Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, zlasti njenega člena 3(3), in Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti njenih členov 9, 148, 160 in 168,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 1, 16, 21, 23, 24, 25, 30, 31 in 34,

–  ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine, zlasti njenih členov 30 (pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo), 31 (pravica do stanovanjskega prostora) in 16 ( pravica do socialnega, pravnega in ekonomskega varstva),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(2),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1098/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti (2010)(3),

–  ob upoštevanju sklepov seje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov z dne 8. junija 2010 na temo Enakost in zdravje v vseh politikah: solidarnost na področju zdravja(4),

–  ob upoštevanju izjave Sveta z dne 6. decembra 2010 o evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti: skupaj v boju proti revščini v letu 2010 in po njem(5),

–  ob upoštevanju sklepov zasedanja Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) z dne 7. marca 2011(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito z dne 15. februarja 2011 o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti, ki je poglavitna pobuda strategije Evropa 2020(7),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za socialno zaščito z dne 10. februarja 2011 z naslovom Ocena socialne razsežnosti strategije Evropa 2020(8),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito o sporočilu z naslovom Solidarnost na področju zdravja: o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja v EU(9),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti(10),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti(11),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Solidarnost na področju zdravja: zmanjšanje neenakosti na področju zdravja v EU (KOM(2009)0567),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (KOM(2010)0573),

–  ob upoštevanju Evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020: obnovljena zaveza za Evropo brez ovir (KOM(2010)0636),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Okvir EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020“ (KOM(2011)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2001 o svetovnem dnevu Združenih narodov boja proti revščini(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. maja 2009 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(16),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o prispevku kohezijske politike k doseganju lizbonskih ciljev in ciljev strategije EU 2020(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(19),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 8. septembra 2010 o predlogu Sklepa Sveta o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic: del II integriranih smernic strategije Evropa 2020(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o vlogi minimalnega dohodka v boju proti revščini in spodbujanju vključujoče družbe v Evropi(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 o zeleni knjigi Komisije z naslovom Za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pojavni obliki revščine žensk v Evropski uniji(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2010 o vlogi žensk v starajoči se družbi(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2011 o programu razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU za vključevanje Romov(27),

–  ob upoštevanju svojih izjav z dne 22. aprila 2008 o odpravi uličnega brezdomstva(28) in z dne 16. decembra 2010 o strategiji EU za brezdomce(29),

–  ob upoštevanju končnih priporočil evropske konference z dne 9. in 10. decembra 2010 o soglasju o brezdomstvu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2011 o strategiji EU za brezdomce(30),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o mobilnosti in vključevanju invalidov ter Evropski strategiji o invalidnosti 2010–2020(31),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020(32),

–  ob upoštevanju strategije za enakost žensk in moških 2010–2015 (KOM(2010)0491),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o vidikih enakosti spolov pri gospodarskem nazadovanju in finančni krizi(33),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o prihodnosti socialnih storitev splošnega pomena(34),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk(35),

–  ob upoštevanju izdaje urada Eurostat iz leta 2010 „Boj proti revščini in socialni izključenosti – statistični portret Evropske unije 2010“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o Evropski platformi proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (KOM(2010)0758),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0370/2011),

Številčni podatki

A.  ker 116 milijonov ljudi v Evropski uniji ogroža revščina, 42 milijonov (kar je 8 %) jih trpi hudo materialno pomanjkanje in si ne more privoščiti osnovnih dobrin za dostojno življenje v Evropi(36), revščina pa je nesprejemljiv odraz neenake porazdelitve bogastva, dohodka in sredstev v Evropi z uspešnim gospodarstvom; ker je finančna, gospodarska in socialna kriza najbolj prizadela najbolj ogroženo prebivalstvo – starejše in invalide; ker varčevalni ukrepi, ki jih Evropske unija je ali bo sprejela, ne smejo ogrožati zaposlovanja in socialne zaščite, slabšati položaja najbolj prikrajšanih ter izpostavljati brezposelnosti, pomanjkanju ali revščini milijonov ljudi, ki bi se sicer še vedno lahko preživljali ali si privoščili osnovne dobrine s svojim delom ali pokojnino, zlasti zaradi proračunskih rezov pri javnih storitvah in socialni pomoči; ker vse večje pogojevanje in zaostrovanje sankcij v politikah socialnega aktiviranja kot odgovor na krizo povečuje težave najbolj ogroženih v družbi, saj jim je na voljo le malo dostojnih delovnih mest; ker se prepad med revnimi in bogatimi v času krize še poglablja;

Kršitve temeljnih pravic

B.  ker je cilj nove strategije Komisije za izvajanje Listine o temeljnih pravicah zlasti spodbujanje dostopa najbolj ogroženega prebivalstva do temeljnih pravic; ker je treba to listino dosledno upoštevati, revščina pa pomeni kršitev človekovih pravic in hud poseg v človekovo dostojanstvo, kar spodbuja stigmatizacijo in krivice; ker mora biti glavni cilj sistemov dohodkovne podpore rešiti ljudi iz revščine in jim omogočiti dostojno življenje;

Neizpolnjene zaveze

C.  ker sta se revščina in socialna izključenost v obdobju med letoma 2000 in 2008 povečali in prizadeli nove družbene kategorije, navzlic prizadevanjem Unije za izkoreninjenje revščine v EU do leta 2010, cilj, sprejet dne 23. in 24. marca 2000 na vrhu v Lizboni, ali ciljev glede načrtovanega napredka, sprejetih dne 7. in 9. decembra 2000 na vrhu Evropskega sveta v Nici; ker se revščine in izključenosti ne da zmanjšati brez preprečevanja in odprave neenakosti in diskriminacije ali brez zagotovljenega razvoja nacionalnih gospodarstev in solidarnosti z najšibkejšimi družbenimi skupinami, torej brez pravične in ustrezno porazdeljene blaginje v državi, brez tega pa tudi ni mogoče zagotoviti vključujoče rasti;

D.  ker so ljudje na podeželju, zlasti majhna kmetijska gospodarstva in mladi kmeti, ki jim grozijo posledice gospodarske krize in preveliko nihanje cen surovin, neposredno izpostavljeni revščini;

20 milijonov manj

E.  ker je eden od petih poglavitnih ciljev strategije Evropa 2020, vendar nezavezujoč cilj brez možnosti sankcij, za 20 milijonov zmanjšati število ljudi, ki jih ogroža revščina, glede na tri kazalnike, ki so jih določile države članice (stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih, indeks hudega materialnega pomanjkanja in delež ljudi, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela ali v gospodinjstvih brez delovno aktivnih članov); ker je glede na 116 milijonov ljudi, ki jih ogroža revščina, in 42 milijonov, ki živijo v hudem materialnem pomanjkanju, pri tem cilju sicer priznana pomembnost boja proti revščini in socialni izključenosti, vendar od vsega začetka niso upoštevani milijoni ljudi v Evropi, ki jih ogrožajo učinki praga, tako da so najšibkejši izključeni iz politik, usmerjenih v kvantitativne rezultate; ker z izvajanimi ukrepi ne bomo mogli reševati najtežjih razmer, če jih ne bomo že takoj uporabili kot izhodišče; ker je evropska platforma proti revščini ena od sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020;

F.  ker so socialne razlike v nekaterih državah članicah vse večje, kar je predvsem posledica gospodarskih razlik v razporeditvi dohodkov in bogastva, razlik na trgu delovne sile, pomanjkanja socialne varnosti in neenakega dostopa do socialnih funkcij države (socialnega varstva, zdravstva, šolstva, sodstva itd.);

Razmerje med gospodarstvom in revščino

G.  ker revščina, ki v državah članicah EU že vrsto let dosega visoko stopnjo, čedalje močneje vpliva na gospodarstvo, ovira rast, povečuje javnofinančni primanjkljaj in zmanjšuje evropsko konkurenčnost, kar pa tudi povzroča revščino in brezposelnost, zlasti dolgotrajno (vsaka tretja brezposelna oseba je dolgotrajno brezposelna), te razmere pa so še slabše v državah z najšibkejšim gospodarstvom; ker je za boj proti revščini bistveno ohranjanje socialnih pravic v Uniji;

H.  ker revščina, ki jo je mogoče enačiti s kršitvijo človekovih pravic, kaže, koliko prizadevanj bo še treba vložiti v uresničevanje ciljev iz člena 3(3) Pogodbe o EU;

I.  ker mora biti restriktivna politika vedno pametna in mora omogočati proticiklično vlaganje v najpomembnejše politične prednostne naloge;

J.  ker je za zagotovitev evropske konkurenčnosti, ustvarjanje delovnih mest in boj proti revščini bistveno sprejetje strukturnih reform;

Revščina kot večplasten pojav

K.  ker je revščina večplasten pojav, ki zahteva celovito ukrepanje, upoštevaje življenjska obdobja in raznovrstne potrebe ljudi, ter mora temeljiti tudi na zagotavljanju dostopa do pravic, virov in storitev, kot je izraženo v skupnih ciljih odprte metode koordinacije na področju socialne zaščite in socialnega vključevanja (2006), da bi pokrili osnovne potrebe in preprečili socialno izključenost;

L.  ker je bilo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010) uspešno pri ozaveščanju javnosti in doseganju politične zavezanosti;

Dostojno delo in revni zaposleni

M.  ker zgolj rast in zaposlitev, tudi kakovostna, ljudem še ne omogočata rešitve iz revščine, saj se je povečala segmentacija trga dela, ker so se delovne in življenjske razmere, zlasti med finančno krizo, zelo poslabšale, ker se močno povečuje negotovost dela, proti čemur se je treba boriti, ker se v zadnjih letih priznava pojav revnih zaposlenih, vendar se ta problem ne rešuje skladno s tem, kakšen izziv je to za našo družbo: 8 % aktivnega prebivalstva se namreč kljub zaposlenosti spopada z revščino, kar 22 % tistih, ki jim grozi revščina, pa je zaposlenih(37); ker je dostop do dostojnih in enakih delovnih razmer korak naprej za zajezitev revščine ter socialne izključenosti družin in osamljenih oseb;

N.  ker so nizkokvalificirane ali nekvalificirane osebe bolj izpostavljene tveganjem na trgu dela, negotovi in slabo plačani zaposlitvi ter revščini;

Brezdomci

O.  ker je brezdomstvo ena od najhujših oblik revščine in problem, ki v vseh državah članicah EU ostaja nerešen; ker je v vseh državah članicah Evropske unije zaradi različnih razlogov veliko število brezdomcev, kar zahteva posebno ukrepanje za njihovo socialno vključevanje; ker po Evrobarometru skoraj vsak četrti Evropejec kot glavni razlog za revščino navaja predraga dostojna stanovanja, skoraj devet od desetih jih pa meni, da revščina ovira dostop do dostojnega bivališča; ker izguba stika javnih organov z državljani, ki izgubijo stanovanje, ne otežuje le namenske pomoči, ampak kaže tudi na fazo zelo hitro napredujočega procesa izključevanja posameznika iz družbe;

P.  ker zaradi revščine trpita tudi dostopnost in kakovost socialnih storitev na zdravstvenem, kulturnem, stanovanjskem in izobraževalnem področju;

Q.  ker so pomanjkanje stanovanj ali nedostojna bivališča zelo hud poseg v človeško dostojanstvo, ki ima hude posledice tudi za vse druge pravice;

Košarica osnovnih potreb in storitev

R.  ker je prag revščine, 60 % povprečnega nacionalnega dohodka, koristen in potreben kazalnik relativne revščine, za potrebe javne politike pa ga je treba dopolniti z drugimi kazalniki, na primer pojmom in izračunom „košarice“ osnovnih življenjskih potrebščin in storitev na nacionalni ravni (kar je takojšen odziv na poseben položaj ljudi, ki živijo v revščini), in kazalniki, sprejetimi na zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (EPSCO) junija 2010 (tveganje revščine, materialno pomanjkanje in gospodinjstva brez delovno aktivnih članov);

Socialna zaščita

S.  ker je socialna zaščita, vključno s sistemi minimalnega dohodka, temeljni element sodobnih demokracij, saj zagotavlja osnovno pravico vsakega posameznika do vključenosti v družbeno, ekonomsko, politično in kulturno življenje in ima poglavitno vlogo pri gospodarski stabilizaciji, saj omejuje vpliv kriz, ter pri vseživljenjskem prerazporejanju sredstev, saj v različnih življenjskih obdobjih preprečuje in blaži socialna tveganja, revščino in socialno izključenost;

T.  ker po navedbah OECD od 20 do 40 % socialnih izdatkov ne porabi;

Zdravje

U.  ker sta revščina in socialna izključenost še vedno ključna družbena determinanta zdravja(38) in življenjskih razmer, tudi pričakovane življenjske dobe, zlasti ob upoštevanju vpliva revščine otrok na njihovo zdravje in dobro počutje. Razlike v zdravju med bogatimi in revnimi, kar zadeva cenovno ugoden dostop do zdravstvenih storitev, dohodkov in premoženja, pa ostajajo velike in se v nekaterih pogledih še povečujejo;

V.  ker revščina najbolj ogroža specifične družbene skupine, kot so enostarševske družine, starejše ženske, manjšine, invalidi in brezdomci;

W.  ker je glavno izhodišče temeljnih pravic načelo nediskriminacije, upoštevaje tudi socialno diskriminacijo;

Starejši

X.  ker se bo zaradi staranja naše družbe število vzdrževanih oseb v bližnji prihodnosti občutno povečalo; ker so starejši, zlasti ženske, ki jih revščina v mnogih državah v primerjavi z ostalim prebivalstvom mnogo bolj ogroža zaradi zmanjšanja dohodkov ob upokojitvi in drugih dejavnikov, na primer fizične odvisnosti, osamljenosti in socialne izključenosti, velik problem naše družbe pa je pretrganje medgeneracijskih družbenih vezi;

Y.  ker je pokojninska politika bistvena za boj proti revščini;

Spol

Z.  ker ženske zaradi različnih dejavnikov na splošno bolj ogroža revščina kot moške, na primer zaradi diskriminacije na podlagi spola v poklicnem okolju, posledica česar so trajne razlike v plačah med spoloma, pa tudi večkratna prekinitev poklicne dejavnosti zaradi oskrbe vzdrževanih oseb, ali zaradi diskriminacije pri zaposlovanju; ker v Evropi dela samo 63 % žensk v primerjavi s 76 % moških ter ni zadosti podpornih omrežij in konkretnih ukrepov, ki bi pomagali zaposlenim ženskam pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, zlasti cenovno dostopnih podpornih storitev;

AA.  ker revščina različno vpliva na revne ženske in moške ter dečke in dekleta, saj se revne ženske in dekleta pogosteje srečujejo s težavami pri dostopu do primernih socialnih storitev in dohodka;

AB.  ker platforma ne upošteva posebnih, s spolom povezanih dejavnikov žensk in moških, poleg tega pa ne posveča dovolj pozornosti feminizaciji revščine;

AC.  ker učinek razlik v plači med spoloma na zaslužek v vsej življenjski dobi nakazuje, da bodo imele ženske nižje pokojnine, tako da so ženske bolj izpostavljene dolgotrajni in skrajni revščini kot moški: tveganju revščine je izpostavljenih 22 % žensk, starih 65 let ali več, v primerjavi s 16 % moških;

AD.  ker je v primerjavi s 17-odstotno izpostavljenostjo celotnega evropskega prebivalstva tveganju revščine izpostavljenih 20 % otrok in so družine z nizkimi dohodki med skupinami, ki jih revščina najbolj ogroža;

AE.  ker so družinske politike bistvene v okviru politik boja proti revščini in socialni izključenosti;

AF.  ker so prvi znaki opuščanja šolanja pomembna znamenja cikličnega obnavljanja revščine;

Mladi

AG.  ker se je brezposelnost mladih, ki je bila že tako višja kot pri drugih starostnih skupinah, zaradi krize v EU zelo povečala, tako da presega 20 % in v vseh državah članicah dosega kritično raven, zaradi česar so lahko mladi potisnjeni v revščino že v najzgodnejši mladosti; ker ta zaskrbljujoči položaj zahteva nujne politične, gospodarske in socialne ukrepe, zaradi tega in demografskih sprememb pa se bo povečalo pomanjkanje znanj in veščin; ker je lahko poklicno usposabljanje za mlade in nizkokvalificirane osebe bistveno pri vključevanju na trg dela, vendar samo zaposlitev ni vedno dovolj za rešitev iz revščine in je pri mladih tveganje uvrstitve v kategorijo revnih zaposlenih še zlasti veliko;

Migranti

AH.  ker so posebej ranljivi delavci migranti in etnične manjšine, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela, zaradi negotovih zaposlitev, ki so jim izpostavljeni zaradi izvora ali kvalificiranosti, pa jih močno ogroža tudi poglabljanje revščine in socialne izključenosti; ker morajo imeti delavci migranti enake delovne razmere, plačo, dostop do usposabljanja in socialne zaščite kot državljani držav, v katerih delajo;

AI.  ker je treba pri invalidih, pri katerih je stopnja revščine za 70 % višja od povprečja, ko se vključijo na trg dela, v središče strategije postaviti poudarjanje dodane vrednosti;

Romi

AJ.  ker je velik delež Romov v Evropi marginaliziranih in kot druge marginalizirane skupnosti živijo v zelo slabih socialnoekonomskih razmerah ter so pogosto žrtve hude diskriminacije in segregacije na vseh področjih življenja;

AK.  ker se čedalje večja revščina v EU še vedno zaostruje zaradi gospodarske in finančne krize ter strme rasti cen hrane, saj presežkov hrane v EU skoraj ni, 43 milijonom ljudi pa že grozi revščina zaradi pomanjkanja hrane; ker program za razdeljevanje hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, vzpostavljen leta 1987, zdaj zagotavlja pomoč v hrani 13 milijonom revnih v 19 državah članicah, pri čemer je v distribucijske verige vključenih približno 240 bank hrane in dobrodelnih organizacij; ker nedavna sodba Sodišča T-576/08, v skladu s katero je nezakonito kupovati hrano za program na trgu, ogroža program EU za pomoč v hrani za najbolj ogrožene zaradi čedalje večje odvisnosti programa od nakupov na trgu, in ker se zdi, da razveljavitev člena 2 Uredbe (ES) št. 983/2008 na Sodišču neposredno negativno vpliva na program v letu 2012 in prihodnjih letih, kar bo privedlo do odsekane pomoči v hrani za najbolj ogrožene državljane v 19 državah članicah;

AL.  ker je treba nezanemarljive in v preteklem desetletju povečane proračunske postavke stanovanj in energije v gospodinjstvih upoštevati kot ključne dejavnike tveganja revščine;

AM.  ker so družinski negovalci osebe, ki najpogosteje skrbijo za vzdrževane osebe v EU;

AN.  ker revne osebe pri njihovem ponovnem vključevanju na trg dela in v družbo močno ovira nezmožnost dostopa do osnovnih bančnih storitev, kot so dvigovanje, nakazovanje ali odprtje trajnega naloga;

Soudeležba

1.  poziva Komisijo, naj v pripravo evropske strategije na vseh ravneh upravljanja (evropski, nacionalni, regionalni in lokalni), bolj vključi organizirano civilno družbo ter vse zadevne zainteresirane strani, kot so nevladne organizacije, organizacije socialne ekonomije, ponudniki storitev, strokovnjaki na področju socialnih inovacij in socialne partnerje, ter tudi revne ljudi, v sodelovanju z združenji, v katerih se svobodno izražajo in ki imajo izkušnje in znanje, zlasti z razvojem nacionalnih platform v vseh državah članicah za boj proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter evropskimi institucijami, zlasti z Evropskim parlamentom; meni, da bi morale sinergije zadevati vrsto akterjev, tudi mala in srednja podjetja ter vodje podjetij; poziva k razširitvi srečanj revnih in družbeno izključenih oseb na nacionalno raven in formalizacijo njihove udeležbe in prispevka na letni konvenciji o revščini in socialni izključenosti, kar bi bil temeljni element te konvencije, sprejeta priporočila ob tej priložnosti pa naj se ustrezno in redno spremljajo;

2.  poziva Evropsko komisijo, naj prevzame usklajevalno vlogo in države članice EU usmerja pri obvladovanju aktualnih izzivov ter v boju proti revščini in socialni izključenosti, pri čemer mora vedno upoštevati, da je boj proti revščini predvsem v pristojnosti nacionalnih politik, ter naj zagotavlja potrebno solidarnost in tehnično pomoč;

3.  poziva, naj bo platforma za boj proti revščini namenjena tudi evropskemu povezovanju nacionalnih organizacij, ki zastopajo skupine, ki jih revščina najbolj ogroža, a še niso revne;

Skupno usposabljanje

4.  poziva k organiziranju seminarjev za boljše poznavanje revščine na ravni evropskih institucij in vlad držav članic, ki bi jih priredile organizacije z dejanskimi izkušnjami v boju proti revščini, in k poskusu skupnega usposabljanja evropskih uradnikov in ljudi z dejanskimi izkušnjami v boju proti revščini o vprašanjih v zvezi z revščino in socialno izključenostjo;

5.  poziva države članice, naj vsem slojem družbe omogočijo uživanje kulturne dediščine ter naj se vzdržijo zmanjševanja sredstev v te namene, saj ravno to področje zagotavlja socialno vključevanje in kakovostna delovna mesta;

6.  poudarja bistveno vlogo prostovoljstva in aktivnega državljanstva kot sredstva kohezije in ukrepov za preprečevanje gospodarske, družbene in okoljske neenakosti, saj spodbujata državljane, da se udeležujejo javnega življenja v športu, kulturi, umetnosti ter družbenem in političnem aktivizmu;

7.  poziva, naj se prikrajšanim zagotovi dostop do programov mobilnosti za študij in delo ter naj se poveča del proračuna, namenjenega za te programe; opominja, da mora pobuda Mladi in mobilnost spodbujati mobilnost vseh vajencev, pripravnikov in študentov ter podpirati priznavanje neformalno in priložnostno pridobljene strokovne usposobljenosti;

8.  spodbuja pobude, tudi medgeneracijske, katerih namen je z zagotovitvijo dostopa do informacijske in komunikacijske tehnologije zmanjšati digitalni razkorak za prikrajšane v skladu z evropsko digitalno agendo;

9.  poziva države članice, naj spodbujajo poučevanje novih tehnologij v okviru nacionalnih učnih načrtov takoj od njihovega nastanka;

Ocenjevalni mehanizem

10.  poziva k oblikovanju mehanizma za kritično in redno spremljanje, pri katerem bi sodelovali Evropski parlament, Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor in ki bi temeljil na natančnih kazalnikih na nacionalni in evropski ravni, tako da bi bilo omogočeno ocenjevanje različnih razsežnosti revščine in merjenje napredka držav članic pri uresničevanju cilja zmanjšanja revščine po spolu in starosti in vključitve tega cilja med nacionalne podcilje, saj imajo glede na neobstoj opredelitve revščine povsem različna ocenjevalna merila, zaradi česar so mogoče različne razlage; poziva Komisijo, naj izboljša nacionalne in evropske kazalnike za primerljivost nacionalnih statističnih podatkov o revščini ranljivih oseb in naj skupaj z Evrostatom poskrbi za natančnejše statistične podatke za popolnejšo sliko o revščini in socialni izključenosti, tako da bo mogoče slediti številu ljudi, ki imajo manj kot 50 do 40 % povprečnega dohodka, in na podlagi tega letno oceniti razmere v zvezi z revščino v EU, statistični pristop pa bi morali dopolniti s kvalitativnim in participativnim pristopom; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo izvajane dejavnosti politike koristile vsem, ne samo tistim, ki se bližajo pragu revščine;

11.  poziva Komisijo/Eurostat, naj pripravi popoln pregled stanja o revščini in socialni izključenosti ter dopolni statistične podatke s kvalitativnim in participativnim pristopom glede na spol in starost, da se izpostavi problem revščine med starejšimi ženskami; upa, da bo inštitut za enakost spolov, takoj ko bo v celoti začel delovati, prispeval k reševanju problema neustreznih sistematičnih in primerjalnih podatkov, razčlenjenih po spolu;

12.  poziva k izboljšanju in primerljivosti nacionalnih statističnih podatkov o revščini in k razvoju ustreznih kazalnikov na evropski ravni;

13.  poziva, naj se glede na sedanje krizne razmere nujno opravi podrobna in aktualna študija o številu revnih in tistih, ki jih utegne v prihodnjih mesecih neposredno ogroziti revščina;

14.  poziva Komisijo, naj pripravi in mu predloži letno poročilo o doseženem napredku držav članic pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti;

Horizontalna socialna klavzula

15.  poziva Komisijo, naj popolnoma upošteva pravo horizontalno socialno klavzulo, predvideno v členu 9 PEU, po katerem Unija upošteva zahteve v zvezi s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti ter visoko ravnjo izobraževanja, usposabljanja in varstva zdravja ljudi, in naj pri oceni izvajanja platforme natančneje opredeli njeno vlogo; poziva k poglobitvi študij o socialnem učinku evropskih politik, tudi kadar zanje ne da pobude Komisija, temveč Evropski svet, kot je na primer Evropakt+; meni, da bo bolj poglobljena uporaba te klavzule preprečila zniževanje socialnih norm v Evropi in omogočila razvoj skupnega evropskega socialnega temelja; poziva, naj se pri pripravi študije o socialnem učinku skupaj z združenju, ki delujejo proti revščini, upošteva položaj najrevnejših ljudi v Evropi; meni, da bi bilo treba k tem študijam pritegniti tudi Parlament, Odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor in službe Komisije, odgovorne za socialna vprašanja, ki so v pristojnosti generalnega direktorja, podrejenega generalnemu sekretariatu Evropske komisije;

Proračun

16.  poziva Komisijo, naj natančneje opredeli proračunske vrstice, ki jih zadeva platforma, zlasti v zvezi z Evropskim socialnim skladom in njegovim prispevkom k tej vodilni pobudi, s financiranjem političnih prednostnih nalog, na primer preprečevanjem šolskega osipa in bojem proti revščini otrok, žensk, starejših in delavcev migrantov, pa tudi na ravni dodeljenih proračunskih sredstev; poziva Komisijo, naj navede predloge v zvezi z bojem proti revščini in socialni izključenosti v večletnem proračunskem okviru za obdobje 2014–2020, da se zagotovi ustrezno financiranje začetih pobud za boj proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo, naj opredeli finančno pomoč, potrebno za dogovorjene tematske prednostne naloge, in od držav članic zahteva finančno, da finančno podprejo udeležene akterje civilne družbe na nacionalni ravni v nacionalnih reformnih programih, vodilni platformi in nacionalnih strategijah za socialno zaščito in socialno vključevanje; priporoča nadaljevanje in večjo proračunsko podporo evropskim programom, ki prispevajo k različnim vidikom boja proti socialni izključenosti, revščini in socialno-ekonomskim razlikam, vključno z neenakostmi na zdravstvenem področju (okvirni program za raziskave, program Progress);

17.  je seznanjen, da je Evropska komisija v osnutku proračuna 2012 povečanje za vodilno pobudo Evropska platforma proti revščini v primerjavi z lanskim letom ocenila na 3,3 %; poziva Komisijo, naj dodatno pojasni prispevek Evropskega socialnega sklada k tej vodilni pobudi ter posamezne ukrepe, ki se osredotočajo na prednostne naloge, kot so boj proti revščini otrok, žensk, starejših in migrantskih delavcev ter preprečevanje zgodnje opustitve šolanja; v zvezi s tem obžaluje pomanjkanje jasnosti in prekrivanje instrumentov ter proračunskih vrstic, s katerimi naj bi bili prek proračuna EU doseženi cilji strategije Evropa 2020;

Program pomoči v hrani za najrevnejše

18.  nasprotuje odločitvi Komisije o znižanju proračuna za program razdeljevanja hrane ogroženim osebam, ki živijo v Evropski uniji, za leto 2012 s 500 milijonov EUR na 113,5 milijona EUR; globoko obžaluje, da do tega prihaja v času hude gospodarske in socialne krize; zato poziva Komisijo in Svet, naj poiščeta rešitev za nadaljnje financiranje programa razdeljevanja hrane za preostali leti sedanjega obdobja financiranja (2012 in 2013) in za novo obdobje financiranja 2014–2020 na pravni podlagi, ki je Sodišče Evropske unije ne bo moglo izpodbijati, ter naj ohranita zgornjo letno mejo financiranja 500 milijonov EUR, tako da ljudje, ki so odvisni od pomoči, ne bodo trpeli pomanjkanja hrane;

Odprta metoda koordinacije na socialnem področju

19.  poziva k okrepitvi odprte metode koordinacije na socialnem področju in k njeni pravilni uporabi za področje revščine, zlasti prek nacionalnih strategij socialnega vključevanja in varstva, ki se skupno razvijajo, izvajajo in ocenjujejo, na podlagi skupno opredeljenih ciljev prek nacionalnih platform proti revščini in izmenjave dobre prakse pri politikah dejanskega dostopa do temeljnih pravic izvajanja Listine temeljnih pravic in spremenjene Evropske socialne listine (ki je vse države članice še niso ratificirale), zlasti njenih členov 30 in 31; poudarja, da je treba ob tem še naprej upoštevati delo Odbora Sveta za socialno varstvo; poziva, naj platforma spodbuja in spremlja udeležbo lokalnih organov, podjetij socialne ekonomije in drugih lokalnih akterjev pri pripravi in izvajanju nacionalnih strateških poročil;

Košarica osnovnih potreb in storitev

20.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropsko centralno banko predlaga skupna načela za opredelitev košarice osnovnih življenjskih potrebščin in storitev, potrebnih za zagotovitev dostojnega življenja za vse, in opozarja, da teh takojšnjih potreb ni mogoče izpolniti brez spoštovanja človeškega dostojanstva in dejanskega dostopa do vseh temeljnih − državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih − pravic, brez izjeme; poziva, naj se pojasni cilj stabilnosti cen, da bi omogočili upoštevanje nacionalnih posebnosti, ki ne vplivajo nujno na kazalnike evroobmočja;

21.  poziva, naj se Odboru Evropskega parlamenta za zaposlovanje v okviru platforme dodeli posebna vloga, zlasti pri spremljanju učinkovitosti platforme, politik EU in držav članic pri zmanjševanju revščine in socialne izključenosti v okviru strategije Evropa 2020;

22.  poziva, naj platforma omogoči čim natančnejše evidentiranje dostopa do teh potreb (ki so različne glede na območja in zadevne skupine) v skladu z različnimi mehanizmi pomoči za revne;

23.  poziva Komisijo, naj navede cilje in vsebino letne konvencije platforme za boj proti revščini, ki bi lahko bili med drugim izmenjava dobre prakse in neposredno upoštevanje ljudi, ki živijo v revščini; predlaga, naj to srečanje poteka ves teden ob mednarodnem dnevu boja proti revščini (17. oktober);

24.  meni, da je temelj za izboljšanje politik Unije na tem področju boljša kakovost in primerljivost nacionalnih statističnih podatkov v platformi za merjenje trendov neenakosti in razvoja blaginje;

25.  poziva Komisijo, naj platforma upošteva rezultate evropskih let boja proti revščini (2010) ter aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti (2012);

Priporočila iz leta 2008

26.  pozdravlja napoved Komisije glede sporočila o izvajanju priporočila Komisije iz leta 2008 o strategiji za dejavno vključevanje in poziva, naj vsebuje zlasti časovni razpored za izvajanje njenih treh sestavnih delov ter določi večletni delovni program na nacionalni ravni in na ravni EU; ima pomisleke glede preložitve objave sporočila o dejavnem vključevanju na leto 2012 ter poziva Komisijo, naj ga objavi že leta 2011, vanj pa vključi oceno izvajanja dejavnega vključevanja; poziva Svet, Komisijo in Parlament, naj se izrecno zavežejo izvajanju vseh politik za zmanjšanje revščine ter tako zagotovijo, da bodo gospodarska in zaposlovalna politika ter politika socialnega vključevanja prispevale k odpravljanju, ne k naraščanju revščine;

27.  opozarja na tri sestavne dele evropske strategije za dejavno vključevanje oseb, izključenih s trga dela, v priporočilu Komisije iz leta 2008:

Uresničevanje temeljnih pravic

28.  poziva, naj bo platforma usmerjena v uresničevanje pravic, ki zagotavljajo dostojno življenje za vse, zlasti na področju zaposlovanja, stanovanj, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, ustreznega življenjskega standarda, pravosodja, izobraževanja, usposabljanja in kulture, varstva družine in zaščite otrok; poziva, naj Agencija za temeljne pravice izvede študijo o dejanskem dostopu najrevnejših do vseh temeljnih pravic in o diskriminaciji, ki jo trpijo, in drugih pravicah, opredeljenih v mednarodnih konvencijah in dokumentih, ki so jih podpisale države članice, v povezavi z nevladnimi organizacijami, v katerih se socialno izključene osebe svobodno izražajo, in ob upoštevanju, da je uresničevanje pravice do stanovanjskega prostora potrebno za popolno uresničevanje drugih temeljnih pravic, vključno s političnimi in socialnimi pravicami;

29.   poziva Svet, naj med tematska področja v naslednjem večletnem okviru Agencije za temeljne pravice vključi razdelek „Skrajna revščina in temeljne pravice“;

Brezdomstvo

30.  meni, da morajo države članice in Komisija nameniti posebno pozornost položaju brezdomcev in sprejeti dodatne ukrepe, da bi do leta 2015 dosegli njihovo popolno vključitev v družbo, kar bo zahtevalo zbiranje primerljivih podatkov in zanesljivo statistiko na ravni Skupnosti ter njihovo letno objavljanje skupaj s poročanjem o napredku in ciljih, opredeljenih v nacionalnih strategijah in strategijah Skupnosti za boj proti revščini in socialnemu izključevanju; poziva Evropsko komisijo k takojšnjemu oblikovanju evropske strategije za brezdomstvo, in sicer v skladu s skupnim poročilom Komisije in Sveta o socialni zaščiti in socialni vključenosti iz leta 2010, sklepnimi priporočili evropske konference o soglasju na področju brezdomstva (2010) in resolucijo Evropskega parlamenta o strategiji EU za brezdomstvo; poziva Evropsko komisijo k oblikovanju podrobnega načrta za izvajanje te strategije v obdobju 2011–2020; poziva platformo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse, da javne institucije ne bi izgubile stika z brezdomci;

31.  poziva Odbor za socialno zaščito, naj vsako leto spremlja napredek držav članic na področju brezdomstva, in sicer na podlagi nacionalnih tematskih poročil o brezdomstvu (2009) ter v skladu s skupnim poročilom Komisije in Sveta o socialni zaščiti in socialni vključenosti za leto 2010;

Izobraževanje/usposabljanje

32.  meni, da lahko učinkovit in popoln izhod iz revščine dosežemo le, če nujno povečamo učinkovitost orodij socialnega varstva in to povežemo z odločno okrepitvijo izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh; podpira razvoj bolj vključujočih izobraževalnih sistemov, ki bi odvračali od opuščanja šolanja in omogočali mladim iz prikrajšanih skupin dostop do višjih stopenj šolanja, s čimer bi preprečili medgeneracijsko prenašanje revščine; podpira dostop do potrjevanja pridobljenih izkušenj in do vseživljenjskega učenja, zlasti za prikrajšane skupine, zato da se z vključevanjem na trg dela zmanjša revščina in olajša dostop do dostojnih in kakovostnih delovnih mest; meni, da je bistveno, da izvajati in poglobiti programe vseživljenjskega učenja ter da države članice sodelujejo na področju izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter pri individualizirani pomoči pri iskanju zaposlitve, in poudarja, da je treba te ukrepe pri osebah v socialni stiski in najranljivejših osebah dodatno okrepiti; priporoča oblikovanje strategije EU za odpravo revščine med zaposlenimi in za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter za potrditev načel za kakovostna delovna mesta;

Dostojno delo in revni zaposleni

33.  opozarja, da čedalje več negotovih zaposlitvenih razmerij v večini držav članic slabša segmentacijo trga dela in zmanjšuje zaščito najranljivejših; zato poudarja, da je treba poleg poklicnega usposabljanja in stalnega izobraževanja nova delovna mesta ustvarjati z upoštevanjem temeljnih načel Mednarodne organizacije dela, udejanjanjem koncepta dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest (dostojne delovne razmere, pravica do dela, varnost in zdravje delavcev, socialna zaščita, zmožnost zastopanja in dialog z zaposlenimi), izvajanjem enakega plačila za moške in ženske ter enakim obravnavanjem delavcev Evropske unije in državljanov tretjih držav, ki zakonito bivajo na ozemlju Unije; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo v pomembnem in učinkovitem boju proti delu na črno, ki poleg nesorazmernih negativnih učinkov na vzdržnost sistemov socialne zaščite ni združljivo z načeli dostojnega dela, posameznikom onemogoča dostop do sistemov socialne zaščite in povečuje tveganje revščine; poziva Komisijo, naj reši vprašanje revščine med zaposlenimi ter podpre ustvarjanje varnih delovnih mest in zagotovi pravilno izvajanje prožnih zaposlitvenih ureditev, tako da se preprečijo zlorabe;

34.  poudarja, da je glavna skrb mladih, da so samostojni, imajo dostop do zdravstvenega varstva ter dostojnega in cenovno dostopnega stanovanja, hkrati morajo imeti možnost usposabljanja, dela in se samouresničevanja; zato poziva države članice, naj odpravijo diskriminacijo na podlagi starosti pri dostopu do sistemov minimalnega dohodka, na primer izključitev mladih iz sistemov minimalnega dohodka, ker ne plačujejo socialnovarstvenih prispevkov;

35.  vztraja, da potrebujemo specifične dodatne ukrepe za najbolj prikrajšane skupine (invalide ali kronične bolnike, enostarševske ali številne družine), ki imajo dodatne stroške zlasti za storitve osebne pomoči, rabo posebne infrastrukture, zdravstveno oskrbo in socialno podporo;

36.  poziva države članice, naj izboljšajo učinkovitost javnih organov za zaposlovanje, med drugim z učinkovitejšo opredelitvijo potreb trga dela, saj je zaposlitev prvi korak k preprečevanju revščine in socialne izključenosti ter boja proti njima;

37.  poudarja, da je treba bolje pripraviti prehod iz šole, poklicnega usposabljanja in višješolskega izobraževanja v zaposlitev, ki mora šolanju ali usposabljanju neposredno slediti; zato poudarja, da je izredno pomembno učinkovito izvajati pobudo Evropska garancija za mlade, ki mora postati orodje za dejavno vključevanje na trg dela; meni, da bi morali socialni partnerji, lokalni in regionalni organi ter mladinske organizacije sodelovati pri oblikovanju vzdržne strategije za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, v katero je treba vključiti formalno priznanje pridobljenih kvalifikacij;

38.  priporoča državam članicam, naj pri izvajanju načel prožne varnosti na trgu dela po posvetovanju s socialnimi partnerji zagotovijo, da bosta pri tem tako prožni varnosti kot varnosti delavcev enako pomembni, in naj s spodbudami okrepijo udeležbo zadevnih delavcev v poklicnem usposabljanju;

39.  opozarja, da je skrajna revščina bolj ogroža ženske kot moške, če upoštevamo pomanjkljivosti v sistemih socialne zaščite in diskriminacijo, ki smo ji še vedno priča, zlasti na trgu dela, to pa zahteva celo vrsto specifičnih političnih rešitev, v katerih bo upoštevan vidik spola in ki bodo prilagojene konkretnim okoliščinam;

40.  poziva države članice, naj okrepijo sredstva, ki omogočajo učinkovitost javnih služb za zaposlovanje;

41.  poziva Evropsko komisijo k prožnejšim pravilom in postopkom za nadzor financiranja obveznih nadomestil za javne storitve, naloženih lokalnim organom pri vzpostavljanju lokalnih javnih storitev za pomoč najbolj ogroženim;

42.  poziva, naj se ovrednotijo znanje, izkušnje in neformalne kompetence, znanje in spretnosti prikrajšanih, ki živijo v revščini in socialni izključenosti in/ali tradicionalnih skupnostih ter naj se uveljavijo sistemi potrjevanja izkušenj, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem, poleg tega pa naj se opredeli, kako bi to lahko prispevalo k vključitvi teh ljudi na trg dela;

Priseljenci

43.  poziva k spoštovanju enakosti pravic in socialne zaščite za vse v vseh državah članicah, ne glede na to, ali so državljani Unije ali tretjih držav, ob upoštevanju različne prakse, kolektivnih pogodb ali zakonodaje v posameznih državah članicah; poziva države članice, naj se bojujejo proti nezakonitemu in neprijavljenemu delu;

44.  ob tem še posebej poudarja pomen kulturnega in jezikovnega vključevanja v državi gostiteljici, saj se tako odpravlja socialna izključenost;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo sodelovanje s tretjimi državami na področju izobraževanja in kulture, da bi zmanjšale revščino in socialno izključenost v teh državah, podprle razvoj in preprečile priseljevanje iz izključno ekonomskih razlogov;

46.  meni, da revščina med zaposlenimi kaže na nepravične delovne razmere, in poziva k prizadevanjem za spremembo tega stanja, tako da bodo dohodki na splošno, predvsem pa minimalna plača, bodisi zakonsko določeni bodisi urejeni s kolektivnimi pogajanji, omogočili dostojen življenjski standard;

47.  opaža, da zaposlitev sama po sebi ne zagotavlja izhoda iz revščine, saj so potrebni dodatni posegi za boj proti revščini zaposlenih in za dostop do trajne in kakovostne zaposlitve;

48.  poziva države članice, naj spodbujajo polno udeležbo žensk na trgu dela in izvajanje zakonodaje o enakem plačilu ter naj namenijo več pozornosti vprašanju ustreznosti pokojnin žensk;

49.  priporoča, naj se uvede ustrezna obdavčitev zelo visokih plač in s tem prispeva k financiranju sistemov socialne zaščite in minimalnega dohodka ter zmanjšajo razlike med dohodki;

Invalidi

50.  priporoča državam članicam, naj pripravijo nove ukrepe za vključevanje ranljivih skupin in socialno izključenih, zlasti invalidov, v podjetja, tudi v podjetja socialne ekonomije in javne službe, ter naj tako spodbujajo vključevanje na gospodarsko najšibkejših in socialno najranljivejših območjih, poglobijo pa naj tudi veljavno zakonodajo, kot je direktiva iz leta 2000, ki obravnava zaposlovanje invalidov; priporoča državam članicam, naj z odpravo obstoječih ovir in pomočjo zagotovijo, da bodo invalidi vključeni v izobraževanje že od zgodnjega otroštva; priporoča državam članicam, naj spodbujajo vključujoče okolje za invalide, in jih poziva, naj namenijo posebno pozornost izobraževanju in oskrbi že v zgodnjem otroštvu in s tem preprečijo, da bi invalidni otroci že na začetku dokončno in brezupno izpadli iz tega procesa; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo izmenjavo najboljše prakse z izvajanjem večstranskih ukrepov za vključevanje invalidov na trg dela; priporoča državam članicam, naj starejšim in invalidom zagotovijo dostop do socialnih in zdravstvenih storitev;

Spol

51.  odločno graja dejstvo, da evropska platforma Komisije proti revščini in socialni izključenosti povsem zanemarja vidik spola v zvezi z revščino in socialno izključenostjo;

52.  poudarja, da ženske na podeželju pogosto niso obravnavane kot delovna sila, čeprav je njihov prispevek k vsakodnevnemu delu v kmetijstvu enako pomemben kot prispevek moških, zaradi česar so socialno izključene iz pravic iz delovnega razmerja in dovzetne za revščino;

53.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo vidik spolov kot ključno sestavino vseh skupnih politik in nacionalnih programov za izkoreninjenje revščine in boj proti socialni izključenosti; poleg tega meni, da bi države članice v svojih načrtih za okrevanje po recesiji morale upoštevati razsežnost spolov;

54.  zaradi pomena politik socialne zaščite v boju proti revščini in socialni izključenosti poudarja pomembnost učinkovitih socialnih prejemkov za podporo ranljivim družbenim skupinam (na primer invalidom, enostarševskim družinam, brezposelnim itd.) in tudi posebnim skupinam prebivalstva (na primer številčnim družinam);

55.  poziva države članice, naj izboljšajo zaščito delavcev, nezmožnih za delo zaradi bolezni, nesreče pri delu ali poklicne bolezni, da se ne bi znašli v pomanjkanju; zato želi, da bi okrepili nacionalno zakonodajo, tako da bi se morale pred odpovedjo vsakega zaposlitvenega razmerja obvezno poiskati druge zaposlitvene možnosti;

56.  poziva platformo, naj izdela opredelitev posebnega položaja delavca invalida, ki bi zagotavljal trajno zaposlitev;

57.  poziva države članice, naj za večjo udeležbo na trgu dela, zlasti žensk, z uskladitvijo družinskega in poklicnega življenja povečajo dostop do kakovostnih in finančno dostopnih struktur zaščite, saj velik del državljanov Unije ostaja zunaj trga dela, ker prevzamejo skrb za družinskega člana, kar zanje pomeni večjo nevarnost, da se bodo znašli v revščini;

Poraba sredstev

58.  priznava, da je treba po možnosti oceniti učinkovitost, vpliv, usklajevanje in čim boljši izkoristek evropskih sredstev, zlasti sredstev Evropskega socialnega sklada, da se zmanjša revščina, četudi to ne bi bil njihov prvotni namen, da se zmanjšajo gospodarske razlike, neenakomerna porazdelitev bogastva in razlike med ravnmi življenjskega standarda v državah članicah in regijah EU ter da se s tem spodbudita gospodarska in socialna kohezija; meni, da je treba prednostno izvajati projekte, ki združujejo cilje in strategije zaposlovanja, pa tudi celovite pristope k dejavnemu vključevanju, na primer projekte za okrepitev medgeneracijske solidarnosti na regionalni in lokalni ravni oziroma projekte, ki posebej prispevajo k enakosti med spoloma in vključevanju ranljivih skupin; poudarja, kako pomembni so učinkoviti solidarnostni ukrepi, skupaj s krepitvijo, predvidevanjem prenosov in zmanjšanjem deleža držav članic v sofinanciranju proračunskih sredstev, da bi ustvarili dostojna delovna mesta, podprli produktivne sektorje, se borili proti revščini in socialni izključenosti ter preprečili vsakršno novo odvisnost; poudarja, da je pomembno podpreti boj proti revščini in socialni izključenosti, dostop do kakovostnih delovnih mest in nediskriminacijo, obenem pa zagotoviti ustrezen dohodek in spodbujati dostop do kakovostnih storitev;

59.  poudarja, da imajo kohezijska politika in strukturni skladi odločilno vlogo pri spodbujanju zaposlovanja in socialnega vključevanja ter spoprijemanju z revščino na mestnih območjih, kjer živi večina prikrajšanih ljudi, pa tudi na podeželju; poudarja pomemben prispevek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji pri preprečevanju revščine med zaposlenimi, ki jih je prizadela kriza, ter evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress pri podpiranju podjetništva; poziva, naj se v prihodnjem večletnem finančnem okviru ohranijo posebne funkcije teh skladov;

60.  poudarja, da Evropski socialni sklad ostaja glavni instrument, ki je posebej namenjen socialnemu vključevanju, in meni, da bi ga bilo treba okrepiti, da bi se lahko ustrezno odzival na ambiciozno zastavljene cilje, določene v strategiji EU 2020 ter v platformi za boj proti revščini;

61.  meni, da imajo instrumenti, kot sta evropski mehanizem za mikrofinanciranje Progress in program Grundtvig, pomembno vlogo pri preprečevanju revščine in socialne izključenosti, in meni, da se bodo na podlagi poglobljenih analiz še razvijali;

62.  poziva Evropsko komisijo, naj opredeli prednostna področja porabe sredstev EU, da bi jih lahko čim učinkoviteje dodelili mikroregijam oziroma soseskam, katerih prebivalstvo je najbolj prizadeto zaradi revščine in socialne izključenosti;

63.  meni, da je treba ukrepe Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki omogoča dodelitev posebne in individualizirane pomoči delavcem, ki so izgubili službo zaradi krize ali globalizacije, ohraniti tudi po letu 2013 in mu zagotoviti popolno financiranje v evropskem proračunu, tako za prevzem obveznosti kot za plačila;

Gospodarsko upravljanje/evropski semester

64.  poziva države članice, naj predstavijo nacionalne programe reform v skladu s ciljem platforme in cilji Unije na področju socialnega in trajnostnega razvoja, in poudarja, da je Komisija izjavila, da je revščina v Evropi 21. stoletja nesprejemljiva, zato jo poziva, naj ne spodbija sistemov indeksacije plač in globalnih kolektivnih pogodb ali nerazumno in neupravičeno omejuje njihovih zmožnosti vlaganja in socialnih izdatkov v okviru gospodarskega upravljanja, obenem pa naj zagotovi vzdržnost javnih financ in ustvarjanje plačanih delovnih mest, saj je za zmanjšanje revščine potrebna pametna, vzdržna in vključujoča rast; poziva k pojasnitvi statusa nacionalnih akcijskih načrtov za socialno vključenost, zlasti pa sprašuje, ali bodo vključeni v nacionalne programe reform za strategijo Evropa 2020; poziva Komisijo, naj izdela specifična priporočila za države članice, da bi dosegle cilj zmanjšanja revščine, predvsem v primeru neuspeha, saj zmanjšanje revščine zahteva večje prizadevanje in vključitev vseh strani in vseh sredstev, da bi srednjeročno močno zmanjšali revščino in hudo revščino in da bi se raven revščine najpozneje do leta 2020 leta znižala na ustrezno majhno raven ali bi bila celo povsem izkoreninjena; predlaga Komisiji, naj za države članice pripravi smernice na ravni EU, da bi zagotovila dejansko udeležbo ozemeljskih skupnosti ter drugih akterjev pri pripravi nacionalnih programov reform; ugotavlja, da so ozemeljske povezave, predvidene v petem kohezijskem poročilu, potencialno najcelovitejši in najcelovitejši mehanizem za vključevanje ozemeljskih skupnosti v ta proces; meni, da cilja strategije Evropa 2020, da bi za 20 milijonov zmanjšali število ljudi, ki jim grozi revščina, ne bo mogoče uresničiti, če pri varčevalnih ukrepih v Uniji ne bo posvečena ustrezna pozornost zaposlovanju in socialni zaščiti, predvsem v korist najbolj prikrajšanih;

65.  meni, da bi si morale države članice prizadevati za prenos ciljev zmanjšanja socialne izključenosti/revščine v ambiciozne nacionalne in regionalne cilje ter da bi morale vanje vključiti poseben cilj glede revščine otrok in posebne strategije večrazsežnostnega pristopa k revščini otrok in družin;

66.  zahteva podporo za vse nevladne organizacije in majhna združenja v boju za temeljne pravice, da bi okrepili potrebne človeške naložbe, omogočili vključevanje ljudi, ki živijo v revščini, in da bi jih bolje obveščali o dostopu do pravic in pravosodja;

67.  pozdravlja predlog o globalnih nepovratnih sredstvih, s katerimi bi si lahko številne manjše nevladne organizacije in združenja pomagali v boju proti revščini;

68.  opozarja, da bi se morale države članice prednostno dogovoriti in čim prej sprejeti predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (KOM(2008)0426); poziva Komisijo, naj še naprej pomaga pri reševanju tehničnih težav v Svetu in tako omogoči hitro sklenitev sporazuma, in naj premosti vse vrzeli v zakonodaji, saj trenutno ne pokriva vseh pomembnih vidikov, zato da bi si prizadevali za odpravo vseh vrst diskriminacije, vključno z diskriminacijo na podlagi socialnega izvora;

69.  meni, da bi morale dejavnosti, predlagane v platformi, upoštevati posledice večplastne diskriminacije in uvesti politično usmerjene ukrepe, kot jih na primer predvidevata španska in romunska zakonodaja, ter da je treba razviti zlasti koncept vključevanja načela enakosti spolov, da bi lahko obvladali tovrstno diskriminacijo;

70.  poziva k izvajanju enakega plačila za moške in ženske ter k enakemu obravnavanju delavcev Evropske unije in državljanov tretjih držav;

71.  prosi Komisijo, naj se posvetuje, kako najbolje odpraviti negativno diskriminacijo na podlagi socialnega izvora;

Socialna ekonomija

72.  pozdravlja pripravljenost Komisije, da bi z različnimi pobudami bolje upoštevala vlogo akterjev v socialni ekonomiji − kot so opredeljeni v resoluciji Parlamenta z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji – zlasti s prizadevanjem, da bi pojasnila pravni okvir za tovrstna podjetja (vzajemne družbe, fundacije in zadruge), tako da bodo lahko nemoteno prispevala k zmanjšanju revščine in da jim bo zagotovljena pravna varnost, in sicer naj predlaga inovativne in trajnostne odzive na potrebe državljanov ter poudari, da socialna ekonomija ni omejena samo na to področje; ima vseeno pomisleke, ker ni sklicevanja na statut evropskega združenja, čeprav je sektor združenj poglavitni akter v boju proti revščini; poudarja tudi, da trenutno predlagani ukrepi v smeri socialne ekonomije, zlasti za združenja in vzajemne družbe, niso zadostni glede na prispevek tega področja k politiki boja proti revščini in socialni izključenosti ter evropskemu gospodarstvu in socialnemu modelu niti na splošno kot odziv na posledice gospodarske in socialne krize; zlasti poudarja svoje zahteve in pričakovanja glede priznavanja socialnih storitev splošnega pomena, kot so bile znova potrjene v njegovi resoluciji z dne 5. julija 2011 o prihodnosti socialnih storitev splošnega pomena ; je seznanjen s predlogi za revizijo določb Skupnosti na področju javnih naročil in državne pomoči ter ponovno zahteva, da jih je treba prilagoditi posebnostim socialnih storitev splošnega pomena in njihovemu načinu organizacije; podpira ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in mehanizme individualizirane pomoči pri iskanju zaposlitve prek podjetij za vključevanje na trg delovne sile in podjetij socialne ekonomije zaradi izkušenj pri socialnem in poklicnem vključevanju prikrajšanih oseb; ponovno poziva k sektorskim zakonodajnim pobudam za kakovost in dostopnost socialnih storitev splošnega pomena, zlasti na področju zdravstva, izobraževanja, javnega prevoza, energetike, vodne politike in komunikacij;

73.  poudarja pomen storitev na področju sociale, zdravstva, nege in izobraževanja pri reševanju vprašanja pomanjkanja usposobljenih delavcev, pri spodbujanju socialne vključenosti ljudi ter v boju proti revščini in socialni izključenosti; želi spomniti na njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest ter poziva k odločnemu in trajnemu vlaganju v razvoj teh ključnih storitev in infrastrukture; z zanimanjem pričakuje akcijski načrt Komisije za reševanje vprašanja pomanjkanja delavcev v zdravstvu;

74.  zahteva močno podporo zagotavljanju dostopa do socialnih storitev, predvsem v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, izobraževanju, javnem prevozu, energetiki, vodni politiki in komunikacijah;

Stanovanja

75.  državam članicam priporoča proaktivno politiko dostojnih stanovanj, ki bo vsem omogočila dostop do kakovostnih stanovanj in do najpomembnejših zdravstvenih in varstvenih storitev po dostopnih cenah ali po prednostni ceni ter ki bo onemogočala izgubo stanovanja, saj je to hud poseg v človeško dostojanstvo, poziva pa tudi k proaktivni energetski politiki, ki bo okrepila uporabo obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost v boju proti energetski revščini; zahteva večjo pozornost za stanovanja za priseljence, ki so pogosto izkoriščani in prisiljeni živeti v nezdravih stanovanjih; opominja na protokol 26 Lizbonske pogodbe na področju socialnih stanovanj in poziva k spoštovanju njegovih določb, zlasti v zvezi s pravico držav članic, da same urejajo to področje, vključno z vprašanjem financiranja; spodbuja države članice k izvajanju posebnih stanovanjskih programov in ustvarjanju možnosti za brezdomce, da se najranljivejšim družbenim skupinam zagotovi najosnovnejši življenjski standard;

76.  priporoča državam članicam, naj razširijo ponudbo kakovostnih socialnih stanovanj in stanovanj za nujne primere, da se vsem, zlasti najbolj ogroženim, zagotovi dostop do dostojnega in cenovno ugodnega stanovanja; meni, da družbo in skupnost več stane, če morata ljudi, ki so bili prisilno izseljeni iz stanovanja, premeščati , kot če v njem ostanejo; zato priporoča izvajanje politik za preprečevanje prisilne izselitve iz stanovanj, zlasti tako, da javni organ prevzame najemnine in zaostala plačila za najemnino ljudi, ki jim grozi prisilna izselitev;

77.  opozarja na povezavo med bivanjem v socialno ogroženih soseskah, naraščajočo revščino in socialno izključenostjo ter naraščanjem zdravstvenih težav; zato evropsko posredovanje v socialno ogroženih soseskah šteje za učinkovit način preprečevanja izključenosti in zniževanja zdravstvenih izdatkov ter poziva Evropsko komisijo, naj v prihodnji kohezijski politiki in drugih programih EU to posredovanje okrepi;

78.  zahteva povečanje proračuna Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjenega financiranju ukrepov za večjo energetsko učinkovitost v socialnih stanovanjih in s tem za boj proti energetski revščini;

79.  poudarja pomembna prizadevanja, ki jih morajo Unija in države članice vložiti, da se zmanjšajo stroški energije v proračunu gospodinjstev, najprej tako, da se zagotovi varnost oskrbe za zavarovanje pred velikimi nihanji cen na energetskem trgu, pa tudi z okrepitvijo politik pomoči za večjo energetsko učinkovitost v gospodinjstvih;

Romi

80.  poziva, naj bodo Romi in organizacije, ki jih zastopajo in delajo z njimi, dejavno vključeni v pripravo in izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje Romov do leta 2020, da bodo mogli prispevati k uresničevanju cilja EU glede zmanjševanja revščine; poziva Evropsko unijo in države članice, naj čim hitreje uvedejo evropsko strategijo za vključevanje Romov, in poziva države članice, naj do konca tega leta predlagajo svoje ukrepe za vključevanje Romov v skladu z evropskim okvirom usklajevanja nacionalnih strategij za vključevanje Romov, ki ga je Komisija predstavila aprila 2011; poudarja, da bosta vključevanje in integracija Romov tako kot boj proti revščini in socialni izključenosti do leta 2020 zahtevala več prizadevanj za njihovo popolno vključitev in konec številnih oblik diskriminacije, katerih žrtev so; poziva, naj bodo tudi druge prikrajšane skupine, na primer priseljenci, vključene v vse politike Unije ali držav članic, ki so namenjene njihovemu socialnemu vključevanju;

81.  poudarja pomen storitev na področju sociale, zdravstva, nege in izobraževanja pri premoščanju razlik, pri spodbujanju socialnega vključevanja ljudi ter v boju proti revščini in socialni izključenosti; opozarja na njihov potencial za ustvarjanje novih delovnih mest ter poziva k odločnemu in trajnemu vlaganju v razvoj teh ključnih storitev in infrastrukture; z zanimanjem pričakuje akcijski načrt Komisije za reševanje vprašanja pomanjkanja delavcev v zdravstvu;

82.  poziva, naj se interesi invalidov upoštevajo pri načrtovanju, uporabi in spremljanju sredstev EU, še posebej v izobraževanju, usposabljanju in samostojnem življenju (prevoz in komuniciranje);

Otroci

83.  poziva, naj se boj proti revščini otrok osredotoči na njeno preprečevanje z zagotavljanjem enakega dostopa do visokokakovostnih vzgojnih in varstvenih storitev za majhne otroke, tako da v šolskem obdobju ne bodo žrtve večplastne prikrajšanosti, pa tudi druge zmogljivosti za otroke (centri za šolske in počitniške dejavnosti, obšolske, kulturne in športne dejavnosti in druge dnevne storitve), pri čemer naj se zagotovi, da bo mreža teh storitev enakomerno pokrivala vsa območja, poziva pa tudi k finančni podpori za priznane in preverjene storitve, in sistematičnemu vključevanju politik v podporo revnim družinam na vseh potrebnih področjih ukrepanja, in sicer v povezavi s splošnim pristopom in ciljnimi ukrepi za najranljivejše družine, zlasti družine z invalidnimi otroki, enostarševske in številčne družine; poziva, naj se v programih boja proti revščini in socialni izključenosti nameni posebna pozornost odnosom med otroki in starši, da bi preprečili krušne namestitve otrok zaradi posledic velike revščine;

84.  poudarja, da imajo po konvenciji OZN o otrokovih pravicah vsi otroci in mladi pravico do šolanja, tudi otroci in mladi, ki nimajo dovoljenja za bivanje v državi, kjer prebivajo;

85.  opozarja, da je tisoče otrok ločenih od staršev zaradi življenjskih razmer (neobstoj stanovanja), ali ker njihovi starši zaradi hude (materialne, socialne in kulturne) revščine niso bili deležni potrebne podpore za prevzetje starševskih obveznosti;

86.  poziva, naj se posebna pozornost nameni prihodnosti mladih, in zahteva jasno strategijo za spodbujanje dostopa mladih do prve dostojne zaposlitve v skladu z ravnjo izobrazbe;

87.  opozarja, da boj proti revščini zahteva celosten in dosleden pristop, ki bo vključeval vsa področja politike; opominja, da je še posebej pomembno okrepiti ukrepe, ki so bili sprejeti na evropski in nacionalni ravni za preprečevanje tega pojava in boj proti njemu;

88.  ugotavlja, da je treba sprejeti celovitejši pristop do vprašanja revščine otrok, pri tem pa poudarja doslej dosežene rezultate pri določanju skupnih načel, kot je razvidno iz sklepov Sveta za zaposlovanje z dne 6. decembra 2010, v katerih poziva, naj se boju proti revščini otrok da prednost;

89.  spodbuja pripravljenost Komisije, da leta 2012 predloži priporočilo o revščini otrok;

90.  podpira junijske sklepe Sveta EPSCO v podporo celostni strategiji za preprečevanje revščine otrok in spodbujanje njihovega dobrega počutja, ki bo osredotočena na primeren družinski dohodek, dostop do storitev, kamor spadata tudi predšolska vzgoja in otroško varstvo, in sodelovanje otrok; poziva k sprejetju podrobnega načrta za izvajanje predlaganega sporočila v letu 2012;

91.  poudarja pomen strukturnih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, kot ključnega orodja za pomoč državam članicam v boju proti revščini in socialni izključenosti; poziva države članice k več sofinanciranim ukrepom v podporo storitvam, kot so zmogljivosti otroškega varstva, oskrbe starejših in vzdrževanih oseb;

92.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da varčevalne politike, dogovorjene z državami članicami, ne bodo v nasprotju s cilji EU 2020, da se 20 milijonov ljudi reši revščine, oziroma ne bodo ogrožale njihove izpolnitve;

93.  poziva k boju proti začaranemu krogu revščine, da se prepreči prenašanje revščine na naslednje rodove;

94.  poziva države članice, naj priznajo resnično vlogo umetnikov pri socialnem vključevanju in boju proti revščini, zlasti s podpiranjem njihovega delovnega okolja in statusa;

Minimalni dohodek

95.  želi, da bi Komisija ob spoštovanju načela subsidiarnosti izvedla posvetovanje o možnosti zakonodajne pobude o ustreznem minimalnem dohodku, ki omogočal gospodarski razvoj, preprečeval revščino in zagotavljal osnovo za dostojno življenje, polno in neomejeno udeležbo v družbi ter napredovati pri iskanju zaposlitve ali v usposabljanju ter bo imel vlogo samodejnega stabilizatorja v gospodarstvu, upoštevaje različne prakse, kolektivne pogodbe ali zakonodajo v državah članicah, saj je opredelitev minimalnega dohodka v pristojnosti vsake posamezne države članice; želi, da bi Komisija državam članicam pomagala pri izmenjavi najboljših praks o višini minimalnega dohodka, države članice pa spodbuja, naj razvijejo sheme minimalnega dohodka, katerega osnova bo vsaj 60 % povprečnega dohodka posamezne države članice;

Neuporaba socialne pomoči

96.  opozarja, da se po navedbah OECD od 20 do 40 % socialne pomoči ne uporabi; poziva države članice k ocenitvi njihovih sistemov za podporo dohodkom, da bi se izognile ustvarjanju prikrite revščine, s tem da poskrbijo za večjo preglednost, čimbolj učinkovito obveščanje upravičencev o njihovih pravicah, vzpostavitev učinkovitejših svetovalnih služb, poenostavitev postopkov ter uvedbo ukrepov in politik za boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji, ki ju doživljajo upravičenci do minimalnega dohodka;

97.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno podporo, usposabljanje in storitve za razbremenitev oseb, ki negujejo svojce, tako da bodo lahko starejši in osebe, ki potrebujejo nego, ostali v domačem okolju, dokler bodo želeli;

98.  poziva Komisijo, naj oceni vključenost primerov prezadolženosti v pojav revščine in naj v okviru platforme spodbuja izmenjavo praks o mehanizmih boja proti prezadolževanju;

Starejši – dopust za nego svojca

99.  meni, da je treba razviti in spremeniti sistem oskrbe starejših v vseh državah članicah, tudi oskrbo na domu, s čimer bi preprečili, da ti ljudje ne bi trpeli izključenosti ali revščine, dodaja pa, da je treba – po možnosti finančno –spodbujati oskrbo teh oseb v družinskem krogu, skladno z zagotavljanjem trajnostnega razvoja družbe za okrepitev aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti spodbujati pa je treba tudi dostopnost in solidarnost in izboljšati kakovost dolgotrajne oskrbe; poziva Komisijo, naj oceni, ali bi lahko k temu prispevala direktiva o dopustu za nego svojca;

100.  poziva Komisijo naj posveti zadostno pozornost razvoju socialnih inovacij in spodbujanju socialne politike, ki bo temeljilo na dejstvih ter na bolj premišljenem izvajanju ocen učinkov, tako da bodo prinesle dodano vrednost, in naj predlaga trajnostne in inovativne rešitve, ki bodo skladne z demografskim dogajanjem;

101.  poudarja pomen oblikovanja predlogov politike na ravni držav članic za reševanje težav, povezanih z revščino in izključenostjo, kot na primer brezdomstvo ter odvisnost od mamil in alkohola; poziva k učinkovitejši izmenjavi najboljše prakse na teh področjih med državami članicami;

102.  poudarja, da je pomembno predlagati ukrepe, katerih cilj je poenostaviti dostop prostovoljskih organizacij do evropskih sredstev;

103.  poziva Komisijo, naj upošteva poročilo Evropskega parlamenta o zeleni knjigi o prihodnosti pokojnin v Evropi;

104.  priporoča državam članicam, naj uvedejo ustrezno minimalno pokojnino, ki bo starejšim omogočala dostojno življenje;

105.  poziva Komisijo, naj oblikuje niz okvirnih smernic in načel za zagotovitev ustreznih in vzdržnih pokojninskih načrtov, da bi se lahko uspešno borili proti tveganju revščine, ki ogroža ženske zaradi negotove in nestalne zaposlitve ter nizkih plač; opozarja, da mora biti socialno varstvo bolj prilagojeno osebnim in družinskim razmeram ob povečanju vrednosti materinstva in zagotavljanja oskrbe;

o
o   o

106.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 180, 19.7.2000, str. 22. (2) UL L 303, 2.12.2000, str. 16. (3) UL L 298, 7.11.2008, str. 20. (4) Svet EU, sporočilo za javnost 10560/10 (Tisk 156), 3019. zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Luxembourg, 7. in 8. junija 2010. (5) Svet EU, 3053. zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Bruselj, 6. decembra 2010. (6) Svet EU, sporočilo za javnost 7360/11 (Tisk 52), 3073. zasedanje Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, Bruselj, 7. marca 2011. (7) Mnenje Odbora za socialno zaščito za Svet, Svet Evropske unije, 6491/11, SOC 124, z dne 15. februarja 2011. (8) Poročilo Odbora za socialno zaščito za Svet, Svet EU, 6624/11 ADD 1 SOC 135 ECOFIN 76 SAN 30, z dne 18. februarja 2011. (9) Mnenje Odbora za socialno zaščito, Svet EU, 9960/10, SOC 357 SAN 122, z dne 20. maja 2010. (10) UL C 166, 7.6.2011, str 18. (11) UL C 248, 25.8.2011, str. 130. (12) UL L 307, 18.11.2008, str. 11. (13) UL C 87 E, 11.4.2002, str. 253. (14) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 11. (15) UL C 212 E, 5.8.2010, str. 23. (16) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16. (17) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57. (18) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 120. (19) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0262. (20) UL C308 E, 20.10.2011, str. 116. (21) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0376. (22) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0375. (23) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0058. (24) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0086. (25) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 49. (26) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0338. (27) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0092. (28) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 19. (29) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0499. (30) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0383. (31) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0453. (32) Sklepi Sveta iz Bruslja z dne 7. marca 2011. (33) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 79. (34) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0319. (35) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0365. (36) Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti (KOM(2010)0758). (37) Eurostat (2009), poročilo OSZ z naslovom Ocena OSZ o socialni razsežnosti strategije Evropa 2020 (10. februar 2011). (38) Komisija za družbene determinante zdravja (2008). Odprava razlik v generaciji: enakost na področju zdravja z ukrepanjem v zvezi z družbenimi determinantami zdravja. Končno poročilo Komisije za družbene deteminante zdravja. Ženeva, Svetovna zdravstvena organizacija.