Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih poročil in resolucij o Afganistanu, zlasti resolucije z dne 16. decembra 2010 o novi strategiji za Afganistan(1), resolucije z dne 15. decembra 2011 o proračunskem nadzoru finančne pomoči EU v Afganistanu(2) in resolucije z dne 15. decembra 2011 o položaju žensk v Afganistanu in Pakistanu(3),

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov o Afganistanu, vključno z resolucijo št. 2096 iz marca 2013,

–  ob upoštevanju sklepov mednarodnih konferenc o Afganistanu iz let 2011 in 2012, med drugim konference v Bonnu decembra 2011, Chicagu maja 2012, Kabulu junija 2012 in Tokiu julija 2012;

–  ob upoštevanju izjave delegacije EU za Afganistan v dogovoru z vodji misij EU v Afganistanu z dne 19. novembra 2012 o usmrtitvi oseb, obsojenih na smrtno kazen,

–  ob upoštevanju sklepa ministrov za zunanje zadeve EU z dne 27. maja 2013 o podaljšanju policijske misije Evropske unije v Afganistanu (EUPOL) do 31. decembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 110(2)in 110(4) Poslovnika,

A.  ker EU podpira obnovo in razvoj Afganistana vse od leta 2002 in si še naprej prizadeva za njegovo mirno tranzicijo, vključujoč in trajnosten razvoj ter stabilnost in varnost vse regije;

B.  ker se je zagotavljanje pomoči EU med letoma 2011 in 2013 osredotočalo na bistvene sektorje upravljanja (vključno s policijo), kmetijstvo, razvoj podeželja ter zdravstveno in socialno zaščito;

C.  ker sta EU in Afganistan tik pred zaključkom pogajanj o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj, ki bo sodelovanje med EU in Afganistanom postavil na novo, celovito raven z novim pravnim okvirom;

D.  ker je Parlament pozval k pripravi petletnega akcijskega načrta za odpravo pridelave opija, ki bi ga nadomestile druge možnosti razvoja v Afganistanu;

E.  ker EU podpira usposabljanje policijskih sil in gradnjo zmogljivosti v Afganistanu in ker policijska misija EU že od leta 2007 podpira vzdržne in učinkovite civilne policijske sile, ki bodo pomagale vzpostaviti kazenskopravni sistem pod vodstvom Afganistana;

F.  ker število afganistanskih državljanov, ki so odvisni od drog, po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal še naprej narašča, kar ima velike socialne posledice za prebivalstvo;

G.  ker je bil kljub aktivni vlogi EU pri podpiranju ukrepov za boj proti drogam dosežen le majhen napredek;

H.  ker učinkovitost pomoči EU za Afganistan trpi zaradi pomanjkanja usklajenosti med donatorji za Afganistan in afganistansko vlado;

I.  ker ima Evropski parlament od sprejetja Lizbonske pogodbe ključno vlogo, da daje potrebno soglasje k novim sporazumom o sodelovanju;

1.  ponovno poudarja, da še naprej podpira izoblikovanje afganistanske države, ki bo imela močnejše demokratične institucije in bo lahko zagotavljala nacionalno suverenost, državno enotnost, ozemeljsko celovitost in blaginjo za prebivalce Afganistana; ponovno zatrjuje, da je treba za mirno prihodnost te države oblikovati stabilno, varno in gospodarsko vzdržno državo, v kateri ne bo terorizma in drog ter ki bo temeljila na načelih pravne države, okrepljenih demokratičnih institucijah, spoštovanju delitve oblasti, močnem parlamentu in zagotavljanju temeljnih pravic; v zvezi s tem ceni pomembni prispevek EU pri razvojnem sodelovanju in policijske misije EU v Afganistanu ter pozdravlja podaljšanje te misije;

2.  pozdravlja prizadevanja in napredek, dosežen v zadnjem desetletju; vendar znova poudarja svojo zaskrbljenost nad varnostnimi razmerami in nadaljevanjem nasilja v Afganistanu, ki ogroža lokalno prebivalstvo, vključno z ženskami, otroki, nacionalnimi varnostnimi silami in mednarodnim vojaškim in civilnim osebjem;

3.  poziva afganistansko vlado, naj bo po umiku mednarodnih sil pripravljena prevzeti polno odgovornost za svojo varnost; poziva EU in države članice, naj okrepijo prizadevanja za podporo afganistanski vladi in nacionalnim varnostnim silam pri gradnji vojaških in civilnih zmogljivosti, da bi vzpostavili stabilnost in varnost kot pomembna temelja za družbeno-gospodarski razvoj in preprečili nastanek praznine, ki bi lahko nastala po tem, ko bo država po letu 2014 prevzela polno odgovornost za svojo varnost; opozarja, da lahko umik mednarodnih sil leta 2014 povzroči gospodarsko praznino;

4.  podpira pogajanja o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj in poudarja, da bi moral privesti do bolj strateškega pristopa in podpore afganistanskim oblastem med umikom mednarodnih sil in po njem;

5.  poudarja, da mora novi sporazum vključevati celovit in trajnosten pristop k obravnavanju izzivov, ki jih ima Afganistan na področju varnosti, gospodarstva, dobrega upravljanja in razvoja, saj so medsebojno povezani;

6.  poziva afganistanske oblasti, naj pretvorijo vse smrtne kazni v druge oblike kazni in ponovno uvedejo moratorij za usmrtitve z namenom, da se trajno odpravi smrtna kazen;

7.  obžaluje pomanjkanje političnega zagona za zaključek pogajanj o sporazumu o sodelovanju za partnerstvo in razvoj; zato poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in afganistansko vlado, naj jih hitro zaključita;

8.  poziva EU, naj si v okviru novega sporazuma še naprej prizadeva podpirati demokratične vrednote, pravno državo, zanesljiv sistem upravljanja (vključno z bojem proti korupciji), neodvisno sodstvo, človekove pravice in oblikovanje prave civilne družbe;

9.  obžaluje, da Evropska služba za zunanje delovanje ni ustrezno obveščala Parlamenta o vseh fazah pogajanj, čeprav je to dolžna storiti; opozarja na svoje nove pristojnosti na področju zunanjih zadev, ki so določene v Lizbonski pogodbi, in od Evropske službe za zunanje delovanje in Sveta zahteva polno sodelovanje pri tako pomembnem vprašanju;

10.  opozarja na potrebo po nadaljnjem družbeno-gospodarskem razvoju in gospodarski diverzifikaciji; v zvezi s tem opozarja na možnost, da se rast spodbudi z izkoriščanjem energetskih virov in močnejšo usmeritvijo v ekstraktivno industrijo; vendar poudarja tudi, da mora ekstraktivna industrija delovati pregledno in da je treba uporabiti standarde, ki jih določa mednarodna pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji;

11.  opozarja, da so ženske v Afganistanu kljub napredku na področju enakosti spolov in temeljnih pravic v zadnjem desetletju še vedno najbolj ranljiva družbena skupina, saj so še naprej izpostavljene grožnjam, zastraševanju in nasilju ter so žrtve diskriminacijskih zakonov; poudarja potrebo po celoviti vključitvi žensk v družbo tako s pravnega kot praktičnega vidika, da bi zagotovili njihovo polno sodelovanje in okrepili njihovo vlogo; ostro obsoja dejstvo, da so številne ženske tarča nenehnih groženj in nasilja in da je v zadnjih nekaj letih prihajalo do umorov ali poskusov umora uglednih žensk iz afganistanskega javnega življenja, storilci pa niso bili privedeni pred sodišče;

12.  poudarja, da je treba še naprej podpirati razvoj infrastrukture v številnih sektorjih, tudi v šolah, bolnišnicah, prometu, energetskih omrežjih in kmetijstvu, ter krepiti vlogo žensk v Afganistanu, in sicer v skladu z razvojno pomočjo Evropske unije še pred posredovanjem leta 2001;

13.  obžaluje, da pobuda EU za boj proti drogam do zdaj ni prinesla zadovoljivih rezultatov; opozarja, da proizvodnja drog in trgovina z njimi podpirata skupine tako imenovanih upornikov in spodbujata korupcijo na različnih ravneh; poudarja, da bi morali biti ukrepi proti drogam usmerjeni predvsem v podpiranje alternativnih virov dohodka za kmete; v zvezi s tem poudarja tudi, da je na področju trajnostnega razvoja podeželja in gospodarjenja z vodami potrebna širša strategija;

14.  opozarja, da več kot 90 % heroina v Evropi prihaja iz Afganistana in da stroški za javno zdravje v evropskih državah dosegajo milijarde dolarjev; vendar ugotavlja, da je pridelava opija pomembno družbeno, gospodarsko in varnostno vprašanje; obžaluje, da se je v letu 2011 povečala za 61 % v primerjavi z letom prej in je leta 2011 predstavljala 9 % afganistanskega BDP;

15.  ugotavlja, da sta ZDA in mednarodna skupnost med letoma 2009 in 2011 porabili 1,1 milijarde dolarjev za ukrepe za boj proti drogam, kar pa ni bistveno vplivalo na njihovo proizvodnjo in trgovino z njimi; poudarja, da je Parlament večkrat pozval k oblikovanju petletnega načrta za odpravo opija z natančno določenimi roki in merili uspešnosti, ki bi se izvajal prek namenskega urada z lastnimi sredstvi in osebjem in na podlagi sodelovanja med EU, ZDA in Rusko federacijo, saj je slednja največja žrtev heroina, ki prihaja iz Afganistana, in največji trg opija na svetu;

16.  poudarja, da je EU Afganistanu med letoma 2002 in 2011 namenila približno 2,5 milijarde EUR pomoči, ki je obsegala 493 milijonov EUR humanitarne pomoči; obžaluje, da je kljub ogromnim vložkom tuje pomoči njen učinek omejen; poziva Računsko sodišče, naj pripravi posebno poročilo o učinkovitosti pomoči EU Afganistanu v zadnjem desetletju, podobno poročilu o misiji EULEX na Kosovu;

17.  je izjemno zaskrbljen nad neučinkovitostjo mednarodne finančne pomoči in afganistanskih vladnih struktur ter nad pomanjkanjem preglednosti in omejenimi mehanizmi za odgovornost donatorjev;

18.  obžaluje, da se velik del evropske in druge mednarodne denarne pomoči izgubi v distribucijski verigi, ter poudarja štiri glavne razloge za to: izgubljanje sredstev, prekomerni stroški posredovanja in varnosti, prekomerno zaračunavanje in korupcija;

19.  ponovno poudarja, da je usklajevanje pomoči EU z državami članicami in mednarodnimi akterji na podlagi skupnega pristopa in strategije zelo pomembno; pozdravlja strateški dogovor med afganistansko vlado in mednarodno skupnostjo o obnovljenem in trajnem partnerstvu za naslednje desetletje, kot je navedeno v ugotovitvah tokijske konference o Afganistanu in tokijskem okviru vzajemne odgovornosti;

20.  poudarja pomen celovitega in vključujočega pristopa k spravi v Afganistanu – ki ga bo vodil in za bo zanj odgovoren – za vse, ki zavračajo nasilje, spoštujejo ustavo, vključno z njenimi določbami o človekovih pravicah, zlasti o pravicah žensk, in so pripravljeni sodelovati pri izoblikovanju mirnega Afganistana; poudarja, da bi moral mirovni proces vključevati politično opozicijo in civilno družbo na splošno, zlasti pa ženske, ter biti čim bolj vključujoč; poziva k okrepitvi vloge visokega mirovnega sveta na tem področju in k njegovi večji usmeritvi v potekajoči mirovni proces;

21.  opozarja na zaveze afganistanske vlade na mednarodnih konferencah o Afganistanu v Kabulu in Tokiu, da bo okrepila in izboljšala volilni proces v Afganistanu, vključno z dolgoročno volilno reformo, in tako zagotovila, da bodo prihodnje volitve izpolnjevale mednarodne standarde; pozdravlja objavo datuma predsedniških volitev in volitev v pokrajinske svete leta 2014, in priprave nanje, ki potekajo v Afganistanu; poudarja, da je treba spodbuditi udeležbo, ki utegne biti odvisna od varnostnih razmer, zlasti v južnih in vzhodnih provincah; opozarja afganistanske oblasti, da morajo nacionalni in mednarodni opazovalci imeti pregled nad nacionalnim volilnim imenikom ter organizacijo in spremljanjem volilnega procesa na prihodnjih volitvah; poziva EU, naj na podlagi prošnje afganistanskih oblasti zagotovi podporo pri organizaciji prihodnjih volitev;

22.  poudarja potrebo po regionalnem sodelovanju, ki bo spodbujalo stabilnost in varnost v širši regiji; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje z Rusijo, Pakistanom, osrednjo Azijo, Indijo in Iranom, ki so del regionalnega okvira, da bi se spopadli z izzivi na področju varnostnih vprašanj, čezmejne trgovine z ljudmi in blagom ter boja proti nezakoniti proizvodnji drog in trgovini z njimi;

23.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izboljša sodelovanje s Parlamentom v zvezi s pomočjo EU Afganistanu, med drugim tudi v zvezi z napredkom pri pogajanjih; pričakuje popolne informacije o poteku pogajanj in redno poročanje po sprejetju sporazuma;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Afganistana, Svetu Evrope ter Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.

(1) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 108. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0578. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0591.