahtevajo določitev zglednih standardov za energetsko učinkovitost za vse stavbe institucij EU v okviru širšega načrta uporabe energije v institucijah, ki bi moral vključevati ureditev glede dela in potovanj, spodbude in lokacije, kot tudi opremo in naročila;

64.   poziva Komisijo in države članice, naj letno razglasijo evropski akcijski dan za energetsko učinkovitost;

65.   ugotavlja, da ima lahko sektor visoke tehnologije bistveno vlogo pri boljši ozaveščenosti potrošnikov in krepitvi njihove pripravljenosti, da prispevajo k energetski učinkovitosti tako, da ponuja proizvode, ki so energetsko učinkoviti in ustrezajo izboljšanim standardom;

66.   meni, da so pogodbe za energetske storitve med ponudniki in porabniki energije uspešno orodje za krepitev učinkovitosti napeljav za gretje in hlajenje; poziva Komisijo, naj odstrani administrativne in pravne ovire za sklenitev tovrstnih pogodb;

Mesta

67.   priznava pomen izmenjave izkušenj in spodbujanja najboljših rešitev v zvezi z energetsko učinkovitostjo v mestih; meni, da bi obstoječi forum Eurocities lahko bil učinkovito orodje za to;

68.   poziva Komisijo in druge institucije EU, naj sodelujejo z velikimi mesti v EU, naj dajejo prednost sredstvom za tesno sodelovanje in za izmenjavo dobrih praks med velikimi mesti;

69.   pozdravlja pobudo združenja županov, ki v stalno mrežo združuje župane 20 do 30 največjih in najnaprednejših mest v Evropi, ter zahteva dodatne informacije o njegovi ustanovitvi; vendar poudarja, da mora združenje županov dopolnjevati dejavnosti podobnih že obstoječih mrež;

Globalna razsežnost

70.   podpira Komisijo pri njenem pozivu k vzpostavitvi platforme za mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo mednarodno sodelovanje na področju energetske učinkovitosti, da ne bi nove uredbe in standardi razdrobili svetovnega trga; poziva, naj se s temi mednarodnimi (dvostranskimi in večstranskimi) sporazumi ne upošteva zgolj skupni cilj doseganja minimalnih standardov energetske učinkovitosti, ampak tudi souporaba tehnologije za energetsko učinkovitost; opozarja na strateško potrebo po širitvi tehnologije, za katero je potreben pristop do pravic intelektualne lastnine, ki je usmerjen k splošni koristi;

71.   priznava delo, ki poteka na tehničnem področju standardov za energetsko učinkovitost, zlasti s Kitajsko; je zaskrbljen, da bi to delo bilo spodkopano zaradi slabega usklajevanja med državami članicami, kar bi povzročilo zmedo v tretjih državah; poziva k celovitemu pristopu pri določanju standardov;

72.   ugotavlja, da obstaja splošna zaskrbljenost, da Rusija ne bo mogla ustreči domačemu in pogodbenemu povpraševanju po plinu in poziva Komisijo, naj se v prid energetski varnosti bolj posveti dialogu o energetski učinkovitosti med EU in Rusijo, s posebnim poudarkom na posodabljanju njenega omrežja daljinskega ogrevanja in na plinu, ki zgori na naftnih poljih;

73.   pozdravlja pobudo Sveta za partnerstvo na področju energetike med Afriko in EU ter poziva, naj to partnerstvo kot prednostni cilj obravnava energetsko učinkovitost in trajnostno rast v Afriki;

o
o   o

74.   naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)1 UL L 297, 13.10.1992, str. 16. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(2)2 UL L 1, 4.1.2003, str. 65.
(3)3 UL L 52, 21.2.2004, str. 50.
(4)4 UL L 191, 22.7.2005, str. 29.
(5)1 UL L 114, 27.4.2006, str. 64.
(6)2 UL L 381, 28.12.2006, str. 24.
(7) UL L 381, 28.12.2006, str. 26.
(8)4 UL L 310, 9.11.2006, str. 15.
(9)5 UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
(10)6 UL L 114, 24.4.2001, str.1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1791/2006 (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
(11)7 UL C 298 E, 8.12.2006, str. 273.
(12)8 UL C 317 E, 23.12.2006, str. 876.
(13) UL L 12, 18.1.2000, str. 16.

Zadnja posodobitev: 2. marec 2009Pravno obvestilo