Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 136 do 145 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju izjave voditeljev držav z dne 9. decembra 1989 o Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, zlasti njenih členov 17 in 18,

–   ob upoštevanju Evropske socialne listine Sveta Evrope, spremenjene leta 1996, zlasti njenega člena 21,

–   ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki je bila razglašena v Nici dne 7. decembra leta 2000 in so jo voditelji držav in vlad vseh 27 držav članic slovesno podpisali decembra 2007 v Evropskem parlamentu, zlasti njenega člena 27,

–   ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, ki je bila sprejeta dne 23. junija 1971, zlasti njenega člena 5,

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti(1),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(2),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov(3),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)(4),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev(5),

–   ob upoštevanju Direktive 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti(6) ter skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zastopanju delavcev(7),

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. maja 2007 o krepitvi evropske zakonodaje na področju obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi(9),

–   ob upoštevanju predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (prenovitev) (KOM(2008)0419) in priloge k temu predlogu (SEK(2008)2166),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. marca 2008 o pregledu uporabe Direktive 2002/14/ES v EU (KOM(2008)0146) in spremnega delovnega dokumenta (SEK(2008)0334),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za pravne zadeve (A6-0023/2009),

A.   ker prenos Direktive 2002/14/ES v zakonodajo držav članic zamuja in ker so se nekatere države članice omejile zgolj na prenos določenih minimalnih zahtev,

B.   ker bo sedanja finančna kriza vplivala na gospodarstvo EU, in sicer na prestrukturiranje, združitve in selitve podjetij na ravni EU,

C.   ker je cilj Direktive 2002/14/ES vzpostaviti splošni okvir za obveščanje in posvetovanje z delavci o prihodnosti podjetij, v katerih so zaposleni, ter za učinkovito posvetovanje z njimi, da bi predvideli ekonomski razvoj teh podjetij,

D.   ker sta obveščanje in posvetovanje z delavci osrednja elementa socialnega tržnega gospodarstva in se ju ne sme obravnavati kot oviro za gospodarski razcvet podjetij,

E.   ker je v Evropski uniji 23 000 000 podjetij z manj kot 250 zaposlenimi, ki predstavljajo 99-odstotni delež podjetij in zaposlujejo več kot 100 000 000 ljudi, institucije EU pa morajo zagotavljati in izboljševati pravico delavcev do obveščenosti in posvetovanja,

Postopna krepitev obveščanja in posvetovanja z delavci v EU

1.   se strinja, da nekatere države članice močno zaostajajo pri prenosu Direktive 2002/14/ES, zato bo za oceno prenosa potrebno več časa; vendar poudarja, da bo učinek te direktive viden v državah članicah, ki niso imele splošnega sistema za obveščanje in posvetovanje z delavci;

2.   poziva države članice, ki še vedno niso pravilno prenesle Direktive 2002/14/ES, naj to storijo čim prej;

3.   meni, da morajo ukrepi Komisije v zvezi s tem omogočiti, da bi se v tesnem sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi držav članic in socialnimi partnerji pojasnila in rešila vprašanja, ki se pojavljajo pri razlagi Direktive 2002/14/ES ali pri usklajevanju ukrepov za prenos;

4.   ugotavlja, da nekatere države članice v ukrepe za prenos Direktive 2002/14/ES niso zajele nekaterih mladih delavcev, žensk, ki delajo s krajšim delovnim časom, ali zaposlenih na podlagi pogodb za določen čas; zato jih poziva, naj svoje določbe za izračun števila delavcev v podjetju prilagodijo duhu in črki direktive, v skladu s katero se za izračun spodnjega praga vedno uporablja dejansko število delavcev, drugi pogoji pa se pri tem ne upoštevajo;

5.   poudarja, da bi bilo primerno, da države članice v skladu z nacionalno prakso natančno določijo pogoje in omejitve člena 6 Direktive 2002/14/ES o zaupnih podatkih in upoštevajo:

6.   poziva države članice, naj v ukrepih za prenos:

7.   poziva države članice, ki za primere kršenja predpisov, ki urejajo izvajanje pravice delavcev do obveščanja in posvetovanja, nimajo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih sankcij, predvidenih v členu 6(3), naj jih sprejmejo;

8.   poziva vse države članice, ki nimajo sistema za zaščito predstavnikov delavcev, naj ga vzpostavijo;

9.   predlaga, da države članice, v katerih je varstvo predstavnikov delavcev po tradiciji zagotovljeno z dogovorom med sindikati in združenji delodajalcev, za te predstavnike predvidijo močno dodatno varstvo v primeru neuspešnih pogajanj;

Izvajanje in izboljšanje ukrepov za prenos Direktive 2002/14/ES

10.   meni, da je treba oblikovati in državam članicam predložiti paleto možnih sankcij proti delodajalcem, ki ne spoštujejo pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja, kot je opredeljena v Direktivi 2002/14/ES;

11.   poudarja, da države članice subsidiarnosti ne smejo navajati kot razlog za neizpolnjevanje obveznosti, da uveljavijo sankcije, ki bodo delodajalce odvračale od kršenja Direktive 2002/14/ES;

12.   opozarja na sodbo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 8. junija 1994(10), po kateri morajo države članice, ki imajo neprimerno postopkovno in institucionalno ureditev, zagotoviti ustrezne zakonske določbe, v katerih bodo opredeljeni ustrezni upravni in sodni revizijski postopki ter ustrezne, učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije proti delodajalcem, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti glede obveščanja in posvetovanja z delavci;

13.   poziva države članice, naj se pred revizijo Direktive 2002/14/ES pri sprejemanju upravnih in sodnih revizijskih postopkov ter sankcij proti delodajalcem, ki ne spoštujejo svojih dolžnosti glede obveščanja in posvetovanja z delavci, ravnajo po sodni praksi Sodišča;

14.   meni, da je treba zagotoviti, da se bo v ukrepih držav članic za prenos v njihovo zakonodajo samodejno uporabljala pravica do obveščanja in posvetovanja s predstavniki delavcev v skladu s tolmačenjem Direktive 2002/14/ES;

15.   meni, da je treba opredeliti ureditev za izvajanje nalog predstavnikov delavcev, da se bodo opravljale med delovnim časom in bodo temu ustrezno plačane;

16.   meni, da je treba predstavnikom delavcev v javni upravi ter podjetjih javnega in finančnega sektorja zagotoviti enake pravice do obveščanja in posvetovanja, kot jih imajo ostali delavci;

17.   meni, da je treba odpraviti možnost neposrednega posvetovanja, kadar gre za izvoljene ali sindikalne predstavniške oblike, s čimer bi delodajalcem preprečili, da bi se prek neposrednega posvetovanja vmešavali v vprašanja, za katera imajo sindikati pravico do kolektivnih pogajanj, na primer o plačah;

18.   poziva, naj se preuči, ali je treba spremeniti spodnji prag števila zaposlenih v podjetjih ali ustanovah, za katere se uporablja Direktiva 2002/14/ES, da bi bila iz nje izvzeta samo najmanjša podjetja;

19.   opozarja države članice, da v primeru dvomov glede opredelitve izraza "podjetje" v Direktivi 2002/14/ES o tem obstaja obsežna sodna praksa Sodišča, in jih poziva, naj se v svojih ukrepih za prenos sklicujejo nanjo, š čimer se bodo izognile, da bi bil proti njim uveden postopek za ugotavljanje kršitev;

20.   odločno poziva Komisijo, naj čim prej sprejme ukrepe, na podlagi katerih bodo lahko države članice Direktivo 2002/14/ES pravilno prenesle v svojo zakonodajo, in preuči vse vidike, ki kažejo na pomanjkljivosti ali težave, na primer nacionalne določbe in postopke za izračun števila zaposlenih v podjetjih, uporabo posebnih določb iz člena 3(2) in (3), ter jamstva v zvezi s klavzulo o zaupnosti iz člena 6; poziva Komisijo, naj uvede postopke za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki direktive niso prenesle v svojo zakonodajo ali je niso prenesle pravilno;

21.   poziva Komisijo, naj predloži poročilo o oceni rezultatov, doseženih z izvajanjem Direktive 2002/14/ES, ki zadevajo krepitev socialnega dialoga in zmožnost predvidevanja, preprečevanja in zaposljivosti na trgu dela ter zmožnost za preprečevanje upravnih, pravnih in finančnih težav v malih in srednje velikih podjetjih, ter naj po potrebi doda ustrezne predloge;

22.   pozdravlja predlog Uredbe Sveta o oblikovanju statuta evropske zasebne družbe (KOM(2008)0396), v katerem bodo upoštevane posebne potrebe malih podjetij;

23.   poziva Komisijo, ki je pristojna za združitve in prevzeme, naj poskrbi, da se bodo pri odločitvah za združitve in prevzeme upoštevala nacionalna pravila in pravila Skupnosti na področju obveščanja in posvetovanja;

24.   meni, da mora za informacije, ki bi v primeru razkritja za podjetje lahko imele izjemno škodljive posledice, do dokončne odločitve o bistvenih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo podjetje (npr. v obliki pisma o nameri), veljati popolna zaupnost;

25.   poziva Komisijo, naj redno obvešča o izboljšanjih pravice delavcev do obveščenosti in posvetovanja in to uvrsti na dnevni red evropskega socialnega dialoga tako na medpanožni kot na sektorski ravni;

26.   poziva Komisijo, naj spodbuja socialne partnerje, da bodo na izvajanje na nacionalni ravni vplivali pozitivno in proaktivno, med drugim z razširjanjem dobre prakse;

27.   poziva Komisijo, naj čim prej sprejme pobude za krepitev učinkovite kulture sodelovanja med socialnimi partnerji na področju obveščanja in posvetovanja z delavci v Evropski uniji in pri tem upošteva vrsto obravnavanih vprašanj ter značilnosti in velikost podjetij;

28.   z zadovoljstvom ugotavlja, da je v sporazumu med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti in Evropsko federacijo delavcev v prometu o konvenciji o delu v pomorstvu iz leta 2006 pri različnih vprašanjih, ki zadevajo npr. tveganje za zdravje in varnost delavcev ali predčasno prekinitev pogodbe, navedeno posvetovanje;

29.   pozdravlja pobudo, ki jo je dala Komisija v sporočilu z dne 10. oktobra 2007 za ponovno presojo socialnega ureditvenega okvira za več in boljša delovna mesta v EU na področju pomorskega prometa (KOM(2007)0591), da se obravnava Direktiva 2002/14/ES, in jo poziva k ponovni presoji mogočega odstopanja od izvajanja Direktive 2002/14/ES, ki jo omogoča njen člen 3(3);

30.   poziva Komisijo, naj ponovno preuči potrebo po uskladitvi direktiv 94/45/ES, 98/59/ES, 2001/23/ES, 2001/86/ES, 2002/14/ES in 2003/72/ES ter Uredbe (ES) št. 2157/2001, da bi ocenili, katere spremembe so potrebne, da bi odpravili podvajanje in nasprotja; meni, da bi morali morebitne spremembe vključiti istočasno;

o
o   o

31.   naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 254, 30.9.1994, str. 64. (2) UL L 225, 12.8.1998, str. 16. (3) UL L 82, 22.3.2001, str. 16. (4) UL L 294, 10.11.2001, str. 1. (5) UL L 294, 10.11.2001, str. 22. (6) UL L 80, 23.3.2002, str. 29. (7) UL L 80, 23.3.2002, str. 34. (8) UL L 207, 18.8.2003, str. 25. (9) UL C 76 E, 27.3.2008, str. 138. (10) Sodba z dne 8. junija 1994, Komisija proti Združenemu kraljestvu (C-382/92, PSES 1994, str. I-2435) in sodba z dne 8. junija 1994, Komisija proti Združenemu kraljestvu (C-383/92, PSES 1994, str. I-2479).