Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 21 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 153, 191, 207 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 12, 21, 28, 29, 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 in drugih instrumentov Organizacije združenih narodov na področju človekovih pravic, zlasti sporazumov o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah iz leta 1966, konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1965, konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979 in konvencije o otrokovih pravicah iz leta 1989, deklaracije Organizacije združenih narodov o pravicah avtohtonega prebivalstva iz leta 2007 in zaključnega dokumenta z vrhunskega srečanja Organizacije združenih narodov o ciljih tisočletja, ki je potekalo od 20. do 22. septembra 2010 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (WTO), in tudi izjave, sprejete na četrti ministrski konferenci novembra 2001 v Dohi, zlasti njenega odstavka 31,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. septembra 1996 o sporočilu Komisije o vključitvi spoštovanja demokratičnih načel in človekovih pravic v sporazume med Skupnostjo in tretjimi državami (KOM(1995)0216)(1), pa tudi svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2001 o odprtosti in demokraciji v mednarodni trgovini(3), s katero poziva WTO k spoštovanju temeljnih socialnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO), Evropsko unijo pa k sprejemu odločitev ILO, vključno z morebitnimi pozivi k uporabi sankcij v primeru resnih kršitev temeljnih socialnih standardov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vlogi Evropske unije pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (KOM(2001)0252)(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Socialna razsežnost globalizacije – prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2005 o socialni razsežnosti globalizacije(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2005 o izkoriščanju otrok v državah v razvoju s posebnim poudarkom na delu otrok(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o delu otrok(7) z dne 14. junija 2010,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2006 o pravični trgovini in razvoju(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2007 o globalizirani Evropi – zunanji vidiki konkurenčnosti(9), v odgovor na sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Globalna Evropa: konkurenca v svetu – Prispevek k strategiji EU za gospodarsko rast in delovna mesta (KOM(2006)0567),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

–  ob upoštevanju Ministrske deklaracije Ekonomsko-socialnega sveta Organizacije združenih narodov iz leta 2006 o polni zaposlenosti in dostojnem delu, ki priznava, da sta polna in produktivna zaposlitev ter dostojno delo za vse, bistveni element trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2007 o spodbujanju dostojnega dela za vse(10), ki poziva k vključevanju socialnih standardov za spodbujanje dostojnega dela v trgovinske sporazume Evropske unije, zlasti dvostranske,

–  ob upoštevanju agende za dostojno delo in globalnega pakta o zaposlovanju, ki ju je sprejela ILO s splošnim soglasjem na Mednarodni konferenci dela 19. junija 2009, in deklaracije ILO o socialni pravičnosti za pravičnejšo globalizacijo iz leta 2008,

–  ob upoštevanju Bruseljske konvencije iz leta 1968, kakor je bila konsolidirana z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000, o pristojnosti in izvrševanju sodb v civilnih in trgovinskih zadevah(11),

–  ob upoštevanju splošnega sistema preferencialov (GSP), ki velja od 1. januarja 2006 in omogoča brezcarinski dostop ali znižanje tarif za vse večje število proizvodov ter vključuje nove spodbude za najbolj ogrožene države s posebnimi trgovinskimi, finančnimi ali razvojnimi potrebami,

–  ob upoštevanju vseh sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami,

–  ob upoštevanju partnerskega sporazuma med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) in Evropsko unijo, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju in spremenjenega leta 2005 ter 2010,

–  ob upoštevanju svojih resolucij o sporazumih o gospodarskem partnerstvu z regijami in državami AKP, zlatimi tistih z dne 26. septembra 2002(12), 23. maja 2007(13) in 12. decembra 2007(14),

–  ob upoštevanju mednarodnih konvencij o okolju, kot so Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč (1987), Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja (1989), Kartagenski protokol o biološki varnosti (2000) in Kjotski protokol (1997),

–  ob upoštevanju poglavja 13 sporazuma o prosti trgovini, ki je bil podpisan oktobra 2009 med Evropsko unijo in Južno Korejo,

–  ob upoštevanju zaključka pogajanj med Evropsko unijo, Kolumbijo in Perujem o večstranskem trgovinskem sporazumu,

–  ob upoštevanju predstavitve o upoštevanju socialnih in okoljskih standardov v trgovinskih pogajanjih, ki jo je 14. januarja 2010 pripravil Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A7-0312/2010),

A.  ker je povezava med trgovino, človekovimi pravicami ter socialnimi in okoljskimi standardi postala ključna prvina gospodarskih in trgovinskih odnosov in bistveni del pogajanj v okviru prostotrgovinskih sporazumov,

B.  ker izkrivljanje konkurence in tveganje socialnega in okoljskega dumpinga naraščata zlasti na škodo podjetij in delavcev, ki se nahajajo znotraj Evropske unije, saj morajo spoštovati bolj stroge socialne, okoljske in davčne standarde,

C.  ker bi morala EU v svojih odnosih s tretjimi državami sprejeti trgovinsko strategijo, temelječo na vzajemnosti, ki bi morala biti tudi diferencirana glede na raven razvoja njenih partnerjev, tako glede zahtev na socialnem in okoljskem področju kot glede liberalizacije izmenjav, da se ustvarijo pogoji za pravično in pošteno mednarodno konkurenco,

D.  ker so postali dvostranski forumi glavno mesto za uveljavljanje političnih ciljev do take mere, da obeti za vzpostavitev večstranskih pravil na področju trgovine, dela in okolja v sklopu WTO niso preveč obetavni,

E.  ker si je treba vseeno prizadevati za ponovno vzpostavitev ravnotežja med trgovinsko zakonodajo in temeljnimi pravicami ter okrepitev dialoga med osrednjimi mednarodnimi organizacijami, zlasti med ILO in WTO, za večjo usklajenost med mednarodnimi politikami in boljše svetovno upravljanje,

F.  ker so razlogi za vključevanje določb o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardov v mednarodne trgovinske sporazume številni, od želje po vzpostavitvi pravične trgovine in enakih pogojev trgovanja do bolj normativnih, kot je zaščititi splošne, ki jih zagovarja Evropska unija, in slediti usklajeni evropski politiki,

G.  opozarja, da Organizacija združenih narodov v svoji deklaraciji o pravici do razvoja iz leta 1986 potrjuje, da je pravica do razvoja neodtujljiva človekova pravica, na podlagi katere imajo vsako človeško bitje in vsi narodi pravico, da sodelujejo, k njemu prispevajo in uživajo v gospodarskem, družbenem, kulturnem in političnem razvoju; zato meni, da je EU zavezana, da ne ogroža te pravice, temveč jo vključi v mednarodne sporazume in obravnava kot smernico evropskih politik;

H.  ker Lizbonska pogodba znova poudarja, da morajo zunanje delovanje Evropske unije, katerega bistveni del je trgovina, voditi ista načela, kot so njeno ustanovitev; ker lahko evropski socialni model, ki združuje trajnostno gospodarsko rast z izboljšanimi delovnimi in življenjskimi pogoji uporabijo tudi drugi partnerji; ker morajo biti trgovinski sporazumi skladni tudi z drugimi obveznostmi in mednarodnimi konvencijami, ki so se jih v skladu z svojimi nacionalnimi zakonodajami obvezale spoštovati države podpisnice,

I.  ob upoštevanju pomena ohranitve stopnje socialnih in okoljskih standardov, ki veljajo znotraj Evropske unije, in njihovega spoštovanja s strani tujih podjetij, ki delujejo na enotnem evropskem trgu,

J.  ker lahko trgovinskim sporazumom vključevanje človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov doprinese dodano vrednost z omogočanjem večjega vključevanja civilne družbe, okrepljeno podporo politični in socialni stabilnosti ter vzpostavitvijo ugodnega trgovinskega okolja,

K.  ker predstavljata področje trgovine in spoštovanje standardov glede človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov pomemben vidik pri zagotavljanju miru in blaginje na svetu, ne moreta pa biti rešitev za vse težave med različnimi državami sveta; ker je vendar mogoče mrtvo točko v političnih odnosih obvladati z okrepitvijo trgovinskih odnosov, pri čemer se opredelijo skupni interesi, zlasti na področju varovanja okolja, in tako zgladijo spori,

L.  ker so druge države dale zgled z vključitvijo socialnih standardov v trgovinske sporazume,

M.  ker je splošni sistem preferencialov oblikovan na podlagi dejstva, da države upravičenke spoštujejo načela mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in temeljne standarde delovnega prava, ter vključuje posebno shemo dodatnih tarifnih preferencialov za spodbujanje ratifikacije in učinkovitega izvajanja glavnih mednarodnih konvencij o človekovih in delovnopravnih pravicah, okoljski zaščiti in dobrem upravljanju; ker bi lahko nespoštovanje pogojev vodilo k prekinitvi trgovinskega dogovora,

1.  zato poziva, naj se v prihodnji trgovinski strategiji Evropske unije trgovine ne obravnava kot, da je sama sebi namen, ampak kot orodje, ki omogoča spodbujanje evropskih trgovinskih vrednot in interesov, ter kot instrument za pravične izmenjave, ki bo lahko učinkovito posplošil vključitev in izvajanje socialnih in okoljskih standardov z vsemi trgovinskimi partnerji EU; meni, da mora Evropsko unijo pri pogajanjih voditi pozitiven pristop, ki pa bi obenem moral biti pravno zavezujoč; poudarja, da vključevanje določb o trajnostnem razvoju, zlasti v dvostranske sporazume, koristi vsem stranem;

2.  opozarja, da je trgovinska politika instrument za uresničevanje splošnih ciljev Evropske unije in da se v skladu s členom 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije njena trgovinska politika „izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije“, skladno s členom 3 Pogodbe o Evropski uniji, pa mora zlasti prispevati k „trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov“;

Človekove pravice ter socialni in okoljski standardi v večstranskih trgovinskih odnosih

3.  poziva k tesnejšemu večstranskemu sodelovanju med WTO in osrednjimi institucijami Organizacije združenih narodov na področju človekovih pravic; meni, da bi bili za zagotavljanje mednarodnega trgovinskega okvira, ki bi prispeval k spoštovanju človekovih pravic, zlasti koristni stiki z Visokim komisariatom Organizacije združenih narodov za človekove pravice kot tudi posebni postopki; obenem pa meni, da bi lahko izkušnje Visokega komisariata upoštevali pri delu skupin pri WTO in prizivnih organov v primeru ugotovljenih resnih kršitev človekovih pravic;

4.  ocenjuje, da bi utegnil biti reden splošni pregled, ki bi ga izvajal Svet za človekove pravice, koristen instrument za spremljanje spoštovanja določb o človekovih pravicah v mednarodnih trgovinskih sporazumih;

5.  poudarja, da je tesnejše sodelovanje z ILO, ki je organ pristojen za opredeljevanje in pogajanja o mednarodnih standardih dela in spremljanje njihove uporabe v zakonodaji in praksi, in tudi polno sodelovanje ILO v delovanju WTO, bistvenega pomena;

6.  ponovno poudarja, da se lahko cilja vzdrževanja in ohranjevanja odprtega ter nediskriminatorega večstranskega trgovinskega sistema na eni strani in varovanja okolja ter spodbujanje trajnostnega razvoja na drugi, medsebojno dopolnjujeta; poudarja, da v skladu s členom 20 Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini (GATT), države članice lahko sprejmejo trgovinske ukrepe za varovaje okolja, pod pogojem, da se ti ukrepi ne uporabljajo na način, ki bi predstavljal orodje samovoljne ali neupravičene diskriminacije; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo to določbo;

7.  pozdravlja obstoj odbora WTO za trgovino in okolje, ki bi moral biti pomemben forum za vključevanje in poglabljanje vezi med okoljem in trgovino; upa, da se bosta vloga in delo odbora razvila tako, da bo ta pozitivno obravnaval najbolj pomembne trgovinske in okoljske izzive, s katerimi se sooča mednarodna skupnost;

8.  poudarja, da je treba izboljšati dostop do okolju prijaznih dobrin in tehnologij za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in poziva vse strani, ki sodelujejo v pogajanjih, naj okrepijo prizadevanja za hiter zaključek pogajanj o zmanjšanju ali odpravi tarifnih in netarifnih ovir za okoljske dobrine in storitve, da se spodbudijo nove oblike politik zaposlovanja, odprtje delovnih mest, ki izpolnjujejo standarde ILO o dostojnem delu, in možnosti za rast evropske industrije ter malih in srednjih podjetij;

9.  poudarja, da je treba napredovati pri pogajanjih o drugih točkah člena 31 deklaracije iz Dohe o odnosu med sedanjimi pravili WTO in posebnimi trgovinskimi obveznostmi iz večstranskih okoljskih sporazumov, ter spodbujati njihove sekretariate in odbore ILO k tesnejšemu sodelovanju, saj je to bistveno za zagotovitev skladnosti razvoja trgovinskih in okoljskih sistemov;

10.  meni, da bi utegnil biti večstranski sporazum o podnebju najboljši instrument za vključitev negativnih zunanjih okoljskih vplivov CO2, vendar pa je možno, da ga ne bo mogoče doseči v bližnji prihodnosti; zato meni, da mora Evropska unija še naprej za industrijske sektorje, ki beležijo višjo stopnjo emisij CO2, preučevati možnosti za vzpostavitev ustreznih okoljskih orodij, ki bodo dopolnila trgovanje s kvotami CO2 v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, zlasti mehanizma za vključevanje ogljika, ob spoštovanju pravil WTO, saj bi takšen mehanizem omogočil spopadanje s tveganjem prenašanja emisij CO2 na tretje države;

11.  predlaga, da se lahko po sprejetju in podpisu mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah ustanovi resnična svetovna okoljska organizacija, ki bo izvajala sprejete obveznosti in zagotavljala spoštovanje okoljskih standardov; to prihodnjo organizacijo bi se na primer obvezno obvestilo v primeru okoljskega dumpinga;

Človekove pravice ter socialni in okoljski standardi v dvostranskih trgovinskih sporazumih

12.  odločno podpira prakso vključevanja pravno zavezujočih določb o človekovih pravicah v mednarodne sporazume, katerih podpisnica je Evropska unija, opozarja pa na velike izzive pri spremljanju in izvajanju teh določb; ponovno poudarja, da morajo biti s pomočjo jasnega in natančnega mehanizma za posvetovanja, po vzoru iz člena 96 Sporazuma iz Cotonouja, določbe prav tako vključene v vse trgovinske in sektorske sporazume; zato pozdravlja vključitev takšne klavzule v prostotrgovinske sporazume nove generacije;

13.  poudarja, da je treba pri poglavjih o trajnostnem razvoju v dvostranskih sporazumih uporabljati enak pristop sistematičnega vključevanja;

14.  ugotavlja, da bi lahko v prihodnje pri sklepanju trgovinskih sporazumov upoštevali sedanjo finančno krizo; meni pa, da zaradi uresničevanja drugih ciljev ne smejo biti zanemarjeni socialni in okoljski standardi, zlasti tisti v zvezi z emisijami toplogrednih plinov in ravnanjem z nevarnimi odpadki;

15.  ob upoštevanju zgoraj navedenih ciljev poziva Evropsko komisijo, naj sistematično vključuje v vse sporazume o prosti trgovini, ki jih izpogaja s tretjimi državami, vrsto socialnih in okoljskih standardov, ki vključujejo:

16.  poudarja, da moramo spoštovanje teh standardov razumeti kot istočasno vključevanje njihove ratifikacije, prenosa v nacionalno zakonodajo in njihovega učinkovitega izvajanja na celotnem nacionalnem ozemlju;

17.  zahteva, da se pri vseh prihodnjih trgovinskih sporazumih ohrani prepoved izkoriščanja dela otrok, zlasti pri pridobivanju in obdelavi naravnega kamna, ter uvede enoten evropski sistem certificiranja, ki zagotavlja, da se uvožen naravni kamen in izdelki iz njega dokazano proizvajajo v celotni verigi ustvarjanja vrednosti brez izkoriščanja dela otrok v smislu Konvencije ILO št. 182;

18.  poudarja, da se v okviru prostotrgovinskih sporazumov lahko predvidi pogojna liberalizacija, ki vključuje skrajševaje rokov za dostop na dodatne trge ali odpravo dostopa v primeru spoštovanja okoljskih in socialnih standardov;

19.  poudarja pomen nadaljnjega izvajanja sporazuma z odprtim in vključujočim pristopom v vseh fazah:

20.  poziva, naj trgovinski sporazumi EU učinkovito zagotavljajo najvišjo raven preglednosti, stroge standarde javnega naročanja in pripravo poročil, kjer podjetja v razvitih državah in državah v razvoju poročajo za vsako državo, da se prepreči nezakonit beg kapitala;

21.  poziva Unijo, naj uveljavi pravico dostopa do naravnih virov pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih in pravice avtohtonih in domorodnih prebivalcev glede dostopa do osnovnih naravnih virov; poziva Komisijo, naj v pogajanja in mednarodne trgovinske sporazume vključi problematiko nakupa in lastništva zemljišč v tretjih državah, zlasti v najmanj razvitih državah in državah v razvoju;

22.  priznava, da je poglavje o trajnostnemu razvoju v dvostranskih sporazumih, o katerih se trenutno pogaja, zavezujoče, ampak ga je treba okrepiti, če predvideva:

23.  poudarja pomen dodajanja spremljajočih ukrepov k tem sporazumom, vključno z ukrepi tehnične pomoči in programi sodelovanja, ki so namenjeni izboljšanju izvedbene zmogljivosti, zlasti temeljnih konvencij na področju človekovih pravic ter socialnih in okoljskih standardov;

Človekove pravice ter socialni in okoljski standardi v enostranskih trgovinskih odnosih: GSP in GSP +

24.  meni, da 27 konvencij, za katere se zahteva ratifikacija in učinkovito izvajanje, da bodo lahko koristile GSP +, predstavlja edinstveno mešanico konvencij o človekovih pravicah, delovnega prava, okoljskih standardov in standardov dobrega upravljanja; poudarja, da je do sedaj GSP + imel pozitiven in viden učinek na ratifikacijo teh konvencij, manj pa na njihovo izvajanje, in zato želi dati večji poudarek spremljevalnim ukrepom za izboljšanje izvedbenih zmožnosti; prav tako meni, da mora Komisija za zagotovitev verodostojnosti GSP+ sistematično izvajati preiskave in v nasprotnem primeru ukiniti preferenciale, če skladni elementi kažejo, da nekatere države ne izvajajo 27 konvencij;

25.  meni, da bi morala v sporazumih Evropske unije s tretjimi državami obstajati tesnejša vez med določbami o človekovih pravicah in GSP +, zlasti glede spremljanja;

26.  poziva Komisijo, da si med postopkom revizije sistema GSP prizadeva, da bo ta koristil predvsem državam, ki to najbolj potrebujejo, in poenostavi pravila o poreklu, da bodo tako države upravičenke pobude „Vse razen orožja“ in režima GSP+ lahko najbolje izkoristile preferenciale, ki so jim bili dodeljeni; zahteva, da se določijo pregledne primerjave, mehanizmi in merila za dodeljevanje in preklic preferencialov v okviru tega sistema; poziva k popolnemu sodelovanju Evropskega parlamenta pri celotnem postopku, zlasti glede predloga Sveta o seznamih držav upravičenk, začetka preiskav ali začasne prekinitve GSP+;

27.  poziva Komisijo, naj hitro vloži predlog uredbe o prepovedi uvoza blaga v EU, ki se proizvaja z uporabo sodobnih oblik suženjstva, prisilnega dela, zlasti posebno ranljivih skupin, s kršenjem temeljnih standardov človekovih pravic;

28.  poziva Komisijo, naj med pogajanji o mednarodnih trgovinskih sporazumih, v skladu z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Komisijo, redno in izčrpno poroča Parlamentu o vseh pomembnih tematskih področjih;

29.  poziva Komisijo, naj glede na razširjena pooblastila Evropskega parlamenta, določena z Lizbonsko pogodbo, zagotovi učinkovit pretok informacij ter predstavnikom Parlamenta vedno podeli status opazovalca ter jim s tem omogoči dostop do vseh pomembnih zasedanj in dokumentov;

o
o   o

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 320, 28.10.1996, str. 261. (2) UL C 290 E, 29.11.2006, str. 107. (3) UL C 112 E, 9.5.2002, str. 326. (4) UL C 131 E, 5.6.2003, str. 147. (5) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 65. (6) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 84. (7) Sklepi Sveta o delu otrok z dne 14. junija 2010, 10937/1/10. (8) UL C 303 E, 13.12.2006, str. 865. (9) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 128. (10) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 321. (11) UL L 12, 16.1.2001, str. 1. (12) UL C 273 E, 14.11.2003, str. 305. (13) UL C 102 E, 24.4.2008, str. 301. (14) UL C 323 E, 18.12.2008, str. 361.