Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenega člena 194, ki določa, da uporaba njenih določb o ukrepih Unije na področju energije med drugim ne posega v uporabo drugih določb Pogodb, zlasti člena 192(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 z naslovom „Na poti k novi energetski strategiji za Evropo 2011–2020“(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. septembra 2011 o oblikovanju skupnega stališča EU pred konferenco Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20)(2),

–  ob upoštevanju Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Direktive Sveta 2004/67/ES(4),

–  ob upoštevanju okoljske zakonodaje EU v zvezi s pridobivanjem plina iz skrilavca, vključno z: Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje(5); Direktivo 2001/42/ES o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje(6); Direktivo 2006/21/ES o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti(7); Direktivo 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike(8); Uredbo (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij(9); Direktivo 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet(10); Direktivo Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi(11); Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(12); Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)(13); Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti(14); in Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov(15),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 4. februarja 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 24. novembra 2011 o okrepitvi zunanje razsežnosti energetske politike,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o časovnem načrtu za energetiko do leta 2050(16),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES(17),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0284/2012),

A.  ker se bo po ocenah mednarodne energetske agencije globalna zmogljivost za utekočinjanje povečala s 380 milijard kubičnih metrov leta 2011 na 540 kubičnih metrov leta 2020,

B.  ker imajo države članice v skladu s pogodbami EU pravico, da same opredelijo svojo energetsko mešanico,

C.  ker lahko pridobivanje plina iz skrilavca pomembno vpliva na dinamiko in cene na trgu zemeljskega plina, kot tudi na proizvodnjo električne energije;

D.  ker morajo biti kemikalije, ki se uporabljajo pri hidravličnem lomljenju, registrirane pri Evropski agenciji za kemikalije in ne morejo pridobiti avtorizacije, razen če je zagotovljeno, da ne povzročajo škode v okolju ali da je takšna škoda ublažena (v skladu z uredbo REACH);

E.  ker plin iz nekonvencionalnih virov (plin iz tesnih peščenih slojev, plin iz skrilavca in metan iz premogovnih ležišč) prispeva k več kot polovici celotne proizvodnje plina v Združenih državah Amerike (ZDA), najbolj pa se povečuje pridobivanje plina iz skrilavca;

F.  ker nafto iz skrilavca pridobivajo že v Estoniji, v pariškem bazenu pa so že potekale raziskave glede možnosti pridobivanja nafte iz tega vira;

Energetski vidiki
Potencialni viri

1.  ugotavlja, da so bile opravljene različne ocene virov plina iz skrilavca v Evropi, denimo oceni ameriški vladni urad za zbiranje podatkov o energiji (US Energy Information Administration) in Mednarodne agencije za energijo (IEA), in da ima zaloge več držav članic; se zaveda, da te ocene kljub netočnosti kažejo na obstoj po možnosti znatnega domačega vira energije, ki pa ga morda ne bo mogoče v celoti gospodarsko smotrno izrabiti; ugotavlja tudi, da imajo nekatere države članice zaloge naftnega skrilavca, druge nekonvencionalna naftne vire pa je še treba obsežno raziskati;

2.  meni, da bi morali biti oblikovalcem politik na voljo natančnejši, sodobnejši in celovitejši znanstveni podatki, ki bi jim omogočali odločanje na podlagi informacij; se zato strinja z Evropskim svetom, da je treba oceniti evropske možnosti za trajnostno pridobivanje in uporabo virov plina in nafte iz skrilavca, ne da bi pri tem ogrozili razpoložljivost in kakovost vodnih virov, ter jih kartirati, da bi po možnosti okrepili zanesljivost oskrbe; pozdravlja ocene držav članic in jih spodbuja, naj nadaljujejo s svojim delom, ter poziva Komisijo, naj z zbiranjem rezultatov ocen držav članic in rezultatov, ki so na voljo iz raziskovalnih projektov, ter z analizo in ovrednotenjem industrijskih, gospodarskih, energetskih in okoljskih ter zdravstvenih vidikov domače proizvodnje plina iz skrilavca pomaga pri ocenjevanju potenciala plina iz skrilavca in zalog naftnega skrilavca v Evropski uniji;

Energetski trgi

3.  opozarja, da je razmah proizvodnje plina iz skrilavca v ZDA že močno pozitivno vplival na trg z zemeljskim plinom in na cene plina in elektrike, predvsem pa je povzročil preusmeritev utekočinjenega zemeljskega plina, namenjenega na trg Združenih držav, drugam; ugotavlja, da so promptne cene v ZDA dosegle zgodovinsko nizko raven, s čimer se povečuje razlika v cenah med ZDA in Evropo, kjer so cene vezane na dolgoročne sporazume, kar vpliva na konkurenčnost evropskega gospodarstva in industrije;

4.  ugotavlja, da bodo po podatkih ameriškega vladnega urada za zbiranje podatkov o energiji ZDA do leta 2035 dobavljale 46 % plina;

5.  ugotavlja, da se cene nafte v ZDA še naprej znižujejo, zaradi česar se je EU znašla še pod večjim konkurenčnim pritiskom;

6.  ugotavlja, da bo ob vse bolj globaliziranem in povezanem trgu s plinom razvoj plina iz skrilavca povečal svetovno konkurenco med različnimi viri plina in bo zato še naprej pomembno vplival na cene; poudarja, da bo plin iz skrilavca pomagal okrepiti položaj odjemalcev v odnosu do dobaviteljev plina in bi moral povzročiti padanje cen;

7.  ugotavlja tudi, da so potrebne obsežne naložbe za vzpostavitev vse potrebne infrastrukture, povezane z vrtanjem in skladiščenjem, prevozom ter predelavo plina in tekočine za lomljenje, ki jih mora panoga v celoti pokrivati;

8.  poziva Komisijo, naj zaradi razvoja trga s plinom in rasti cen na plinskih vozliščih v Evropi na naslednjem srečanju energetskega sveta EU-ZDA obravnava morebiten vpliv svetovnega razvoja plina iz skrilavca na trg z utekočinjenim zemeljskim plinom in odpravo morebitnih omejitev globalnega trgovanja z utekočinjenim zemeljskim plinom;

9.  poudarja, da se na ravni EU načelo subsidiarnosti z vidika rešitev glede energetske mešanice uporablja za raziskovanje in/ali pridobivanje plina iz skrilavca; vendar ugotavlja, da je lahko raziskovanje plina iz skrilavca čezmejne narave, predvsem kadar vrtanje poteka v bližini kopenske meje z drugo državo članico oziroma kadar vpliva na podzemne vode, zrak ali prst več kot ene države; poziva k popolnemu razkrivanju vseh tehničnih in okoljskih težav, povezanih z izkoriščanjem plina iz skrilavca, ter k ustreznemu sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi pred in med podeljevanjem koncesije;

10.  ugotavlja, da se svetovna poraba zemeljskega plina povečuje in da Evropa še vedno spada med območja, ki morajo uvažati največ plina; ugotavlja, da se bo po podatkih Mednarodne agencije za energijo domača proizvodnja plina v Evropi zmanjševala, povpraševanje pa povečevalo, zaradi česar se bo uvoz do leta 2035 zvišal na približno 450 milijard kubičnih metrov; zato priznava pomembno vlogo svetovne proizvodnje plina iz skrilavca pri zagotavljanju srednje- in dolgoročne zanesljivosti oskrbe z energijo in raznolikosti virov in dobaviteljev; se zaveda, da bi lahko domača proizvodnja plina iz skrilavca nekaterim državam članicam omogočila, da bi še bolj povečale diverzifikacijo virov oskrbe z zemeljskim plinom, saj so države članice odvisne od uvoza zemeljskega plina iz tretjih držav; se zaveda, da je zaradi rasti pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavca v ZDA Evropi zdaj na voljo boljša oskrba z UZP ter da kombinacija obsežnejše domače dobave zemeljskega plina in večje razpoložljivosti UZP ponuja zanimive možnosti za raznovrstno oskrbo s plinom;

11.  poudarja, da je treba kljub temu nujno sprejeti druge ukrepe in politike za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo z dolgoročnimi obeti, na primer bistveno povečati uporabo obnovljivih virov energije ter izboljšati energetsko učinkovitost in varčevanje z energijo ter obenem zagotavljati ustrezno infrastrukturo in dovolj skladiščnih zmogljivosti, diverzificirati oskrbo in tranzitne poti ter vzpostavljati zanesljiva partnerstva z državami dobaviteljicami, s tranzitnimi državami in z državami potrošnicami, in sicer na podlagi preglednosti, medsebojnega zaupanja in nediskriminacije ter v skladu z načeli energetske listine in tretjega energetskega svežnja EU;

12.  ponovno poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 predloži analizo o prihodnosti trga s plinom v svetu in v EU, vključno z vplivom že načrtovanih projektov za plinsko infrastrukturo (kot so projekti, razviti v sklopu južnega koridorja), novih terminalov utekočinjenega zemeljskega plina, vplivom plina iz skrilavca na plinski trg ZDA (zlasti o potrebah po uvozu utekočinjenega zemeljskega plina) in vpliv možnih sprememb pri plinu iz skrilavca v EU na prihodnjo zanesljivost oskrbe s plinom in cene; meni, da bi morala analiza odražati in imeti za izhodišče sedanje stanje razvoja infrastrukture in cilje EU na področju emisij CO2 do leta 2020; poudarja, da se je treba posvetovati z vsemi zainteresiranimi stranmi;

13.  poudarja, da je bistvenega pomena tudi v celoti delujoč, medsebojno povezan in integriran notranji energetski trg EU, med drugim tudi zato, da lahko v celoti izkoristili morebitno pridobivanje plina iz skrilavca v EU brez negativnih posledic za okolje in skupnosti, ki živijo v bližini krajev, kjer se izvajajo tovrstne dejavnosti; poziva Komisijo in države članice, naj si zavzeto prizadevajo za uresničitev tega cilja ter naj zlasti zagotovijo nemoten prehod na zahteve tretjega svežnja EU o notranjem trgu z energijo in predloge iz svežnja o energetski strukturi ter uporabo le-teh, kakor tudi uskladijo in v celoti liberalizirajo evropske grosistične energetske trge do leta 2014;

Prehod na dekarbonizirano gospodarstvo

14.  se strinja s Komisijo, da bo imel plin pomembno vlogo pri spreminjanju energetskega sistema, kot je navedeno v zgoraj omenjenem načrtu, saj pomeni hiter, začasen in stroškovno učinkovit način zmanjšanja odvisnosti od drugih, manj čistih fosilnih goriv pred prehodom na popolnoma trajnostno nizkoogljično proizvodnjo električne energije ter posledično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, predvsem v tistih državah članicah, ki za proizvodnjo električne energije trenutno uporabljajo veliko premoga, če bi rezultati presoj vpliva pokazali, da te dejavnosti, povezane s tem plinom, nimajo negativnega učinka na okolje, zlasti podtalnico, ali na bližnje skupnosti;

15.  poziva skupni raziskovalni center Komisije, naj glede na pomanjkanje celovitih evropskih podatkov o ogljičnem odtisu plina iz skrilavca hitro dokonča analizo celotnega življenjskega cikla toplogrednih emisij iz črpanja in pridobivanja plina iz skrilavca za zagotovitev, da bodo v prihodnosti ustrezno upoštevane;

16.  opozarja tudi, da so nekatere oblike energije iz obnovljivih virov, na primer vetrna energija, spremenljive in je zato treba zanje zagotoviti rezervni vir ali jih uravnotežiti z zanesljivo in prilagodljivo energetsko tehnologijo; meni, da bi lahko bil zemeljski plin, tudi plin iz skrilavca, ena od možnih rešitev za to, kot so zmogljivejše medsebojne povezave, boljši sistem upravljanja in nadzora prek pametnih omrežij na vseh ravneh, shranjevanje energije in upravljanje povpraševanja; se zaveda pomena zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida za zagotavljanje dolgoročne trajnosti plina kot vira energije;

17.  poziva Komisijo, naj analizira ekonomiko zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida za plin, da bi spodbudili razvoj in uporabo te tehnologije; poziva jo tudi, naj preuči morebiten vpliv tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida na prožnost proizvodnje električne energije iz plina ter na njegovo rezervno vlogo za obnovljive vire energije;

18.  poziva Komisijo, naj v skladu s strategijo za energetski načrt za leto 2050 oceni ekonomski in okoljski učinek ter možnosti uporabe plina iz nekonvencionalnih virov v EU, ob upoštevanju izkušenj in ureditve na tem področju iz ZDA, hkrati pa se zaveda, da bo obseg uporabe plina iz nekonvencionalnih virov v EU v končni fazi določil trg in odločitve držav članic v okviru izpolnjevanja dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev EU;

19.  poziva javne organe, naj pripravijo regionalno presojo vplivov na podzemlje, da bi izboljšali razdelitev virov med geotermalno energijo, plinom iz skrilavca in drugimi podzemnimi viri ter tako čim bolj povečali koristi za družbo;

20.  poziva Komisijo, naj Evropsko agencijo za okolje zaprosi za celovito znanstveno okoljsko presojo pridobivanja plina in nafte iz skrilavca ter morebiten vpliv obstoječih metod;

Panožni in gospodarski vidiki nafte in plina iz nekonvencionalnih virov
Panožno okolje

21.  opozarja, da je imelo občutno povečanje proizvodnje plina iz skrilavca v Združenih državah podporo v ustaljenem panožnem okolju, kar vključuje dovolj vrtalnih ploščadi, potrebno delovno silo ter izkušen in dobro opremljen storitveni sektor; se zaveda, da bo v EU potreben čas, da bo ustrezen storitveni sektor razvil primerne zmogljivosti ter da bodo podjetja pridobila potrebno opremo in izkušnje, kar bo verjetno tudi prispevalo h kratkoročno višjim stroškom; spodbuja sodelovanje med ustreznimi podjetji iz EU in ZDA, da bi uporabljali sisteme za zmanjšanje toplogrednih plinov (green completions), najboljše razpoložljive tehnologije in okolju prijazne industrijske procese ter obenem zmanjševali stroške; meni, da bi morala biti pričakovanja glede hitrosti razvoja plina iz skrilavca v EU realistična in da je treba vsakršno potencialno komercialno pridobivanje uvesti postopoma, da bi se izognili gospodarskim ciklom razcveta in propada z obsežnimi škodljivimi vplivi na lokalni ravni;

22.  poudarja, da je regulativen okvir bistven tako za vzpostavitev ustreznega okolja za plinska podjetja, da bodo lahko vlagala v prepotrebno infrastrukturo ter raziskave in razvoj ter da se prepreči izkrivljanje trga;

23.  poziva države članice, ki se zanimajo za razvoj plina iz skrilavca, naj v redni sistem izobraževanja in usposabljanja uvedejo zahtevane spretnosti in tako usposobijo potrebno delovno silo;

24.  poudarja, da potencial za pridobivanje plina in nafte iz skrilavca ne obstaja samo v Evropi in da je treba razvijati nove vire nafte in plina, da bi izboljšali energetsko in gospodarsko konkurenčnost v različnih državah in regijah v Aziji, Severni Ameriki, Latinski Ameriki, Afriki in Avstraliji; poudarja, da je treba plin in nafto iz skrilavca vključiti v dvostranske dialoge in partnerstva EU z državami, ki že razvijajo nekonvencionalne vire oziroma se zanimajo za njihov razvoj in/ali uporabo, da se tako izmenjujejo strokovno znanje in izkušnje ter najboljša praksa;

25.  poudarja, da moramo biti še naprej odprti do vseh novih tehnologij na področju energetskega raziskovanja; poziva k nadaljnjim raziskovalnim in razvojnim orodjem in tehnologijam, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljikovega dioksida, da bi raziskali možnost bolj trajnostnega in varnega razvoja pridobivanja plina iz nekonvencionalnih virov; zato priznava, da lahko tehnologija in inovacije v plinskem sektorju bolj prispevajo k naboru znanj in spretnosti ter konkurenčnosti EU;

26.  je seznanjen s tehnološkimi napredki v Avstriji, kjer panoga predlaga uporabo tekočine za lomljenje, ki vsebuje le vodo, pesek in koruzni škrob; priporoča, naj druge države članice in Komisija preučijo možnost pridobivanja plina iz skrilavca brez uporabe kemikalij, in poziva k nadaljnjim raziskovalnim in razvojnim dejavnostim tovrstnih metod in/ali praks, ki bi ublažile potencialne vplive na okolje;

27.  odločno poziva Komisijo, naj poda priporočila o zmanjšanju ubežnih emisij metana za vse vrtine za črpanje plina iz skrilavca v EU;

Okvir za izdajanje dovoljenj

28.  poziva države članice, naj vzpostavijo močan regulativni okvir in zagotovijo potrebne upravna sredstva in sredstva za spremljanje trajnostnega razvoja vseh dejavnosti, povezanimi s pridobivanjem plina iz skrilavca, tudi tistimi, ki se zahtevajo v skladu z zakonodajo EU o varstvu okolja in podnebja; opominja, da ima v skladu z načelom subsidiarnosti vsaka država članica pravico, da sama odloča o črpanju nafte in pridobivanju plina iz skrilavca;

29.  ugotavlja, da trenutni postopek izdaje dovoljenja za raziskovanje plina iz skrilavca ureja splošna zakonodaja o rudarstvu ali ogljikovodikih; ugotavlja, da v skladu s končnim poročilom z dne 8. novembra 2011 o plinu iz nekonvencionalnih virov, ki je bilo pripravljeno za Komisijo, in spremnim dopisom o okoljskem pravnem okviru EU za projekte pridobivanja plina iz skrilavca z dne 26. januarja 2012, ki ga je pripravila Komisija, zakonodajni okvir EU ustrezno zajema vse vidike izdajanja dovoljenj, zgodnje raziskovanje in pridobivanje plina iz skrilavca; vendar ugotavlja, da lahko obsežno pridobivanje plina iz skrilavca zahteva celovito prilagoditev vse relevantne zakonodaje EU, tudi REACH, da bi zajemala posebnosti pridobivanja fosilnih goriv iz nekonvencionalnih virov; poziva Komisijo in javne organe, naj nemudoma preučijo in po potrebi izboljšajo regulativne okvire, da bodo primerni za projekte na področju pridobivanja plin in nafte iz skrilavca, zlasti zato, da bi bili pripravljeni na morebitno prihodnje pridobivanje teh virov energije v Evropi v komercialne namene in na obravnavo okoljskih tveganj;

30.  poudarja pomen preglednosti in celostnega posvetovanja z javnostjo, predvsem v zvezi z uvedbo novega pristopa k raziskovanju plina; poudarja, da se nekatere države članice v odobritveni fazi ne posvetujejo z javnostjo; poziva države članice, naj ocenijo svoje zakonodaje in ugotovijo, ali je ta vidik ustrezno upoštevan, vključno s popolno uporabo določb aarhuške konvencije in ustreznih določb zakonodaje Unije;

31.  meni, da morajo države članice, ki se lotevajo projektov v pridobivanja plina iz skrilavca, uporabljati pristop „vse na enem mestu“ za odobritev in izdajanje dovoljenj ter za upoštevanje okoljevarstvenih predpisov (vključno z obvezno presojo okoljskih vplivov), kar je v nekaterih državah članicah stalna praksa za vse energetske projekte;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo morali potrebne spremembe pravnega okvira zaradi izdajanja dovoljenja za raziskovanje plina odobriti zadevni lokalni organi;

Javno mnenje in najboljša praksa
Javno mnenje

33.  se dobro zaveda, da se javna mnenja glede razvoja plina iz skrilavca v posameznih državah članicah razlikujejo in da so lahko negativna mnenja posledica pomanjkanja ali napačnih informacij; poziva k izboljšanju in boljšemu zagotavljanju preglednega in nepristranskega obveščanja javnosti glede dejavnosti, povezanih s pridobivanjem plina iz skrilavca, in podpira oblikovanje portalov, ki bodo omogočali dostop do obsežnega nabora javnih informacij o dejavnostih pridobivanja plina iz skrilavca; poziva podjetja, ki razmišljajo o pridobivanju plina iz skrilavca v EU, naj pred začetkom vrtanja zagotovijo vse informacije o svojih dejavnostih ter se posvetujejo z lokalnimi skupnostmi in lokalnimi organi, po analizi skrilavcev pa naj objavijo vse kemikalije, ki jih nameravajo uporabljati pri hidravličnem lomljenju, tudi njihove koncentracije;

34.  meni, da bi lahko pomembno in pravočasno vključenost lokalnih skupnosti najbolje zagotovili na podlagi presoje okoljskega vpliva, visoke ravni preglednosti in javnega posvetovanja o predlaganih projektih na področju pridobivanja plina iz skrilavca ne glede na trajanje in obseg samega projekta;

35.  ugotavlja, da je še posebej pomembno, da nosilci dejavnosti na področju pridobivanja plina iz skrilavca sodelujejo in vzpostavijo trden odnos z lokalnimi skupnostmi v vseh fazah delovanja, ker ima EU večjo gostoto prebivalstva kot ZDA, lastniki zemljišč pa nimajo v lasti podzemnih virov, zato v nasprotju z lastniki v ZDA nimajo neposrednih koristi od pridobivanja; s tem v zvezi poziva k vzpostavitvi okvirov, ki bodo konkurenčni za panogo ter bodo nacionalnim in lokalnim skupnostim zagotavljali koristi od pridobivanja plina iz skrilavca; podjetja na področju pridobivanja plina iz skrilavca pa poziva, naj vzpostavijo do skupnosti odgovorne prakse, zagotovijo koristi za lokalne skupnosti od razvoja pridobivanja plina iz skrilavca in izvajanje načela „onesnaževalec plača“ ter krijejo vse stroške posredne ali neposredne škode, ki jo povzročijo;

36.  priznava, da se je treba v predhodni fazi in fazi spremljanja osredotočiti na pregleden in odprt dialog s civilno družbo, ki temelji na razpoložljivih znanstvenih dokazih in jasno obravnava vprašanja uhajanja plina ter učinka pridobivanja plina iz skrilavca na podzemne vode, pokrajino, kmetijstvo in turizem; opozarja, da proračun EU za leto 2012 vključuje sredstva, namenjena financiranju pilotnih projektov in drugih podpornih dejavnosti za spodbujanje tovrstnega dialoga; meni, da je treba dialog organizirati na nevtralen način in v tesnem sodelovanju z državami članicami, vključno z nacionalnimi organi, lokalnimi skupnostmi, širšo javnostjo, podjetji in nevladnimi organizacijami;

37.  poudarja, da je pomembno pregledno korporacijsko upravljanje naftnih in plinskih podjetij, ki izvajajo dejavnosti na področju pridobivanja plina iz skrilavca in naftnega skrilavca;

Najboljša praksa

38.  poudarja, da je pomembno uporabljati najvišje varnostne standarde, najboljše razpoložljive tehnologije in najboljše operativne prakse raziskovanja in pridobivanja plina iz skrilavca ter jih nenehno izboljševati in zmanjševati škodljive učinke; s tem v zvezi poudarja, da mora panoga zagotavljati znatne naložbe v raziskave in razvoj; pozdravlja pobude Mednarodne agencije za energijo ter združenj proizvajalcev nafte in plina pri opredeljevanju najboljše prakse na področju raziskovanja ter pridobivanja plina in nafte iz skrilavca;

39.  meni, da bi lahko pomisleke glede možnosti, da bi dejavnosti razvoja plina iz skrilavca ogrozile zaloge vode zaradi uhajanja iz vrtin, odpravili s sprejetjem najboljše prakse na področju zasnove in gradnje vrtin, zlasti cevi, cementiranja in uravnavanja pritiska, skupaj s testiranjem pritiska v cementiranih ceveh in najsodobnejšimi dokumenti o oceni cementiranja za potrditev izolacije; poziva države članice, naj zagotovijo uporabo te prakse pri razvoju plina iz skrilavca, tudi z inšpekcijskimi pregledi gradbišč;

40.  poudarja, da z razvojem boljših tehnologij in praks, ki bodo temeljile na trdnih predpisih, nosilci dejavnosti in storitvene panoge ne bodo le uspešneje prepričali javnosti, da sprejme projekte v zvezi s plinom iz skrilavca, ampak bodo tudi pridobili poslovne in izboljšali izvozne priložnosti glede na okoljske izzive raziskovanja plina iz nekonvencionalnih virov po svetu; zato priporoča državam članicam, naj upoštevajo priporočila iz celovitega referenčnega dokumenta Mednarodne agencije za energijo z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami hidravličnega lomljenja takoj, ko bo na voljo;

41.  poudarja, da se morajo izvajati najvišji varnostni in okoljski standardi ter redni inšpekcijski pregledi v vseh varnostno kritičnih fazah izdelave vrtin in hidravličnega lomljenja; predvsem poudarja, da morajo nosilci dejavnosti zmanjšati plamtenje in odzračevanje ter zajemati plin, zajemati ubežne emisije metana ter ponovno uporabljati ali čistiti odpadne vode; poziva EU, naj sledi vodilni vlogi ZDA na področju okoljskih standardov za hidravlično lomljenje, v skladu s katerimi morajo podjetja zahtevati zajemati metan in emisije drugih plinastih onesnaževal, kot jih je določila agencija ZDA za varovanje okolja (US Environmental Protection Agency);

42.  nosilce dejavnosti pridobivanja plina iz skrilavca tudi poziva, naj tako pred kot med pridobivanjem testirajo vodnjake v bližini njihovih vrtin ter pridobljene informacije javno objavijo na dostopen, razumljiv in pregleden način;

43.  poudarja, kako pomembno je, da nosilci dejavnosti uporabljena zemljišča vrnejo v prvotno stanje ter po zaključku svojih dejavnosti nadaljujejo s spremljanjem;

44.  poziva k izmenjavi najboljših praks in informacij med državami članicami EU, pa tudi med EU, ZDA in Kanado; še posebej spodbuja medsebojno sodelovanje evropskih in severnoameriških mest in občin, v katerih so našli plin iz skrilavca; poudarja, kako pomemben je prenos znanja o razvoju plina iz skrilavca iz panoge v lokalne skupnosti;

45.  odločno poziva proizvajalce plina in nafte iz skrilavca, naj povsod po svetu podjetja enako izvajajo najvišje okoljske in varnostne standarde; poziva Komisijo, naj preuči, kateri mehanizmi bi lahko zagotovili, da bi družbe s sedežem v EU po vsem svetu delovale skladno z najvišjimi standardi; meni, da bi morala biti ključna gonilna sila na tem področju tudi družbena odgovornost gospodarskih družb in da bi lahko režimi izdajanja dovoljenj držav članic pri izdajanju dovoljenj upoštevali dogodke na svetovni ravni, v katere so vpletene družbe, če so ti dogodki natančno preučeni;

46.  poudarja, da je treba podpirati sofinanciranje dejavnosti za vzpostavitev neodvisnih platform, sestavljenih iz predstavnikov panoge in znanstvenikov, ki bi zagotavljali mnenja in oblikovali najboljšo prakso na področju čiste tehnologije pridobivanja plina iz skrilavca;

47.  opozarja, da mora načelo „onesnaževalec plača“ dosledno veljati tudi za dejavnosti pridobivanja plina in nafte iz skrilavca, zlasti v zvezi s čiščenjem odpadnih voda, in da morajo biti podjetja v celoti odgovorna za vso morebitno neposredno ali posredno škodo, ki jo povzročijo; poziva Komisijo, naj oceni, ali so potrebni predlogi za posebno vključitev hidravličnega lomljenja in drugih, s pridobivanjem plina iz skrilavca povezanih dejavnosti direktivo o okoljski odgovornosti in naj od nosilcev dejavnosti pridobivanja plina iz skrilavca zahteva, da zagotovijo obvezno finančno jamstvo ali zavarovanje za primere okoljske škode, povezane z njihovimi dejavnostmi, s čimer bi zagotovili pravno varnost za prebivalstvo, ki jih te dejavnosti zadevajo;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 64. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0430. (3) UL L 164, 30.6.1994, str. 3. (4) UL L 295, 12.11.2010, str. 1. (5) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. (6) UL L 197, 21.7.2001, str. 30. (7) UL L 102, 11.4.2006, str. 15. (8) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. (9) UL L 396, 30.12.2006, str. 1. (10) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. (11) UL L 10, 14.1.1997, str. 13. (12) UL L 143, 30.4.2004, str. 56. (13) UL L 334, 17.12.2010, str. 17. (14) UL L 275, 25.10.2003, str. 32. (15) UL L 140, 5.6.2009, str. 136. (16) COM(2011)0885. (17) COM(2011)0658.