Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2012 o razmerah v Belorusiji po parlamentarnih volitvah 23. septembra 2012(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2012 o razmerah v Belorusiji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o Belorusiji(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2011 o razmerah v Belorusiji(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(6),

–  ob upoštevanju resolucije konference nacionalne platforme foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva z dne 1. junija 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. aprila 2011 o reviziji evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija(7),

–  ob upoštevanju Praške izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva iz leta 2009,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. oktobra 2012 in Uredbe Sveta (EU) št. 1014/2012 z dne 6. novembra 2012 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo(8),

–  ob upoštevanju člena 97 Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A7-0261/2013),

A.  ker od leta 1994 v Belorusiji ni bilo svobodnih in poštenih volitev po volilni zakonodaji, ki bi bila v skladu z mednarodnimi standardi;

B.  ker je bilo načelo delitve oblasti z ustavno reformo leta 1996 malodane ukinjeno in ker opozicijske politične sile od takrat niso bile zastopane v političnih institucijah in niso mogle sodelovati pri oblikovanju in izvajanju političnih usmeritev države;

C.  ker je v tem obdobju prihajalo do sistematičnih in množičnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti na področju svobode izražanja, združevanja in zbiranja;

D.  ker je Evropski svet leta 1997 prekinil postopek ratifikacije sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter ustavil izvajanje začasnega trgovinskega sporazuma, zaradi česar odnosi med EU in Belorusijo še naprej temeljijo na sporazumu o trgovini in sodelovanju iz leta 1989;

E.  ker so v obdobju 2008–2010 odnosi med EU in Belorusijo dobili nekaj zagona, ko je Belorusija pokazala pripravljenost razviti konstruktivne odnose z EU in je bilo mogoče opaziti določen premik k boljšim pogojem za dejavnosti civilne družbe, opozicije in svobodnega tiska; ker pa so brutalni represivni ukrepi po predsedniških volitvah leta 2010 in zaostritev represivne politike, kot so bili aretacija predsedniških kandidatov, ki so ji sledile množične aretacije, politično motivirani kazenski postopki zoper opozicijske predstavnike ter val represivnih ukrepov zoper zagovornike človekovih pravic in neodvisne medije, povzročili ohladitev teh odnosov;

F.  ker beloruske oblasti, ki zavračajo pozive EU k spoštovanju mednarodno sprejetih demokratičnih standardov, vodijo politiko samoizolacije in jo vsiljujejo tudi beloruskemu prebivalstvu;

G.  ker Evropski parlament ne priznava legitimnosti beloruskega parlamenta; ker je v preteklem desetletju Belorusijo obiskala le ena uradna delegacija Evropskega parlamenta, in sicer leta 2010;

H.  ker si 70 % prebivalcev Belorusije želi sprememb v državi; ker pa del prebivalstva meni, da bi znatne spremembe v državi na začetku privedle do poslabšanja življenjskega standarda(9);

I.  ker bi bilo demokratične spremembe verjetno mogoče laže doseči, če bi se reformistični deli sedanjih vladajočih elit vključili v proces reform; ker pa bi pomembne pobude kljub temu morali sprožili predstavniki organizacij civilne družbe in zasebnih podjetij;

J.  ker bi vzpostavitev doslednega političnega dialoga z beloruskimi oblastmi pod omenjenimi pogoji morala prispevati k vključevanju civilne družbe in opozicije v dialog med različnimi interesnimi skupinami in k izvajanju reform;

K.  ker bi vrh vzhodnega partnerstva v Vilni lahko pomenil dodatno pomembno priložnost za pogojno in postopno izboljšanje odnosov med EU in Belorusijo, če bo prišlo do izpustitve političnih zapornikov in njihove politične rehabilitacije;

L.  ker je bil zaradi tega opravljen pregled in je bila sprejeta razširitev omejevalnih ukrepov EU (trenutno proti 242 osebam in 30 subjektom), pri čemer beloruske oblasti nekaterim politikom, uradnikom, vključno s predstavniki mednarodnih organizacij, novinarjem in predstavnikom civilne družbe še naprej prepovedujejo vstop v državo;

M.  ker bi lahko nadaljnja prizadevanja za enotno strategijo in akcijski načrt pripomogla k doseganju ciljev politične opozicije; ker so konkretni ukrepi, kot so skupne liste za lokalne volitve leta 2014, oblikovanje skupnega političnega programa ali predstavitev enotnega kandidata za predsedniške volitve leta 2015, pozitiven napredek v zvezi s tem;

N.  ker je imel evropski dialog za modernizacijo z belorusko družbo, ki se je začel leta 2012, pozitiven vpliv na začetek konstruktivne razprave v beloruski družbi o potrebnih reformah v državi in na ozaveščenost o EU; ker pa so potrebni nadaljnji razvoj koncepta, namen, strategija, primerno financiranje in struktura upravljanja dialoga, pa tudi boljše usklajevanje s pobudami vzhodnega partnerstva;

O.  ker je nacionalna platforma foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva pomemben in zanesljiv partner in edinstven način, s katerim EU vzpostavlja komunikacijo s prebivalstvom Belorusije;

P.  ker so v Belorusiji še vedno politični zaporniki(10), vključno z zagovornikom človekovih pravic in nominirancem za nagrado Saharova Alesem Bjaljatskim, ki so bili podvrženi hudim oblikam psihološkega in fizičnega mučenja, vključno z grožnjami s smrtjo, neutemeljenimi premestitvami, nezadovoljivim zagotavljanjem zdravstvene oskrbe in odvzemom pravice do stikov z družinskimi člani; ker izpustitev in politična rehabilitacija vseh političnih zapornikov, pa tudi napredek Belorusije pri izpolnjevanju mednarodnih zavez in spoštovanju temeljnih človekovih pravic, pravne države in demokratičnih svoboščin, ostajajo glavni pogoji za normalizacijo odnosov med EU in Belorusijo;

Q.  ker je zmanjšanje absolutnega števila politično motiviranih aretacij (zmanjšanje z 868 v letu 2011 na 235 v letu 2012, kot je poročal center za človekove pravice Viasna) mogoče pripisati vzdušju, ki se ustvarja z represivnimi ukrepi in ustrahovanjem;

R.  ker so nedavne restriktivne spremembe zakonodaje privedle do nadaljnje represije civilne družbe, pa tudi zagovornikov človekovih pravic, neodvisnih medijev in branilcev; ker je splošno stanje na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin obžalovanja vredno in še vedno zelo zaskrbljujoče, kot je bilo izpostavljeno v poročilu posebnega poročevalca OZN za Belorusijo iz leta 2013; ker imuniteta, s katero beloruske oblasti odgovarjajo na pritožbe mednarodne skupnosti, prispeva k nadaljnji ohladitvi odnosov z EU in k vedno večji samoizolaciji Belorusije;

S.  ker so v letu 2012 beloruske oblasti uvedle zakonodajne spremembe, ki službi KGB podeljujejo široka pooblastila za prosto uporabo prisilnih ukrepov; ker lahko varnostne službe v skladu z novim zakonom brez omejitev vstopajo v stanovanja ter aretirajo in pridržijo tako beloruske državljane kot tudi diplomate in predstavnike mednarodnih institucij, zaščitene z imuniteto; ker ta zakon vsebuje tudi določbo, ki uslužbence KGB oprošča vse pravne odgovornosti za poškodbe, ki so jih povzročili; ker so bila beloruskim posebnim silam podeljena široka pooblastila za prekinitev demonstracij;

T.  ker so bile leta 2011 uvedene spremembe zakona o množičnih zbiranjih, v skladu s katerimi bi organizacija množičnih protestov lahko privedla do kazenske odgovornosti za javne nemire; ker so organizatorji množičnih protestov organom dolžni zagotoviti informacije o virih sredstev, ki jih prejemajo;

U.  ker je leta 2011 prejem tujih donacij postal kriminalno dejanje, opredelitev izdaje pa je bila razširjena, s čimer je bila oblastem omogočena uporaba kazenskega prava za zatiranje organizacij in posameznikov, ki prejemajo sredstva iz tujine ali se udeležujejo mednarodnih dogodkov;

V.  ker je leta 2012 belorusko ministrstvo za pravosodje zavrnilo registracijo 19 nevladnih organizacij in dveh političnih strank in ker so člani neregistriranih organizacij v Belorusiji stalno podvrženi ustrahovanju, nadlegovanju in pregonu;

W.  ker je Belorusija edina evropska država, ki izvaja smrtno kazen; ker družine obsojencev in javnost niso seznanjene z datumi usmrtitev in ker svojci ne morejo pripraviti pogreba, saj jim oblasti ne predajo trupla, in niso obveščeni o kraju pokopa;

X.  ker sta bili leta 2012 usmrčeni dve osebi, čeprav sodni postopek ni izpolnjeval meril pravičnega sojenja; ker leta 2012 po dolgem času ni bila napovedana nobena obsodba na smrtno kazen, vendar so bile nove takšne obsodbe izrečene leta 2013;

Y.  ker je za razmere v Belorusiji značilno pomanjkanje zaupanja v sodstvo, ki je posledica nezadostne neodvisnosti te veje oblasti in politično motiviranih sodb;

Z.  ker je Belorusija edina država vzhodnega partnerstva, kjer uradne institucije na področju človekovih pravic še niso bile ustanovljene;

AA.  ker je cenzura v Belorusiji resno politično vprašanje;

AB.  ker je po podatkih svetovnega indeksa svobode tiska za leto 2013, ki ga objavlja organizacija Novinarji brez meja, Belorusija s 168. mesta napredovala na 157. mesto med skupno 179 državami, vendar je med državami vzhodnega partnerstva še vedno uvrščena najnižje (Azerbajdžan (156. mesto), Ukrajina (126. mesto), Gruzija (100. mesto), Armenija (74. mesto), in Moldavija (55. mesto));

AC.  ker je dostop do neodvisnih televizijskih in radijskih postaj ter tiskanih medijev trenutno skromen, saj dostop do informacij obvladujejo državni mediji;

AD.  ker je stanje na področju svobode medijev v Belorusiji nesprejemljivo, zlasti zaradi nadlegovanja novinarjev, ki jim je bila izrečena prepoved izstopa iz države, omejujoče zakonodaje o radiodifuziji in internetni svobodi ter selektivne uporabe pravosodja zoper neodvisne novinarje, na kar kažejo trije kazenski postopki, ki so se začeli poleti leta 2012;

AE.  ker je bil leta 2012 na podlagi lažnih trditev vsaj 15 aktivistom in novinarjem prepovedan izstop iz Belorusije;

AF.  ker ima več kot polovica državljanov Belorusije dostop do interneta; ker elektronski mediji nudijo nove možnosti za širši dostop do neodvisnih medijev, čeprav prihaja v vladnih in izobraževalnih institucijah do onemogočanja dostopa do nekaterih opozicijskih spletnih strani;

AG.  ker se Belorusija po najnovejših podatkih indeksa človekovega razvoja Združenih narodov za leto 2012 uvršča na 50. mesto v primerjavi z Rusijo (55. mesto) in državami vzhodnega partnerstva (Gruzija (72. mesto), Ukrajina (78. mesto), Azerbajdžan (82. mesto), Armenija (87. mesto) in Moldavija (113. mesto));

AH.  ker je sistem socialnih ugodnosti eden glavnih razlogov za določeno raven družbene stabilnosti, saj ljudem nudi koristi v zameno za politično neaktivnost; ker 65 % Belorusov prejema državno podporo različnih oblik, kot so pokojnine, štipendije, nadomestila za brezposelnost itd.;

AI.  ker je mogoče nizko brezposelnost umetno doseči s subvencijami za podjetja v državni lasti, ki ustvarijo okoli 70 % BDP in zaposlujejo 50 % delovne sile;

AJ.  ker si beloruska vlada prizadeva za privabljanje tujih naložb, saj ima kvalificirano delovno silo, program privatizacije, šest prostih ekonomskih con in visokotehnološki park, kljub temu pa je moč opaziti sistematično poseganje države v zasebni sektor;

AK.  ker so beloruske oblasti doslej izražale svoj geopolitični interes za nadaljnje gospodarsko povezovanje z Rusijo in vzpostavitev evrazijske carinske in gospodarske unije; ker obenem velik delež vseh neposrednih tujih naložb v Belorusiji v zadnjih letih izvira iz Rusije; ker se je po mnenju strokovnjakov v preteklih desetletjih približno 700.000 Belorusov zaradi zaposlitve izselilo v Rusijo, zlasti v Moskvo in Sankt Peterburg;

AL.  ker je mogoče signale za ponovni začetek pogajanj o pristopu Belorusije k STO opaziti tako s strani EU kot s strani Belorusije, zlasti glede na pristop Rusije k STO;

AM.  ker nedavne raziskave javnega mnenja, ki so bile opravljene v okviru projekta barometer o sosedstvu EU, kažejo, da več kot 50 % beloruskega prebivalstva meni, da bi morala EU povečati svojo vlogo na področju gospodarskega sodelovanja, trgovine in regionalnega sodelovanja z Belorusijo;

AN.  ker je program modernizacije, ki so ga nedavno predstavile beloruske oblasti, po mnenju strokovnjakov v glavnem usmerjen v posodobitev osnovne industrijske infrastrukture, medtem ko so v državi potrebne obsežnejše gospodarske reforme in pregledno poslovno okolje, pa tudi manj vladnega nadzora v vseh poslovnih sektorjih;

AO.  ker se Belorusija po podatkih indeksa zaznave korupcije za leto 2012, ki ga objavlja organizacija Transparency International, med 176 državami in ozemlji uvršča na 123. mesto v primerjavi z Ukrajino (144. mesto), Azerbajdžanom (139. mesto), Rusijo (133. mesto), Armenijo (105. mesto), Moldavijo (94. mesto) in Gruzijo (51. mesto);

AP.  ker je Belorusija pred kratkim pristopila k mehanizmu Sveta Evrope za boj proti korupciji (GRECO) in postala članica njegovega mehanizma za ukrepanje proti trgovini z ljudmi (GRETA);

AQ.  ker je Belorusija ena od držav, ki jih zajema evropska sosedska politika, vendar zaradi političnih razmer v državi še vedno ni prišlo do sprejetja akcijskih načrtov;

AR.  ker se pomoč Belorusiji trenutno dodeljuje v okviru državnega strateškega dokumenta za obdobje 2007–2013;

AS.  ker je bilo v finančni perspektivi za obdobje 2007–2013 za projekte čezmejnega sodelovanja med Belorusijo in njenimi sosednjimi državami v okviru evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva (ENPI) dodeljenih 33,4 milijona EUR in ker v 50 skupnih projektih čezmejnega sodelovanja med Latvijo, Litvo in Belorusijo trenutno sodeluje približno 60 občin;

AT.  ker v različnih projektih ENPI trenutno sodeluje zgolj 20 beloruskih strokovnjakov, leta 2008 pa je v njih sodelovalo 120 strokovnjakov;

AU.  ker beloruske oblasti dejavno sodelujejo pri srečanjih strokovnjakov v okviru večstranske ravni vzhodnega partnerstva, zlasti pa v projektih čezmejnega sodelovanja;

AV.  ker 58 mest in občin iz Poljske, 47 iz Litve in 30 iz Latvije ohranja plodno sodelovanje s partnerskimi mesti in občinami v Belorusiji, pri čemer je evroregijo "Nemunas-Neman-Niemen", ki združuje Litvo, Poljsko, Kaliningrad in Belorusijo pri izvajanju skupnih projektov, mogoče obravnavati kot primer dobre prakse;

AW.  ker so državljani Belorusije v preteklih letih pridobili največje število schengenskih vizumov na prebivalca na svetu; ker morajo za pridobitev vizuma kljub temu porabiti veliko več denarja, v številnih primerih pa tudi časa in truda, kot državljani ostalih držav vzhodnega partnerstva ali Rusije;

1.  naslovi naslednja priporočila na podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD, Svet, Komisijo in države članice: morali bi:

2.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to priporočilo podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD, Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0410. (2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0112. (3) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 162. (4) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 57. (5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0334. (6) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26. (7) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 105. (8) UL L 307, 7.11.2012, str. 1. (9) Podatki neodvisnega inštituta za socialno-ekonomske študije, april 2013. (10) Med političnimi zaporniki so tudi Mikalaj Statkevič, Pavel Sevjarinec, Eduard Lobau, Mikalaj Autuhovič, Mikalaj Dzjadok in Igar Alinjevič.