Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–   ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(1),

–   ob upoštevanju Konvencije o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih, sprejete v OZN leta 1949,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 15. septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, ter kasnejših sklepnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih Združenih narodov Peking+5 (2000), Peking +10 (2005) in Peking+15 (2010),

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je sprejel Evropski svet marca 2011(2),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 5. marca 2010 z naslovom „Okrepljena zaveza za enakost med ženskami in moškimi – Listina žensk“ (COM(2010)0078),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 11. februarja 2011 z naslovom „Napredek v zvezi z enakostjo žensk in moških – letno poročilo 2010“ (SEC(2011)0193),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),

–   ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice o homofobiji, transfobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete (2010),

–   ob upoštevanju svežnja ukrepov EU, namenjenega žrtvam, ki ga sestavljajo sporočilo Komisije z dne 18. maja 2011 z naslovom „Krepitev pravic žrtev v EU“ (COM(2011)0274), predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj (COM(2011)0275) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah (COM(2011)0276),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 3. oktobra 2008 z naslovom „Uresničevanje barcelonskih ciljev glede varstva predšolskih otrok“ (COM(2008)0638),

–   ob upoštevanju Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi in s tem povezane sodbe Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi Test-Achats (C-236/09)(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o ženskah in revščini v Evropski uniji(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2009 o nediskriminaciji na podlagi spola in solidarnosti med generacijami(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009(6) in z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o ženskah in vodenju podjetij(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o pojavni obliki revščine žensk v Evropski uniji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o vidikih enakosti spolov pri gospodarskem nazadovanju in finančni krizi(11),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0041/2012),

A.   ker je enakost moških in žensk temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbi o Evropski uniji, ker je vključevanje načela enakosti spolov v vse dejavnosti posebno poslanstvo Unije in ker kljub postopnemu napredku na tem področju še vedno obstaja veliko neenakosti med ženskami in moškimi;

B.   ker je v času gospodarske krize krepitev položaja žensk na trgu dela in njihove ekonomske neodvisnosti ne samo moralna obveza, ampak tudi gospodarska nujnost; ker strategija Evropa 2020 vključuje krovni cilj v zvezi z dvigom stopnje zaposlenosti žensk in moških, starih med 20 in 64 let, na 75 %;

C.   ker sta prihodnja gospodarska konkurenčnost in blaginja Evrope zelo odvisni od njene sposobnosti, da v celoti izkoristi delovno silo ter zlasti poveča udeležbo žensk na trgu delovne sile; ker je ena od prednostnih nalog strategije Evropa 2020 spodbuditi več žensk k delu, da bi do leta 2020 dosegli 75-odstotno stopnjo zaposlenosti žensk; ker sorazmerno več žensk kot moških dela s skrajšanim delovnim časom ali v okviru pogodb o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar jih je lažje odpustiti v kriznih obdobjih, in ker obstaja tveganje, da bo zdajšnja recesija upočasnila izboljšave ali celo izničila napredek na področju enakosti spolov; ker pa imajo lahko možnosti skrajšanega delovnega časa v nekaterih primerih in za določeno obdobje tudi pozitiven učinek za ženske in moške, saj jim olajša usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja;

D.   ker cilj enakosti spolov vključuje boljšo politično zastopanost žensk; ker se udeležba žensk pri sprejemanju političnih odločitev v zadnjih letih ni linearno izboljšala – razmerje med ženskami in moškimi v nacionalnih parlamentih EU je ostalo nespremenjeno pri 24 % žensk in 76 % moških, pri čemer je delež poslank v nekaterih parlamentih držav članic nižji od 15 %, delež ministric v celotni EU pa je le 23 %; ker se je v drugi polovici parlamentarnega mandata 2009–2014 zmanjšalo število ženskih podpredsednic Evropskega parlamenta;

E.   ker je gospodarska kriza sprva prizadela predvsem zaposlovanje moških, vendar bo zmanjševanje javne porabe verjetno nesorazmerno močno vplivalo na zaposlovanje žensk in razliko v plači, saj je v javnem sektorju zaposlenih več žensk kot moških; ker so posebej kritični sektorji, v katerih prevladujejo ženske, zdravstvo, izobraževanje in socialno varstvo; ker je pozornost treba nameniti ne samo stopnjam zaposlenosti, ampak tudi enakim pogojem zaposlovanja in kakovosti zaposlitve, vključno s poklicnimi možnostmi in plačami;

F.   ker je nasilje nad ženskami, vključno s psihološkim nasiljem, glavna ovira za enakost med ženskami in moškimi, kršitev temeljnih pravic žensk in kljub protiukrepom, ki so jih doslej sprejeli politiki, še vedno najbolj razširjena kršitev človekovih pravic v EU; ker gospodarska kriza ustvarja pogoje, ki jih povezujemo z vse večjim nasiljem v intimnih razmerjih, in ker so ženske, ki so žrtve nasilja, zaradi varčevalnih ukrepov, ki vplivajo na podporne storitve, še bolj ranljive kot ponavadi;

G.   ker ekonomisti in strokovnjaki za demografijo (Svetovna banka, OECD, MDS) uporabljajo ekonomske in matematične modele za poudarjanje ekonomske vrednosti proizvodnje gospodinjstev – ki jo izvajajo predvsem ženske – in ker bi bil prispevek žensk k BDP še višji, če bi se upoštevalo njihovo neplačano delo, kar dokazuje obstoječo diskriminacijo dela žensk;

H.  ker zmanjševanje proračunskih sredstev za socialne storitve, kot je varstvo otrok, še dodatno otežuje udeležbo žensk na trgu dela;

I.   ker je dostop do storitev varstva otrok ter do storitev za starejše in druge osebe, ki potrebujejo oskrbo, bistvenega pomena za enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela ter pri izobraževanju in usposabljanju; ker so skrbniki na domu še vedno diskriminirani glede upoštevanja njihove delovne dobe pri pokojnini in drugih pravicah;

J.   ker je leto 2012 evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, pri čemer je treba poudariti, da zaradi daljše pričakovane življenjske dobe več žensk kot moških v starejših letih živi v enočlanskih gospodinjstvih;

K.   ker je Evropski parlament oktobra 2011 sprejel svoje stališče o predlogu nove direktive o porodniškem dopustu, ki predvideva podaljšanje porodniškega dopusta na 20 tednov s polnim plačilom ter določitev plačanega očetovskega dopusta, ki bi trajal najmanj 2 tedna;

L.  ker je zaradi bančne krize močno omejen dostop do kapitala, ta težava pa bo verjetno nesorazmerno bolj prizadela podjetnice, saj se ženske vse pogosteje samozaposlujejo zaradi lažjega združevanja poklicnega in družinskega življenja;

M.   ker sta zbiranje in analiza podatkov, ločenih po spolu, bistvenega pomena pri zagotavljanju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji;

N.  ker je napredek pri doseganju enakosti spolov izjemno počasen, zlasti pri doseganju ekonomske enakosti; ker morajo politični voditelji storiti več, kot samo govoriti o doseganju enakosti, ter enakost spolov opredeliti kot prednostno nalogo svojih gospodarskih strategij;

O.   ker so razlike v plačah, ki jih prejemajo ženske in moški, še vedno zelo velike (v nekaterih primerih presegajo 25 %) in ker se kljub vsem prizadevanjem in doseženemu napredku te razlike ne zmanjšujejo, temveč stagnirajo;

P.   ker so stopnje zaposlenosti na podeželju nižje in ker poleg tega veliko žensk ni vključenih na uradni trg dela ter zato niso registrirane kot brezposelne ali zabeležene v statističnih podatkih o brezposelnosti, zaradi česar imajo posebne finančne in pravne težave glede pravic v zvezi z odsotnostjo z dela zaradi materinstva in bolezni, pridobitve pokojninskih pravic in dostopa do socialnega varstva ter težave v primeru ločitve; ker so podeželska območja prikrajšana zaradi pomanjkanja priložnosti za kakovostno zaposlitev;

Q.   ker je v povprečju 30 % gospodinjstev v Evropski uniji samskih, ki jih sestavljajo večinoma ženske, ki živijo same, zlasti starejše, ta odstotek pa še narašča; ker so ta gospodinjstva ranljivejša in bolj izpostavljena tveganju revščine, zlasti v času gospodarskih težav; ker so samska gospodinjstva ali gospodinjstva z enim dohodkom v večini držav članic obravnavana manj ugodno, gledano tako absolutno kot relativno, pri obdavčevanju, stanovanjskih vprašanjih, zdravstveni oskrbi, zavarovanjih in pokojninah; ker javne politike ne bi smele ljudi kaznovati zato, ker hote ali nehote živijo sami;

R.   ker so spolno in reproduktivno zdravje žensk in njihove s tem povezane pravice človekove pravice in morajo biti zagotovljene vsem ženskam, ne glede na njihov socialni status, starost, spolno usmerjenost ali etnično pripadnost;

S.   ker so mnoge ženske, na primer invalidke, ženske, ki skrbijo za otroke, starejše in invalide, pripadnice etničnih manjšin, zlasti Rominje in priseljenke, deležne večplastne diskriminacije in diskriminacije iz več razlogov ter so bolj podvržene socialni izključenosti, revščini in hudim kršitvam človekovih pravic;

T.   ker so družine v Evropski uniji raznolike ter zajemajo poročene in neporočene starše v partnerski zvezi, raznospolne in istospolne starše, samohranilce in rejnike, ki si zaslužijo enako zaščito v skladu z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Evropske unije;

U.   ker sodba Sodišča Evropske unije v zadevi Test Achats kaže potrebo po natančnih, jasnih in nedvoumnih določbah v zakonodaji o enakosti spolov;

V.   ker so razlike med spoloma manjše pred ustvaritvijo družine ter se povečajo, ko se posamezniki oblikujejo v pare; ker prihaja pri ženskah po rojstvu prvega otroka do znižanja stopnje zaposlenosti, prikrajšanost na trgu dela pa zlasti občutijo v zgodnjih življenjskih obdobjih, povezanih s skrbjo za otroke, kar se pozneje spremeni v skrb za ostarele, vse to pa pogosto privede do revščine zaposlenih;

W.  ker so se pozitivni ukrepi, namenjeni ženskam, izkazali za temeljne za njihovo popolno vključitev na trg dela in v družbo na splošno;

X.   ker se ženske na podeželju srečujejo s še večjo diskriminacijo in spolnimi stereotipi kot ženske v mestih, prav tako pa je tudi njihova stopnja zaposlenosti veliko nižja od stopnje zaposlenosti žensk v mestih;

Y.   ker so žrtve trgovine z ljudmi predvsem ženske in dekleta;

Enaka ekonomska neodvisnost

1.   poziva države članice, naj zagotovijo, da zakoni, ki urejajo zakonsko zvezo, njeno razvezo in premoženje v zakonski zvezi, posredno ali neposredno ne pomenijo finančne pasti za zakonca, zlasti ženske, ter zagotovijo, da bodo pari, ki želijo skleniti zakonsko zvezo, v ustreznem časovnem okviru v celoti osveščeni in obveščeni o pravnih in finančnih posledicah sklenitve in razveze zakonske zveze;

2.   poziva države članice, naj vlagajo v cenovno dostopno in visoko kakovostno otroško varstvo ter oskrbo bolnih, invalidnih, starejših in drugih oseb, ki potrebujejo oskrbo, ter naj za te storitve zagotovijo prožen delovni čas in dostopnost, tako da bo lahko kar največ ljudi uskladilo poklicno in zasebno življenje; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da moški in ženske, ki skrbijo za otroke ali ostarele, prejmejo priznanje, in sicer z zagotovitvijo individualnih pravic socialnega in pokojninskega varstva; poziva socialne partnerje, naj predložijo posebne pobude za potrjevanje znanj in spretnosti, pridobljenih med odsotnostjo z dela, povezano z družino ali oskrbo;

3.   poziva države članice, naj razvijejo individualne sisteme socialne varnosti, da bi povečale neodvisnost žensk in izboljšale njihov položaj v družbi;

4.   poudarja, da je treba razviti pravni koncept solastništva, ki bi zagotovil popolno priznavanje pravic žensk v kmetijskem sektorju in ustrezno zaščito na področju socialne varnosti in priznavanja dela žensk, ter spremeniti uredbo o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja (EKSRP), da bo mogoče, tako kot v okviru Evropskega socialnega sklada (ESS), v naslednjem programskem obdobju 2014–2020 izvajati pozitivne ukrepe za ženske, ob upoštevanju, da je to bilo mogoče v prejšnjih obdobjih, v sedanjem pa ni, in da bodo taki ukrepi bistveno prispevali k zaposlovanju žensk na podeželskih območjih;

5.   poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo predloge za vzajemno priznavanje zunajzakonskih zvez in istospolnih družin po vsej Evropi med državami, ki že imajo tako zakonodajo, da se zagotovi enakopravna obravnava pri delu, prostem gibanju, obdavčitvi, socialni varnosti, varstvu prihodkov družin in otrok;

6.   pozdravlja sprejetje Direktive 2010/41/EU o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in poziva države članice, naj zagotovijo njeno popolno in pravočasno izvajanje;

7.   obžaluje, da nekatere države članice uporabljajo omejevalne opredelitve „družine“, da bi istospolnim parom in njihovim otrokom odrekle pravno varstvo; opozarja, da se zakonodaja EU v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah uporablja brez diskriminacije na podlagi spola ali spolne usmerjenosti;

8.   poudarja, da lahko konsolidacija proračuna brez upoštevanja enakosti spolov okrepi razlikovanje po spolu na trgu dela, poveča število negotovih oblik zaposlitve med ženskami, razširi vrzel v plačilu med ženskami in moškimi ter poveča feminizacijo revščine in težave pri usklajevanju varstva oz. oskrbe z delom;

9.   poziva Svet, naj upošteva stališče Evropskega parlamenta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, zlasti v zvezi s plačilom žensk, ki so nedavno rodile, da bi ženske v tem obdobju ostale ekonomsko neodvisne;

10.  poziva države članice, naj dejavno spodbujajo in tesno spremljajo izvajanje Okvirnega sporazuma socialnih partnerjev o starševskem dopustu, zlasti v zvezi z neprenosljivim obdobjem, in zagotovijo odpravo vseh ovir za povišanje stopnje očetovskih dopustov;

11.  poudarja, da sta dohodek in kakovostna plačana zaposlitev žensk bistvena za njihovo ekonomsko neodvisnost ter večjo enakost med ženskami in moškimi v družbi kot celoti;

12.  poziva države članice in socialne partnerje, naj v izobraževanje in poklicno usposabljanje na področju „zelenih delovnih mest“, ki jih Evropska komisija obravnava kot „ključni segment rasti“ evropskega trga dela, vključijo zlasti delavke;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo in odstranijo zapreke za vključevanje in ponovno vključevanje Rominj na trg dela in njihovo samozaposlitev, poleg tega pa ustrezno poudarijo vlogo žensk pri spodbujanju ekonomske vloge marginaliziranih Romov in ustanavljanju podjetij;

14.  poziva, naj se na nacionalni in evropski ravni sprejmejo ukrepi za spodbujanje podjetništva med ženskami, in sicer z vzpostavljanjem storitev usposabljanja ter poklicnega in pravnega svetovanja ter s poenostavitvijo dostopa do javnega in zasebnega financiranja;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo učinek gospodarske in finančne krize z vidika spola, in sicer z ocenami učinka in nadaljnjimi ukrepi za upoštevanje načela enakosti spolov pri pripravi proračuna;

16.  poziva države članice, naj vlagajo sredstva iz sedanjih strukturnih skladov za obdobje 2007–2013 v razvoj storitev varstva oz. oskrbe, da bi tako ženskam kot moškim omogočile usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

Enako plačilo za enako delo in enakovredno delo

17.  ugotavlja, da kljub številnim akcijam, ciljem in ukrepom v zadnjih letih razlika v plačilu vztrajno ostaja velika, torej da ženske v Evropski uniji povprečno zaslužijo 17,5 % manj kot moški, zmanjšanje razlike v plačilu med spoloma pa je bilo v zadnjih letih zanemarljivo; poziva države članice, naj podvojijo prizadevanja za uvedbo evropskih ukrepov, ki bi odpravili to razliko;

18.  poziva evropske institucije, države članice in socialne partnerje, naj razvijejo večplastno strategijo za odpravo celotnega spektra vzrokov za še vedno obstoječe razlike v plačilu med spoloma, vključno z evropskim ciljem glede enakosti plačil, tj. da bi se v vsaki državi članici zmanjšale razlike v plačilu za 10 odstotnih točk ter da bi se zagotovilo enako plačilo žensk in moških za enako delo in enako usposobljenost; pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo evropskega dneva enakega plačila; obžaluje, da Komisija vse od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta 18. novembra 2008 in njegovih priporočil ni predložila nobenega zakonodajnega predloga;

19.  poziva države članice in Komisijo, naj storijo vse potrebno za zmanjšanje razlik v pokojninah moških in žensk, ki so neposredna posledica razlik v plačah med spoloma, ter naj ocenijo učinek novih pokojninskih sistemov na različne kategorije žensk, pri čemer naj bodo zlasti pozorne na pogodbe za krajši delovni čas in netipične pogodbe;

20.  poziva države članice, naj sprejmejo ciljne ukrepe, s katerimi bi zagotovile boljši in pravičnejši finančni status socialnih zaposlitev. meni, da morajo biti delovna mesta na področju izobraževanja in oskrbe finančno izenačena z drugimi delovnimi mesti ter da moški in ženske ne smejo biti finančno prikrajšani zaradi zaposlitve na socialnem delovnem mestu;

21.  izraža zaskrbljenost, ker bosta gospodarska kriza in zmanjšanje proračunskih sredstev to problematiko še zaostrila, saj bodo ženske nesorazmerno prizadete, zato vlade držav članic, pa tudi socialne partnerje, poziva, naj pripravijo akcijski načrt s konkretnimi in ambicioznimi cilji;

22.  poziva države članice, naj bolje izkoristijo spretnosti in znanja visokokvalificiranih priseljenk ter jim zagotovijo dostop do izobraževanja in usposabljanja, vključno z jezikovnimi tečaji, da bi preprečile razvrednotenje strokovnega znanja, zagotovile enake možnosti za zaposlitev in spodbudile vključevanje priseljencev; poziva države članice, naj se posvetijo ukrepom za priseljenke, ter spodbuja posvetovanje z nevladnimi organizacijami in organizacijami priseljenk o politikah in ukrepih, namenjenih njihovemu socialnemu vključevanju;

23.  je zaskrbljen nad dejstvom, da zakonodaja nekaterih držav članic ne prepoveduje izrecno izročanja delodajalcem predhodno podpisanih pisem o odpovedi ob zaposlitvi žensk, kar botruje neupoštevanju zakonodaje o materinstvu;

Enakost pri odločanju

24.  meni, da ima dejavna udeležba žensk na evropskem trgu dela in njihovo polno vključevanje vanj pozitiven učinek ne le v poslovnem smislu, temveč koristi tudi gospodarstvu in družbi v celoti ter zadeva temeljne pravice in demokracijo: 60 % novih univerzitetnih diplomantov je žensk, pa vendar so še vedno nezadostno zastopane na položajih, kjer se sprejemajo gospodarske odločitve;

25.  obžaluje, da so načrti gospodarske oživitve še vedno v glavnem osredotočeni na delovna mesta, kjer prevladujejo moški, poziva države članice in Komisijo, naj enakost spolov dosledno obravnavajo pri izvajanju strategije Evropa 2020 in nacionalnih programov reform ter naj se prednostno posvetijo odpravi ovir za udeležbo žensk na trgu dela, posebno pozornost pa namenijo invalidkam, priseljenkam in ženskam iz etničnih manjšin, ženskam v starostni skupini od 54 do 65 let in Rominjam; opozarja, da morajo imeti ženske in moški dostop do prožnih oblik zaposlitve, vključno z delom na daljavo, da bi našli ustrezno ravnotežje med poklicnim in družinskim življenjem ter postali finančno neodvisni; ugotavlja, da so ženske premalo zastopane v sektorjih, v katerih se bo število delovnih mest verjetno povečalo, na primer v sektorju obnovljivih virov energije, v znanosti in na tehnološko intenzivnih področjih; zato poziva Svet, Komisijo in države članice, naj oblikujejo politike ustvarjanja delovnih mest, ki bodo upoštevale uravnoteženo zastopanost moških in žensk v teh novih sektorjih;

26.  poziva k podpiranju pobud in kampanj, ki odpravljajo stereotipe o nizki učinkovitosti delavk in pomanjkanju vodstvenih znanj in veščin pri njih; poziva tudi, da je treba ženske podpirati pri poklicnem razvoju in si prizadevati za njihovo zaposlovanje na vodstvenih delovnih mestih;

27.  obžaluje, da ni napredka v smeri povečanja števila žensk v upravnih odborih podjetij, kot je ugotovila Evropska komisija v svojem letošnjem poročilu o ženskah na položajih, kjer se sprejemajo gospodarske odločitve; ugotavlja, da je v Evropski uniji v povprečju samo 13 % vodstvenih delavcev velikih podjetij, ki kotirajo na borzi, žensk, in da je med predsedniki uprav samo 3 % žensk;

28.  poziva Komisijo, naj kar najhitreje predstavi celovite najnovejše podatke o zastopanosti žensk v vseh vrstah podjetij v Evropski uniji ter o zavezujočih in nezavezujočih ukrepih, ki jih je sprejel poslovni sektor, pa tudi ukrepih, ki so jih za večjo zastopanost žensk nedavno sprejele države članice; ugotavlja, da ukrepi, ki jih izvajajo podjetja in države članice po navedbah iz poročila Komisije o ženskah na položajih, kjer se sprejemajo gospodarske odločitve, niso zadovoljivi; pozdravlja napovedano posvetovanje o ukrepih za bolj uravnoteženo zastopanost moških in žensk na položajih, kjer se sprejemajo gospodarske odločitve; vendar je razočaran, ker se Komisija izogiba neposrednim zakonodajnim ukrepom, čeprav se je k temu zavezala, če cilji ne bi bili doseženi; meni, da boren napredek v letu 2011 kliče po konkretnejših ukrepih ter da posvetovanje ni dovolj; zato ponavlja svoj poziv iz leta 2011, naj se do leta 2012 predlaga zakonodaja, vključno s kvotami, za zvišanje zastopanosti žensk v organih upravljanja podjetij na 30 % do leta 2015 in 40 % do leta 2020, ob hkratnem upoštevanju odgovornosti držav članic in njihovih gospodarskih, strukturnih (tj. povezanih z velikostjo podjetij), pravnih in regionalnih posebnosti;

29.  poudarja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, zlasti prek zakonodaje, da določijo zavezujoče cilje za zagotovitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških pri zasedanju odgovornih položajev v podjetjih, javnih upravah in političnih telesih; navaja uspešne primere Norveške, Španije, Nemčije, Italije in Francije;

30.  opozarja, da so evropske volitve 2014, ki jim bosta sledila imenovanje naslednje Komisije in oddaja predlogov kandidatov za vodilne upravne položaje v evropskih institucijah, priložnost za razvoj demokracije enake zastopanosti na ravni EU;

31.  poziva države članice, naj podprejo enakopravno zastopanost, tako da za svoja kandidata za položaj evropskega komisarja predlagajo žensko in moškega; poziva imenovanega predsednika Komisije, naj si prizadeva za enakopravno zastopanost pri oblikovanju Komisije; poziva sedanjo Komisijo, naj javno podpre ta postopek;

32.  poudarja, da uporaba volilnih kvot pozitivno vpliva na zastopanost žensk, in pozdravlja uvedbo zakonsko predpisanih sistemov enake zastopanosti in kvot po spolu v Franciji, Španiji, Belgiji in Sloveniji ter na Portugalskem in Poljskem; poziva države članice z izredno nizko zastopanostjo žensk v političnih skupščinah, naj razmislijo o uvedbi enakovrednih ukrepov;

33.  pozdravlja bistveno povečanje števila predsednic parlamentarnih odborov in števila ženskih poslank v Evropskem parlamentu v času mandata 2009–2014, vendar obžaluje zmanjšanje števila ženskih podpredsednic Evropskega parlamenta v drugi polovici mandata; zato predlaga izvajanje ukrepov za uravnoteženo zastopanost moških in žensk na mestih podpredsednikov v absolutnem smislu;

34.  poziva države članice, naj pospešujejo žensko podjetništvo ter nudijo finančno podporo, poklicno usmerjanje in usposabljanje, da bi spodbudile ženske, ki ustanavljajo lastna podjetja;

Dostojanstvo, integriteta in konec nasilja na podlagi spola

35.  poziva Komisijo, naj v svoje akcijske načrte boja proti nasilju na podlagi spola vključi homofobno in transfobno nasilje in nadlegovanje;

36.  pozdravlja prizadevanja na ravni Skupnosti in nacionalnih ravneh za boj proti nasilju nad ženskami, moškimi in otroki, kot so evropska odredba o zaščiti, direktiva o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zakonodajni sveženj, katerega namen je krepitev pravic žrtev v EU, vendar poudarja, da ta pojav ostaja velik nerešen problem; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo in izvajajo politike za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno z vsemi oblikami spolnih, telesnih in psiholoških zlorab, družinskega nasilja in nadlegovanja; poudarja, da je treba boj proti nasilju na podlagi spola vključiti v zunanjo politiko in politiko razvojnega sodelovanja EU; poudarja, da je treba določiti dejanski obseg problematike nasilja na podlagi spola v EU; opozarja na pomembno delo, ki ga mora na tem področju opraviti Evropski observatorij za nasilje na podlagi spola, zato poziva k čim prejšnjem začetku delovanja observatorija;

37.  znova poudarja, da mora Komisija predstaviti vseevropsko strategijo za odpravo nasilja nad ženskami, vključno z zakonodajnim kazenskopravnim instrumentom za boj proti nasilju na podlagi spola, ki ga Parlament zahteva v več resolucijah; poziva Komisijo, naj določi leto 2015 kot evropsko leto konca nasilja nad ženskami;

38.  spodbuja države članice, naj uvedejo programe obveščanja v zvezi z nadlegovanjem in trpinčenjem na delovnem mestu, tako da lahko ženske, ki so žrtve takega obravnavanja, proti temu učinkovito ukrepajo;

39.  v opredelitev nasilja v družini vključuje vse vrste spolne, telesne in čustvene zlorabe; poudarja, da nasilje na podlagi spola vsako leto zahteva številne smrtne žrtve; zato poziva k ustreznim ukrepom, da bo nasilje na podlagi spola obravnavano kot vprašanje javne varnosti, ne pa kot zasebno, družinsko vprašanje, in kot kršitev temeljnih pravic, med drugim z zagotavljanjem dostopa do oblik preprečevanja, pravne zaščite in pomoči, tudi v primeru zalezovanja;

40.  izraža zadovoljstvo nad nedavnim sprejetjem direktive o evropski odredbi o zaščiti, ki je med drugim namenjena zaščiti žrtev nasilja na podlagi spola, ter poziva države članice, naj jo pravočasno prenesejo v nacionalno zakonodajo, da bi omogočile pravilno delovanje evropske odredbe o zaščiti;

41.  je seznanjen s svežnjem ukrepov EU, namenjenim zaščiti žrtev; poziva države članice, naj v ta sveženj vključijo posebne ukrepe in sredstva za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, tudi nasilju v družini, spolnemu nasilju, nadlegovanju, tako imenovanim umorom iz časti, pohabljanju ženskih spolnih organov, prisilnim porokam in drugim oblikam nasilja in kršitev pravic posameznika;

42.  poziva države članice, naj uvedejo programe rehabilitacije in psihološke pomoči za storilce fizičnih zlorab, kar bi zmanjšalo pojav tovrstnih zlorab; poleg tega opozarja na širjenje nasilnega vedenja med dekleti;

43.  poziva Komisijo, naj izpolni svojo zavezo glede vključevanja načela enakosti spolov v skupni evropski azilni sistem;

44.  poudarja, da morajo države članice ter regionalni in lokalni organi sprejeti ukrepe, s katerimi bodo prispevali k ponovnemu vključevanju žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, na trg dela, in sicer z instrumenti, kot so Evropski socialni sklad ali program PROGRESS;

45.  poudarja, da so večja socialna in ekonomska neodvisnost, neodvisnost spolnega in reproduktivnega zdravja ter svoboda pri izbiri partnerja pomembni pogoji za boj proti nasilju;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo vidik spola v zdravstvu kot bistven del zdravstvenih politik EU ter dodatno pospešijo prizadevanja za sprejetje dvojne strategije, ki vključuje vidik spola in starosti in posebne ukrepe v zvezi z enakostjo spolov v zdravstvene politike na ravni EU in nacionalni ravni;

47.  ponavlja svoje stališče o pravicah na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, kot je navedel v resolucijah z dne 10. februarja 2010 in 8. marca 2011 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji – 2009 in 2010; v tej zvezi izraža zaskrbljenost zaradi nedavnega zmanjšanja sredstev za načrtovanje družine in spolno vzgojo ter omejitve dostopa do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v nekaterih državah članicah, zlasti do zaščite nosečnosti in materinstva ter varnega in zakonitega splava; poudarja, da morajo imeti vse ženske nadzor nad svojimi spolnimi in reproduktivnimi pravicami, vključno z dostopom do cenovno dostopne in kakovostne kontracepcije;

48.  izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejše pojavnosti virusa HIV in aidsa ter drugih spolno prenosljivih bolezni, zlasti med ženskami; poudarja, da mlade ženske in dekleta, stara med 15 in 24 let, predstavljajo 45 % na novo okuženih z virusom HIV; poziva Komisijo, naj zato v svoji strategiji za boj proti virusu HIV in aidsu nameni večjo pozornost preprečevanju ter z vključevanjem spolne vzgoje, brezplačnega dostopa do kondomov in testiranja za HIV poveča splošno ozaveščenost o nevarnostih spolno prenosljivih bolezni in zmanjša število novih okužb z virusom HIV;

49.  poziva k razpravi o boju proti stereotipom glede specifično moških in ženskih vlog na evropski ravni in ravni držav članic; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati prikazovanje podobe žensk, ki spoštuje njihovo dostojanstvo in se boriti proti še vedno obstoječim spolnim stereotipom, zlasti proti ponižujočemu prikazovanju, ob polnem spoštovanju svobode izražanja in svobode tiska;

50.  poziva EU in njene države članice, naj v okviru zahteve za vključevanje načela enakosti spolov v vse politike namenijo posebno pozornost ženskam s posebnimi potrebami;

51.  poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost posvetijo ranljivim skupinam žensk: invalidkam, starejšim ženskam, slabo usposobljenim ali neusposobljenim ženskam, ženskam, ki skrbijo za vzdrževane osebe, priseljenkam in pripadnicam manjšin, saj so to posebne skupine, za katere je treba sprejeti ukrepe, prilagojene njihovim razmeram;

52.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, ki so odgovorni za zagotavljanje enakosti, naj uvedejo celovite pristope, s katerimi bodo izboljšali odziv na primere večplastne diskriminacije ter njihovo upravljanje; prav tako poudarja, da morajo ti organi nuditi usposabljanje sodnikom, odvetnikom in ostalemu osebju, da bodo lahko opredelili, preprečevali in upravljali primere večplastne diskriminacije;

Enakost spolov zunaj Unije

53.  poziva, naj se med glavne prednostne naloge zunanje politike Evropske unije uvrsti človekove pravice žensk in možnost njihove učinkovite uveljavitve; poziva tudi k izvajanju Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev;

54.  čeprav pozdravlja premik k večji demokratičnosti in svobodi v državah južnega Sredozemlja, je zaskrbljen, da bodo zaradi arabske pomladi pravice žensk morda oslabljene; poziva Komisijo, naj razvije posebne ukrepe v podporo enakosti spolov v teh državah;

55.  obžaluje dejstvo, da se posilstvo v nekaterih delih sveta še vedno uporablja kot orožje; poziva Evropsko unijo, natančneje Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ta pojav vključi kot prednostno nalogo na svoj politični dnevni red;

56.  je seznanjen, da je letos število prebivalcev na svetu doseglo 7 milijard; je prepričan, da bi moralo biti načrtovanje družine na vrhu političnega dnevnega reda;

57.  je zaskrbljen zaradi počasnega napredka pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti petega o izboljšanju zdravja mater, in zaradi dejstva, da je napredek pri zmanjšanju umrljivosti mater za 75 % daleč od zastavljenega cilja ter da cilj splošnega dostopa do reproduktivnega zdravja do leta 2015 še zdaleč ni izpolnjen; je seznanjen, da zaradi zapletov, povezanih z nosečnostjo in rojstvom otroka, ki bi se jih dalo popolnoma preprečiti, vsak dan še vedno umre okoli 1000 žensk;

58.  poziva politične in verske voditelje, naj javno podprejo peti razvojni cilj tisočletja in moderne spolne in reproduktivne zdravstvene storitve;

59.  poziva države članice, naj ohranijo svojo politično in finančno podporo razvojnim ciljem tisočletja ter še okrepijo prizadevanja za doseganje petega razvojnega cilja tisočletja, kljub gospodarski upočasnitvi;

60.  pozdravlja nedavno odločitev Organizacije združenih narodov, da 11. oktober razglasi za mednarodni dan deklic, kar je dober način za poudarjanje posebnih potreb in pravic deklic ter spodbujanje ukrepov in naložb, da bi lahko deklice v celoti razvile svoj potencial v skladu z mednarodnimi standardi in obveznostmi s področja človekovih pravic, vključno z razvojnimi cilji tisočletja;

61.  opozarja Komisijo in države članice na njihovo obveznost izvajanja resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 o ženskah, miru in varnosti ter poziva k zagotavljanju humanitarne pomoči EU neodvisno od omejitev na področju humanitarne pomoči, ki so jih uvedle ZDA, zlasti z zagotavljanjem dostopa do splava za ženske in dekleta, ki so bile žrtve posilstva v oboroženih spopadih;

Upravljanje

62.  poziva prihodnji Svet, naj sprosti direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost, tako da bo sprejeta med danskim predsedovanjem;

63.  poziva Komisijo, naj izpolni zahteve iz resolucije Evropskega parlamenta o stockholmskem akcijskem načrtu;

64.  poziva Komisijo, naj v prihodnji zakonodaji upošteva ugotovitve v zadevi Test Achats, da bi izboljšala pravno varnost, zlasti v zvezi z Direktivo Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi;

65.  poziva Svet, naj v okviru tekočih pogajanj o večletnem finančnem okvira EU 2014–2020 preoblikuje proces priprave proračuna EU tako, da bo upošteval enakost spolov, in zagotovi predvidljivost in ohranitev ravni financiranja EU za dejavnosti na področju pravic žensk in enakosti spolov, ki vključujejo boj proti nasilju nad ženskami, tako v notranjih kot zunanjih politikah;

66.  obžaluje le majhen napredek, ki so ga države članice dosegle pri načrtih modernizacije veljavne zakonodaje o porodniškem in očetovskem dopustu, in poziva, naj se med prihodnjim danskim predsedstvom v prvi polovici leta 2012 sklene uravnotežen kompromis kot odziv na potrebe evropskih družin in evropskega gospodarstva; poziva Komisijo, naj pripravi predlog o ureditvi dopusta za nego ostarelih ali bolnih sorodnikov;

67.  poziva Komisijo, naj pripravi celovito sporočilo o razmerah v samskih gospodinjstvih v Evropski uniji, skupaj s predlogi politike pravične obravnave na področjih, kot so obdavčitev, socialna varnost, stanovanjska vprašanja, zdravstveno varstvo, zavarovanje in pokojnine, ki bo temeljila na načelu politične nevtralnosti glede sestave gospodinjstva;

68.  poziva Komisijo in države članice k zbiranju, analiziranju in objavljanju zanesljivih podatkov, ločenih po spolu, in kvalitativnih kazalcev v zvezi s spolom, da bi lahko ustrezno ocenile in posodobile strategijo Komisije za enakost med ženskami in moškimi (2010–2015), ter k spremljanju medsektorske narave načela enakosti spolov v vseh politikah;

69.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi časovni načrt za enakost lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev, ki bi bil podoben časovnemu načrtu za enakost spolov;

70.  je globoko zaskrbljen zaradi poročil v medijih o tem, da se žrtve trgovine z ljudmi obravnavajo kot zločinci, namesto da bi se jim nudila pomoč, in poziva Komisijo, naj razišče obravnavo žrtev trgovine z ljudmi, spolnega zasužnjevanja in prisilne prostitucije v državah članicah;

71.  opozarja na stanje institucionalnih mehanizmov, ki obravnavajo enakost spolov v državah članicah, pri čemer si je treba prizadevati, da gospodarska recesija, tekoče reforme in druge vrste prestrukturiranja ne bodo zelo negativno vplivale na te mehanizme, saj brez njih verjetno ne bi mogli izpolniti horizontalne prednostne naloge enakosti moških in žensk, katere upravljanje je specifično;

72.  poudarja, da je treba izboljšati ureditve sodelovanja in udeležbe ženskih organizacij in celotne civilne družbe v procesih vključevanja načela enakosti spolov;

o
o   o

73.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 101, 15.4.2011, str. 1. (2) Priloga k sklepom Sveta z dne 7. marca 2011. (3) UL C 130, 30.4.2011, str. 4. (4) UL C 233 E, 28.9.2006, str. 130. (5) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 31. (6) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 35. (7) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0085. (8) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0330. (9) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0127. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0086. (11) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 79.