Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih predhodnih resolucij o Zimbabveju, zadnje z dne 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na eni strani ter Evropsko skupnostjo na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (sporazum iz Cotonouja),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta Evropske unije o Zimbabveju z dne 23. julija 2012 in izvedbenega sklepa Sveta 2012/124/SZVP o omejevalnih ukrepih zoper Zimbabve,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton o Zimbabveju z dne 15. februarja 2011,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU v Republiki Zimbabve z dne 17. avgusta 2012 in 12. novembra 2012 o nedavnih primerih nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjav visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 24. maja 2012 in 29. maja 2012,

–  ob upoštevanju izjave uradnega govorca urada visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 18. januarja 2013 o nedavnih napadih na zagovornike človekovih pravic pred volitvami,

–  ob upoštevanji Deklaracije tisočletja OZN z dne 8. septembra 2000, ki določa razvojne cilje tisočletja,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981, ki jo je Zimbabve ratificiral;

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju iz januarja 2007, ki jo je Zimbabve ratificiral;

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije OZN o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju smernic deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz decembra 1998,

–  ob upoštevanju členov 122(5) in 110(4) Poslovnika,

A.  ker se je v obdobju pred volitvami znatno povečalo število primerov ustrahovanja, samovoljnih aretacij, sodnega nadlegovanja in izginotij aktivistov za človekove pravice in političnih nasprotnikov stranke Roberta Mugabeja Zanu-PF, pri čemer so bili tarče številni člani stranke MDC, več poslancev te stranke in ključni člani njenega vodstva, kot na primer minister za energijo Elton Mangoma, soministrica za notranje zadeve Theresa Makone in odstavljeni predsednik zimbabvejskega parlamenta Lovemore Moyo;

B.  ker je bil 14. januarja 2013 aretiran Okay Machisa, nacionalni izvršni direktor združenja za človekove pravice ZimRights in predsednik koalicije Zimbabve v krizi;

C.  ker je bil Okay Machisa obtožen objavljanja neresnic, ponarejanja in prevare, kar krši razdelke 31, 136 in 137 kazenskega zakonika (kodifikacija in reforma) in da je domnevno poskušal prevarati urad glavne prijavne službe s ponareditvijo in izdajo ponarejenih izvodov potrdil o vpisu v volilni imenik;

D.  ker je bil Okay Machisa pridržan na policijskih postajah v Harareju in Rhodesvillu; ker mu je višje sodišče odobrilo varščino pod pretiranimi pogoji;

E.  ker so prav tako samovoljno priprli in sodno nadlegovali člana združenja ZimRights Lea Chamahwinyo, vodjo izobraževalnih programov, in Dorcas Shereni, predsednico lokalne enote v Highfieldsu, ki sta bila na podlagi odločitve nižjega sodišča z dne 21. januarja 2013 pridržana v priporu do 4. februarja 2013;

F.  ker je aretacija Okayja Machise, Lea Chamahwinye in Dorcas Shereni sledila policijski raciji v prostorih združenja ZimRights dne 13. decembra 2012;

G.  ker je do aretacij prišlo samo nekaj tednov po tem, ko je združenje ZimRights obsodilo težnjo zaostrovanja policijskega nasilja in je pozvalo pristojne organe, naj nujno obravnavajo te kršitve človekovih pravic;

H.  ker je zaskrbljujoče, da je policija 5. novembra 2012 izvedla racijo v prostorih zimbabvejske Enote za svetovalne storitve (CSU) – registrirani zdravstveni kliniki, ki žrtvam organiziranega kriminala in mučenja zagotavlja zdravstvene in svetovalne storitve, trije člani osebja pa so bili priprti brez uradne obtožbe;

I.  ker so svoboda zbiranja, združevanja in izražanja sestavni del vsake demokracije, zlasti pri zaključevanju postopka oblikovanja ustave in pripravah na demokratične volitve;

J.  ker so med nevladnimi organizacijami v Zimbabveju, ki jih je policija preiskala v letu 2012, Zimbabvejsko združenje za človekove pravice ZimRights, Enota za svetovalne storitve (CSU), Zimbabvejski nevladni forum za človekove pravice, Center za vire za volitve (ERC) ter združenje gejev in lezbijk GALZ;

K.  ker je bila leta 2009 oblikovana koalicijska vlada, in sicer po tem, ko je bil septembra sklenjen sporazum o delitvi oblasti med stranko ZANU-PF in gibanjem MDF, s katerim se je poskušalo rešiti politični zastoj in končati kršitve človekovih pravic po parlamentarnih in predsedniških volitvah leta 2008;

L.  ker se je vlada narodne enotnosti s splošnim političnim sporazumom zavezala, da bo oblikovala novo ustavo, spoštovala človekove pravice in svobodo političnega udejstvovanja ter oživila gospodarstvo; ker kljub temu, da zahteva konec omejevalnih ukrepov Evropske unije, zaradi namernega oviranja stranke Zanu-PF ni izpolnila svojih zavez iz splošnega političnega sporazuma, le s težavo zagotavlja stabilnost v državi in ni bila uspešna pri pripravah na demokratično tranzicijo s pomočjo verodostojnih volitev;

M.  ker bi bila učinkovita komisija za človekove pravice pomemben ukrep za izvajanje splošnega političnega sporazuma in dogovorjenega načrta za miroljubne in verodostojne volitve;

N.  ker je treba v skladu s členi 11(b), 96 in 97 sporazuma iz Cotonouja spoštovati določbe o dobrem upravljanju, preglednosti pri političnih funkcijah ter o spoštovanju človekovih pravic;

O.  ker je gospodarsko okrevanje države še šibko in nekatere državne politike ogrožajo prihodnje gospodarske odnose med Unijo in Zimbabvejem;

1.  obsoja stalne kršitve človekovih pravic, vključno s političnim ustrahovanjem, nadlegovanjem in samovoljnimi aretacijami aktivistov za človekove pravice;

2.  poziva organe oblasti v Zimbabveju, naj izpustijo vse zagovornike človekovih pravic, ki so priprti zaradi dejavnosti na področju človekovih pravic, prenehajo s sodnim nadlegovanjem in celovito preiščejo primere zlorab, s katerimi se soočajo zagovorniki človekovih pravic;

3.  poziva organe oblasti v Zimbabveju, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo Dorcas Shereni in Lea Chamahwinyo;

4.  poziva organe oblasti v Zimbabveju, naj v vseh okoliščinah jamčijo telesno in duševno celovitost Okayja Machise, Lea Chamahwinea, Dorcas Shereni in Faith Mamutse;

5.  poziva Zimbabve, naj spoštuje deklaracijo OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela leta 1998, zlasti njen člen 1, ki določa, da je vsakomur zagotovljena pravica, da sam in skupaj z drugimi spodbuja in si prizadeva za zaščito in uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na nacionalni in mednarodni ravni;

6.  opozarja, da se je Zimbabve s splošnim političnim sporazumom obvezal, da bodo njegova zakonodaja, pa tudi postopki in praksa skladni z mednarodnimi načeli spoštovanja človekovih pravic in pravom o človekovih pravicah;

7.  poziva vlado narodne enotnosti, naj pred splošnimi volitvami spremeni represivne zakone, kot so zakon o dostopu do informacij in varstvu zasebnosti, zakon o javnem redu in varnosti ter kazenski zakonik (kodifikacija in reforma), saj so se ti zakoni uporabljali za občutno krčenje temeljnih pravic;

8.  je zaskrbljen, ker do zdaj še ni prišlo do sprememb v pravosodnem sistemu Zimbabveja, za katerega se splošno meni, da je izjemno naklonjen stranki Zanu-PF;

9.  podpira dejavno udeležbo komisije za človekove pravice, kot je predlagano v nedavno objavljeni spremembi volilnega zakona in v tem volilnem okviru, ki bi morala neodvisno in pregledno obravnavati nujna vprašanja na področju človekovih pravic in naj bi preiskovala pritožbe o kršitvah človekovih pravic, svetovala pri pripravi zakonodaje, ki je prijazna do človekovih pravic, ter spodbujala in varovala človekove pravice na splošno;

10.  je seznanjen z ustanovitvijo komisije za človekove pravice v Zimbabveju, vendar je zaskrbljen, ker ji ni bila podeljena zadostna pristojnost za neodvisno ukrepanje in izpolnjevanje ciljev v zvezi z nujnimi vprašanji na področju človekovih pravic, s katerimi se sooča država;

11.  poziva zimbabvejsko vlado, naj sprejme potrebne ukrepe, vključno z obnovitvijo vladavine prava, demokracije in spoštovanja človekovih pravic, še zlasti pa izvede nenasilen in verodostojen ustavni referendum ter priprave na volitve, ki ustrezajo mednarodno priznanim standardom, da bo mogoče zadržati načrtovane ukrepe;

12.  v zvezi s tem spodbuja bolj dejavno udeležbo Južnoafriške razvojne skupnosti; meni, da ima lahko ta regionalna organizacija pomembno vlogo kot porokt pri splošnem političnem sporazumu, in lahko med drugim vztraja pri izpolnjevanju sporazuma, zlasti njegovega člena 13, da se tako zagotovi nepristransko delovanje policije in drugih varnostnih sil;

13.  poziva Južnoafriško razvojno skupnost, naj pred izvedbo prihodnjih volitev v Zimbabveju oceni stanje na področju človekovih pravic in smernice, ki urejajo demokratične volitve;

14.  poziva k zgodnji namestitvi zadostnega števila mednarodnih opazovalcev volitev, zlasti iz držav Južnoafriške razvojne skupnosti in vseafriškega parlamenta, ki naj bodo na terenu pred in po volitvah, da se prepreči nasilje in ustrahovanje, in ki naj pri tem sodelujejo s komisijo za človekove pravice;

15.  podpira ciljno usmerjene ukrepe EU, s katerimi se odziva na politične razmere in razmere na področju človekovih pravic v Zimbabveju, ter letne odločitve, ki EU omogočajo stalen nadzor nad najpomembnejšimi predstavniki zimbabvejske vlade; poziva vlado narodne enotnosti, naj sprejme vse kar je potrebno, da bodo ti ukrepi pravočasno zadržani;

16.  poziva delegacijo EU v Harareju, naj zimbabvejski vladi narodne enotnosti še naprej nudi pomoč pri izboljševanju razmer na področju človekovih pravic, da se omogočijo mirne in verodostojne volitve v skladu s standardi, ki jih EU pričakuje od svojih trgovinskih partnerjev;

17.  obžaluje, da začasni sporazum o gospodarskem partnerstvu, sklenjen s štirimi državami vzhodne in južne Afrike, vključno z Zimbabvejem, ne vsebuje odločne klavzule o spoštovanju človekovih pravic; znova poziva, naj trgovinski sporazumi, sklenjeni z EU, vključujejo zavezujoče klavzule o spoštovanju človekovih pravic, o katerih se ni mogoče pogajati; spodbuja Evropsko komisijo, naj si to zastavi kot prednostno nalogo pri nadaljevanju pogajanj za dokončen sporazum o gospodarskem partnerstvu z državami vzhodne in južne Afrike;

18.  poudarja, da bi bilo treba glede na okoliščine vztrajati pri prekinitvi razvojnega sodelovanja EU (v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja), vendar bi si morala EU še naprej prizadevati za podporo lokalnemu prebivalstvu;

19.  poziva Svetovno banko in Zimbabve, naj spoštujeta razsodbe mednarodnih sodišč;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentu Zimbabveja, vladam Južnoafriške razvojne skupnosti, Svetovni banki, generalnemu sekretarju Južnoafriške razvojne skupnosti in vseafriškem parlamentu.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0024.