Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenega člena 54,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega člena 3(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2012 o statutu evropske zadruge glede udeležbe delavcev(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE)(4),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 94/1069/ES z dne 7. decembra 1994 o prenosu malih in srednje velikih podjetij(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o prenosu malih in srednje velikih podjetij(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o spodbujanju zadrug v Evropi (COM(2004)0018),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pobudi za socialno podjetništvo (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o zadrugah in prestrukturiranju(7),

–  ob upoštevanju priporočila ILO št. 193 o spodbujanju zadrug, ki so ga odobrile vlade vseh 27 sedanjih držav članic, resolucije Generalne skupščine OZN iz leta 2001 o zadrugah v človekovem razvoju in dejstva, da je OZN leto 2012 razglasila za mednarodno leto zadrug,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0222/2013),

Uvod

1.  poudarja, da imajo zadruge in druga podjetja socialnega gospodarstva bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu, zlasti v krizi, saj s povezovanjem dobičkonosnosti in solidarnosti ustvarjajo visokokakovostna delovna mesta, krepijo socialno, ekonomsko in regionalno kohezijo in ustvarjajo socialni kapital; poleg tega priznava, da bi za podjetja socialnega gospodarstva moral veljati jasnejši in skladnejši zakonodajni okvir, ki bi upošteval raznolikost ustanov socialnega gospodarstva in njihovih značilnosti;

2.  ugotavlja, da so v EU zadruge vse pomembnejše in da je med njimi približno 160 000 zadružnih podjetij, ki so v lasti 123 milijonov članov in zagotavljajo 5,4 milijona delovnih mest – vključno s približno 50 000 zadružnimi podjetji v industrijskem in storitvenem sektorju, ki zagotavljajo 1,4 milijona delovnih mest –, in da zadruge v povprečju prispevajo približno 5 % k BDP držav članic; ugotavlja, da je bilo v zadnjih nekaj letih zaradi prestrukturiranja podjetij v krizi ali brez naslednikov ustanovljenih več sto industrijskih in storitvenih zadružnih podjetij, kar je prispevalo k ohranitvi in ponovnemu razvoju lokalnih gospodarskih dejavnosti in delovnih mest; ugotavlja, da so imele industrijske in storitvene zadružne skupine ključen vpliv na regionalni razvoj v nekaterih najbolj industrializiranih regijah EU; ugotavlja, da socialne zadruge, specializirane za vključevanje na trg dela, zagotavljajo več kot 30 000 delovnih mest invalidom in prikrajšanim osebam v industrijskem in storitvenem sektorju; poudarja, da so zadruge postale model za samozaposlene osebe in svobodne poklice in da se je v netradicionalnih sektorjih ta model precej razširil, na primer v sektorjih socialnih, zdravstvenih in digitalnih storitev, storitev podpore podjetjem in storitev splošnega pomena, ki jih je prej zagotavljal javni sektor (npr. okoljske storitve in upravljanje naravnega prostora, izobraževanje in kultura ter proizvajanje energije iz obnovljivih virov); ugotavlja, da imajo zadruge zelo pomembno vlogo v EU z gospodarskega in socialnega vidika ter vidikov trajnostnega razvoja in zaposlovanja, poleg tega pa so gonilo socialnih inovacij, ki je pomembna tema tako v strategiji Evropa 2020 kot v Obzorju 2020, obenem pa prispevajo k doseganju ciljev trajnostnega gospodarstva in socialnega razvoja regionalnih in lokalnih skupnosti;

3.  poudarja, da zadružni podjetniški model prispeva k pravi gospodarski pluralnosti in je nepogrešljiv del socialnega tržnega gospodarstva ter je v celoti usklajen z vrednotami Pogodbe EU in cilji strategije Evropa 2020;

4.  poudarja, da so se zadruge v kriznih časih izkazale za še odpornejše od številnih tradicionalnih podjetij, tako glede stopnje zaposlenosti kot zaprtja podjetij; ugotavlja, da se kljub krizi zadruge ustanavljajo v novih in inovativnih sektorjih in da obstajajo dokazi o tej odpornosti, zlasti v zvezi z zadružnimi bankami ter industrijskimi in storitvenimi zadrugami (delavske zadruge, socialne zadruge in zadruge, ki so jih ustanovila mala in srednja podjetja); poudarja, da se je z razvojem zadružnega modela izkazalo, da se lahko v primerjavi z drugimi modeli bolje odziva na nove potrebe in bolj spodbuja ustvarjanje delovnih mest zahvaljujoč veliki sposobnosti prilagajanja spremembam zadrug in ohranjanja njihovih gospodarskih dejavnosti, izpostavljenih tveganju, pri čemer še naprej sledijo svojemu poslanstvu; poudarja tudi strateški pomen zadrug, ki jih sestavljajo mala in srednja podjetja, saj lahko omogočijo reševanje skupnih izzivov in razvoj pomembne ekonomije obsega; ugotavlja, da zadruge v skupnostih postajajo vse pomembnejše in da predvsem omogočajo neposredno sodelovanje državljanov pri odzivanju na različne potrebe, kot so socialne in zdravstvene storitve, storitve izobraževanja, trgovske storitve, komunikacijske storitve itd., zlasti na odročnih ali prikrajšanih območjih;

5.  meni, da lahko v času recesije zadruge učinkovito spodbujajo podjetništvo na mikroekonomski ravni, saj malim podjetnikom – velikokrat so to skupine državljanov – omogočajo, da prevzamejo podjetniške odgovornosti; v zvezi s tem podpira razvoj zadrug v sektorju socialnega varstva, ki omogočajo zagotavljanje večje socialne vključenosti šibkejših skupin;

6.  je prepričan, da zaradi svoje decentraliziranosti zadružni model pomembno prispeva k izvajanju prednostnih nalog direktive št. 2009/28/ES o obnovljivih virih energije do leta 2020 in k prehodu z energije iz fosilnih virov na energijo iz obnovljivih virov; ugotavlja, da so državljani v zadnjih desetletjih ustanovili več kot 1000 zadrug za energijo iz obnovljivih virov; je prepričan, da zadruge, ki delujejo na področju energije iz obnovljivih virov, omogočajo državljanom, da dejavno sodelujejo v lokalnih projektih za obnovljive energije, zaradi česar tudi bolj sprejemajo tovrstne obrate; meni, da sodelovanje državljanov pri pridobivanju energije povečuje njihovo ozaveščenost o tem, da je treba energijo porabljati trajnostno in učinkovito, pa tudi njihov nadzor nad cenami energije; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost vlogi energetskih zadrug pri povečevanju uporabe obnovljivih virov energije in izboljševanju energetske učinkovitosti;

7.  meni, da je večja odpornost zlasti posledica zadružnega modela upravljanja, ki temelji na skupnem lastništvu in demokratični gospodarski udeležbi in nadzoru, organizaciji in vodenju zainteresiranih članov ter predanosti skupnosti; poudarja, da je za odpornost zadrug zaslužna tudi značilna metoda akumulacije kapitala, ki je manj odvisna od razvoja finančnih trgov in je povezana z namenitvijo presežkov oblikovanju rezervnih skladov, katerih en del je nedeljiv, če je to mogoče, zlasti v obliki sredstev, ki po plačilu neporavnanih dolgov v primerih likvidacije, na splošno krepijo zadružno gibanje, in doseganju uravnoteženih socialnih in gospodarskih ciljev podjetja ter cilja boljšega poslovanja in dejavnosti; meni, da ta model zadrugam pomaga zavzeti dolgoročen večgeneracijski pristop in jih vpenja v lokalno gospodarstvo, s čimer prispevajo k lokalnemu trajnostnemu razvoju ter zagotavljajo, da kljub morebitni internacionalizaciji ne selijo svoje proizvodnje;

8.  ugotavlja, da lahko zadružna podjetja učinkovito zadostijo obstoječim in novim potrebam na področjih, kot sta upravljanje kulturnih in ustvarjalnih virov ter okoljska trajnost v zvezi z novimi načini življenja in potrošnje; poudarja, da zadruge gojijo tudi vrednote, kot je varovanje zakonitosti; na primer v Italiji se zadrugam dodelijo v upravljanje sredstva, odvzeta mafijskim združbam.

9.  meni, da bi morale biti zadruge v celoti vključene v cilje industrijske politike EU in ukrepe v njenem okviru, tudi ob upoštevanju njihovega bistvenega prispevka k industrijskemu prestrukturiranju, temeljnem področju nove evropske industrijske politike;

10.  ugotavlja tudi, da lahko zadruge s sodelovanjem izkoristijo ekonomijo obsega ter izmenjujejo izkušnje in najboljšo prakso, hkrati pa po potrebi združujejo ali prenašajo človeške in finančne vire; meni, da zadrugam ravno njihova prilagodljivost tudi v najtežjih časih omogoča preživetje;

11.  ugotavlja, da je v različnih državah članicah veliko primerov dobre prakse, v okviru katerih zadruge dosegajo odlične rezultate v smislu rasti, zaposlovanja, stopnje preživetja podjetij in zagona novih podjetij, kot so na primer sistem enkratnega izplačila (pago único) v Španiji in zakon Marcora v Italiji, ki omogočata financiranje ustanavljanja novih zadrug prek nadomestil za brezposelnost, ter zadruge za zaposlovanje in podjetništvo, ustanovljene v Franciji, na Švedskem in v Belgiji; poudarja tudi posamezne zadruge, ki se na prostovoljni osnovi povežejo v velike podjetniške skupine, ki pokrivajo sektorje kot so industrija, kmetijstvo, distribucija, finance, raziskave in razvoj ter izobraževanje na visoki stopnji; ugotavlja, da so lahko zadruge, zasnovane na primer po zgledu britanskega sklada, učinkovit model za dobro upravljanje profesionalnih in polprofesionalnih športnih organizacij, kar obenem omogoča tesno udeležbo glavnih zainteresiranih strani – navijačev – pri upravljanju kluba (profesionalnega ali ne); poziva Komisijo, naj te primere dobre prakse podrobno preuči in oceni možnost njihove vključitve v opredelitev evropskih politik v korist podjetjem;

12.  meni, da je prispevek zadrug k evropskemu gospodarstvu in stabilni zaposlenosti pomemben, zlasti med krizo;

13.  poudarja, da je treba med drugim razviti model zadruge za poslovanje in zaposlovanje, ki podjetjem omogoča, da se gradijo postopoma za zadovoljevanje potreb podjetnikov in se razvijajo hkrati z razvojem njihovih dejavnosti

14.  se zaveda, da tudi zadruge lahko propadejo;

15.  ugotavlja, da se razmere v državah članicah razlikujejo, kar je povezano z razlikami v zakonodaji in pojmovanju; zato poziva Evropsko komisijo, naj revidira obstoječo zakonodajo in poišče skupne točke ter ob upoštevanju načela subsidiarnosti harmonizira ključne elemente, kar bi omogočilo odpravo ovir za razvoj zadrug;

16.  poudarja, da so zaposleni pri vzpostavljanju zadrug ali pri prenosu lastništva podjetja nanje soočeni z velikim finančnim tveganjem; opaža, da je dobro upravljanje, zlasti delavske zadruge, močno odvisno od podpore in nadzora vodenja podjetja s strani zaposlenih;

Zakonodajni okvir

17.  meni, da bi bilo treba to naravno zmogljivost za odpornost okrepiti z namenjanjem ustrezne pozornosti zadrugam v vseh ustreznih politikah EU, ki naj bi prispevale k pametni, trajnostni in vključujoči rasti, tudi prek drugačnega modela gospodarskega razvoja, ki je skladen z evropskim socialnim modelom, pa tudi z vključitvijo že obstoječe evropske zakonodaje o zadrugah; meni zlasti, da bi bilo treba pomembno vlogo zadrug navesti tudi v akcijskem načrtu za podjetništvo 2020; meni, da bi morali sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bi zadrugam in drugim oblikam podjetij zagotovili enake pogoje, hkrati pa ohranili cilje in delovne metode zadrug ter njihovo socialno naravo;

18.  opozarja, da mora Evropska unija z zakonodajnimi določbami priznati in obravnavati različne oblike podjetništva ter tako zagotoviti spoštovanje načela podjetniške svobode ne glede na status podjetja; obžaluje, da Komisija v svojem akcijskem načrtu za podjetništvo za leto 2020 ne poudarja vloge podjetij socialnega gospodarstva, temveč opozarja le na njihov prispevek k ustvarjanju delovnih mest in socialnim inovacijam in na težave, s katerimi se srečujejo pri financiranju v primerjavi z malimi in srednjimi podjetji;

19.  poziva Komisijo, naj okrepi svoje službe tako, da ustanovi enoto, pristojno za zadruge in druge organizacije socialnega gospodarstva (kot so vzajemne družbe, fundacije in združenja, ki se ukvarjajo z gospodarskimi in finančnimi dejavnostmi), s posebnim poudarkom na ukrepih v zvezi z zagotavljanjem ustreznih virov za spremljanje in obravnavanje razvoja politike socialnega gospodarstva; poziva jo tudi, naj nameni ustrezno pozornost prestrukturiranju industrijskih in storitvenih podjetij v krizi ali brez naslednika v zadruge prek ustanovitve za to pristojnih služb;

20.  poziva Komisijo, naj v pravilih o javnih naročilih omogoči več prožnosti za podjetja, ki jih vodijo zaposleni, na primer z zagotovitvijo časovno omejenih rezervacij;

21.  poziva jo tudi, naj zagotovi, da bodo ukrepi v okviru pobude za socialno podjetništvo usklajeni ter da se bodo upravne ovire med obema pobudama zmanjšale;

22.  poziva države članice, naj v skladu s priporočilom ILO št. 193/2002 pregledajo svojo zakonodajo, ki se nanaša na zadruge, zlasti pa na posebne vrste zadrug, kot so delavske zadruge, socialne zadruge, obrtne zadruge in zadružne banke, da bi sprejele celovite politike v podporo zadružnemu poslovnemu modelu in ustvarile regulativno okolje, ki omogoča priznavanje vloge zadrug in organizacij, ki jih vodijo, in razvoj zadrug, zlasti na področjih in v sektorjih, kjer se je izkazalo, da ima ta model družbeno, gospodarsko in okoljsko dodano vrednost; poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi na regionalni in lokalni ravni opredelijo strateške sektorje, ki so primerni za zadružne projekte; poudarja, da bi to moralo vključevati tudi uvedbo ustreznih finančnih instrumentov in priznanje vloge zadrug v nacionalnem socialnem dialogu, kot tudi vlogo zadružnih bank, ki že ves čas namenjajo posebno pozornost trajnostnemu in socialno odgovornemu financiranju in so uveljavljene v lokalnem okolju; poziva k upoštevanju tega priporočila pri pregledu uredbe o statutu evropske zadruge (SCE);

23.  poudarja, da je treba regulativne ukrepe oblikovati znotraj trdnega pravnega okvira in skladno z mednarodnimi standardi, da se preprečijo razhajanja med nacionalnimi razlagami in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na regionalni, nacionalni ali makroregionalni ravni;

24.  poudarja, da je pomembno vključiti zadruge v vse faze oblikovanja prihodnjih pobud in ukrepov Unije, povezanih z zadrugami;

Prenosi podjetij in prestrukturiranje

25.  meni, da bi mogli biti prenos podjetja na zaposlene z ustanovitvijo zadruge in druge oblike lastništva zaposlenih najboljši način za nadaljnje delovanje podjetja; poudarja, da bi bilo treba takšne prenose podjetij na zaposlene, zlasti v zvezi z delavskimi zadrugami in delavskimi odkupi podjetij, podpreti s posebno proračunsko vrstico EU, ki bi vključevala tudi finančne instrumente; nujno poziva, naj se z udeležbo Evropske investicijske banke, socialnih partnerjev in zainteresiranih strani iz zadružnega gibanja oblikuje evropski mehanizem za spodbujanje razvoja zadrug in zlasti prenosov podjetij v okviru zadružne oblike, tudi prek instrumenta vzajemnih skladov;

26.  poudarja, da je delavski odkup podjetij vse bolj razširjena praksa v državah članicah, s katero se odzivajo na gospodarsko krizo; zato poziva Komisijo, naj opredeli finančne instrumente za spodbujanje te prakse ali razširi obseg obstoječih instrumentov;

27.  poudarja aktivno vlogo socialnih zadrug pri prestrukturiranju malih in srednjih podjetij, zlasti prek ustanavljanja socialnih podjetij, ki spodbujajo vključevanje delavcev, ki bi jih lahko opredelili kot prikrajšane, ki se znajdejo v kritičnih razmerah v zvezi z zaposlitvijo, pri čemer prek solidarnosti krepijo vse večjo sposobnost odzivanja na socialne potrebe;

28.  ugotavlja, da težava, ki se pojavlja pri prenosih podjetij na zaposlene, zelo pogosto ni le vprašanje dolžine ustreznih postopkov, pač pa tudi – kar je še pomembnejše – pomanjkanja znanja o tem poslovnem scenariju med ustreznimi strokovnjaki (npr. odvetniki in računovodje) in znotraj pravnega in izobraževalnega sistema; poudarja, da bi usposabljanje in ozaveščanje vseh, ki so dejavni pri ustvarjanju ali prenosu lastništva podjetij na zaposlene znatno prispevala k spodbujanju te prakse; zato priporoča, da se zadružnim oblikam podjetij dodeli stalno mesto v ustreznih predmetnikih univerz in poslovnih šol; poleg tega meni, da bi bilo treba spodbujati tudi boljše znanje o zadrugah, prenos podjetij na zaposlene v obliki zadrug pa finančno podpreti, tudi prek ciljne in pametne uporabe sredstev iz strukturnih skladov, tudi med sindikati in organi, ki so odgovorni za zagotavljanje informacij o ustanavljanju ali prenašanju podjetij; poudarja strokovno znanje, ki so ga pridobila zadružna združenja v nekaterih državah članicah pri ustvarjanju in prenosu podjetij v obliki zadrug, in poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizme, ki bodo podjetjem olajšali sodelovanje in izmenjavo dobre prakse in metod na tem področju ter zagotovili, da se bo o tem poročalo Svetu in Parlamentu;

29.  poziva države članice, naj razvijejo okvir za omogočanje prenosa podjetij na zaposlene, vključno s finančnimi mehanizmi za pomoč zaposlenim pri vlaganju v podjetja v krizi ali brez naslednika ter prednostnimi pravicami za zaposlene, da bi ustvarili kar najboljše pogoje za ponudbo za prevzem podjetja, ki mu grozi zaprtje;

30.  meni tudi, da bi morale države članice sprejeti politike, ki bi zaposlenim s konkretnimi fiskalnimi mehanizmi tudi v drugih oblikah industrijskih in storitvenih podjetij ter s potrebno pravno zaščito in ustrezno stopnjo sodelovanja pri vodenju, nadzoru, odločanju in odgovornosti za podjetje omogočale udeležbo v kapitalu in rezultatih svojih podjetij; poudarja, da bi lahko te dejavnosti povečale konkurenčnost vsega sektorja;

31.  poudarja pozitivno vlogo mehanizmov, tipičnih za zadružni model, kot so nedeljivost rezerv, ki se ne smejo razdeliti med člane niti v primeru prenehanja, ampak se morajo uporabiti za razvoj zadružnega gibanja, in zakonske določbe, ki omogočajo, da tretje osebe vlagajo v zadruge tvegani kapital z glasovalnimi pravicami ali brez, kot na primer vzajemni skladi in Cooperazione Finanza Impresa (CFI) v Italiji, Institut de Développement de l'Economie Sociale (ESFIN-IDES) v Franciji in investicijska struktura Mondragon Corporation v Španiji;

32.  poziva Komisijo, naj spodbuja politike in ukrepe za ohranitev obstoječih delovnih mest, ne pa samo za ustvarjanje novih delovnih mest in ustanavljanje novih podjetij; poziva jo tudi, naj oblikuje službe za ustanavljanje novih podjetij, ki bi podpirale zadružno obliko podjetij s pobudami za ozaveščanje in usposabljanje;

33.  poudarja, da je za preoblikovanje podjetij v krizi v ekonomsko trajnostne zadruge potrebno natančno in zgodnje diagnosticiranje; poziva organe na vseh ravneh, naj sodelujejo s socialnimi partnerji in zadružnim gibanjem pri takšnem zgodnjem diagnosticiranju in ocenjevanju izvedljivosti in smiselnosti preoblikovanja podjetij v zadruge; meni, da bi morali v tem procesu sodelovati tudi sindikati in zadružna združenja;

34.  poziva Komisijo, naj pripravi izčrpen in primerjalen pregled primerov najboljše prakse v državah članicah in nacionalnih zakonodaj, ki spodbujajo preoblikovanje v zadruge, zlasti kar zadeva ponoven zagon podjetij, pravne predpise o stečajih, finančne mehanizme, institucije za podporo podjetništvu in ustanavljanje horizontalnih podjetniških skupin za zadružna podjetja; poudarja, da morajo zadruge sodelovati v tem pregledu, da se opredelijo prednostne naloge; zato poziva Komisijo, naj oceni možnost razvoja podatkovne zbirke, v kateri bi se zbrali vsi primeri in podatki o prestrukturiranju v zadruge, in s tem omogoči kroženje dobre prakse in usklajeno zbiranje podatkov;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo in spodbujajo vzpostavljanje grozdov zadrug in socialnih podjetij in jim s tem omogočijo lažje iskanje virov, potrebnih za krepitev njihove vloge v proizvodni in distribucijski verigi, in podpirajo ekonomije obsega, potrebne za financiranje dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij;

Dostop do financiranja in podpore podjetjem

36.  poudarja, da zadružna podjetja v industrijskem in storitvenem sektorju, zlasti mala in srednja podjetja, iz različnih razlogov, tudi zaradi vrste podjetništva, ne morejo dobiti dostopa do tveganega kapitala in posojil na trgih kapitala; ugotavlja tudi, da delavske zadruge običajno težko pridobijo velike zneske kapitala od svojih članov in da bi bilo treba zato ustvariti ustrezne finančne instrumente, ki bi omogočali upoštevanje njihovih oblik podjetništva;

37.  opozarja, da je treba glede na posebno strukturo zadrug posebno pozornost nameniti vprašanju njihovega dostopa do posojil; zato poziva Evropsko komisijo, Baselski odbor in Evropsko investicijsko banko, naj razvijejo in uporabijo kvalitativna merila, tudi v zvezi s kreditiranjem in financiranjem, in s tem omogočijo razlikovanje med vlogami zadrug, tudi socialnih, in drugih podjetniških oblik;

38.  meni, da je treba okrepiti kapitalizacijo zadrug in bolje izkoristiti vire, ki lahko izhajajo iz njihove socialne strukture; poziva Komisijo, naj spodbudi ukrepe, ki podpirajo kapitalizacijo po predložitvi predloga za odkup podjetja ali njegovi izvedbi, vključno z davčnimi olajšavami, ki so lahko tudi začasne, pri čemer se te olajšave ne obravnavajo kot državna pomoč;

39.  opozarja, da lahko v nekaterih državah članicah zunanje strani zagotovijo tvegani kapital v zadrugah, tudi če imajo omejene glasovalne pravice ali pa jih sploh nimajo, s čimer se upoštevata lastništvo članov in nadzorna struktura, to pa je zadrugam omogočilo izboljšati dialog z drugimi finančnimi institucijami; odobrava takšne politike in spodbuja vse države članice, naj zadrugam olajšajo dostop do posojil;

40.  meni, da bi morali Komisija, Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad zadrugam zagotoviti dostop do finančnih mehanizmov na ravni EU, po potrebi vključno z akcijskim načrtom za financiranje malih in srednjih podjetij, predlaganim v aktu za enotni trg, in si skupaj s sektorjem zadružnega bančništva še posebej prizadevati, da se to tudi uresniči; poudarja, da bi moglo takšno ukrepanje izboljšati delovanje enotnega trga;

41.  meni, da je treba pri ureditvi finančnih trgov in s tem povezani izvedbeni zakonodaji upoštevati posebne značilnosti zadružnih bank;

42.  poudarja, da bi morali biti programi in skladi, ki se ustanavljajo v okviru večletnega finančnega okvira (2014−2020), pomembni instrumenti za podporo zadrugam; meni, da bi se morali pri vzpostavljanju operativnih programov osredotočiti na lažje ustanavljanje novih zadrug, podpiranje trajnostnega razvoja podjetij in odgovornega prestrukturiranja ter vanje vključiti ukrepe, ki zadevajo zlasti prenos podjetij na zaposlene in vlogo socialnih zadrug pri lokalnem razvoju in socialnih, tehnoloških in proizvodnih inovacijah, ki se financirajo z globalnimi nepovratnimi sredstvi in drugimi finančnimi instrumenti, vključno s sredstvi iz Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji;

43.  meni, da bi bilo treba pri finančnem načrtovanju na ravni Unije in nacionalni ravni posebno pozornost (ali določen odstotek sredstev) nameniti zadrugam, katerih cilj je spodbujati dostop do zaposlitve prikrajšanim osebam v skladu z opredelitvijo iz Uredbe (ES) št. 2204/2002 in tako utrditi in razviti boljšo socialno zaščito na višji ravni;

44.  poziva Komisijo, naj v okviru prihodnjega obračunskega leta podpre pilotni projekt za podporo prenosov podjetij v krizi na zaposlene, da bodo še naprej imeli zaposlitev, in za ustanovitev novih zadrug, ki bodo oživila podjetja v krizi ali stečaju;

45.  poziva Komisijo, naj razvije ukrepe v podporo zaposlovanju mladih v sektorju zadrug; prav tako jo poziva, naj v državah članicah spodbuja širjenje zadružnega modela kot ključnega instrumenta za ustvarjanje novih delovnih mest;

46.  meni tudi, da bi morale države članice sprejeti ukrepe za lažji dostop zadrug do celotne ponudbe storitev za podporo poslovanju, saj bodo tako te lahko še naprej prispevale k trajnostnemu razvoju svojih dejavnosti; v zvezi s tem poziva države članice, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bi zadrugam olajšale dostop do posojil, zlasti delavskim, socialnim in obrtnim zadrugam ter zadrugam, ki jih sestavljajo mikro podjetja;

47.  meni, da bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe za odstranitev vseh pravnih, upravnih ali birokratskih ovir, ki preprečujejo ali omejujejo rast zadrug;

48.  meni, da bi bilo treba v vsej Evropi olajšati dostop malih zadružnih posojilnic do trgov;

49.  poleg tega meni, da bi bilo treba spodbujati omrežja sodelovanja med malimi in srednjimi podjetji, na primer tista, ki v EU že obstajajo v obliki zadrug (obrtne zadruge, zadruge malih in srednjih podjetij, zadruge za dejavnosti in zaposlovanje itd.), saj takšna omrežja s skupnim trženjem, nabavo ali drugimi storitvami znatno okrepijo ustanavljanje in trajnost mikro in malih podjetij in jim pomagajo, da postanejo vir inovacij;

50.  meni, da je treba za podporo ustanavljanju novih zadrug razviti storitve za njihovo ustanavljanje; meni tudi, da bi bilo treba na nacionalni in evropski ravni spodbujati zadružni model med potencialnimi novimi podjetniki (na primer v univerzitetnih učnih načrtih);

o
o   o

51.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0071. (3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005. (4) UL L 207, 18.8.2003, str. 1. (5) UL L 385, 31.12.1994, str. 14. (6) UL C 93, 28.3.1998, str. 2. (7) UL C 191, 29.6.2012, str. 24.