Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2009 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: območje svobode, varnosti in pravice za državljane – Stockholmski program(1),

–  ob upoštevanju Stockholmskega programa Evropskega sveta – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje(2),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za ustavne zadeve v skladu s členom 51 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0153/2014),

Stockholmski program in Lizbonska pogodba

1.  meni, da sta Lizbonska pogodba in priznanje pravno zavezujočega statusa Listine Evropske unije o temeljnih pravicah prinesla bistvene izboljšave in okrepila ustavni temelj zato, da lahko institucije EU in države članice dosežejo cilj vzpostavitve območja svobode, varnosti in pravice, vendar opaža, da nekatera področja zahtevajo dodatno prizadevanje, zlasti kar zadeva njihovo izvrševanje; meni, da ta cilj zahteva, da se pogodbe in sekundarna zakonodaja enako uporabljajo po vsej EU; se zato strinja, da bi se morali izogibati izvzetij in posebnih režimov, kjer je to možno pa jih popolnoma odpraviti; zahteva, da Komisija in predsedstvo Sveta bolje izpolnjujeta obveznost, da se Parlament v vseh fazah postopka, ki vodi k sklenitvi mednarodnih sporazumov „nemudoma in izčrpno obvesti“; obžaluje zamudo pri usklajevanju aktov iz nekdanjega tretjega stebra z novo hierarhijo predpisov – temeljni, delegirani in izvedbeni akti – v skladu z Lizbonsko pogodbo in novo institucionalno strukturo;

Pravica Komisije do predlaganja zakonodaje in redni zakonodajni postopek

2.  meni, da je razširitev uporabe rednega zakonodajnega postopka pripravo zakonodaje napravilo bolj legitimno in jo približalo ljudstvu s krepitvijo vloge Parlamenta, edine neposredno izvoljene institucije Unije; meni, da bi bilo treba ob prihodnjem pregledu pogodb odpraviti preostale izjeme od uporabe rednega zakonodajnega postopka;

3.  ugotavlja, da je Komisija v svojem sporočilu z dne 20. aprila 2010 z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“ (COM(2010)0171) zagovarjala ambicioznejši odziv na vsakdanje težave in pričakovanja ljudi v Evropi ter poudarila, da mora biti Unija sposobna odzvati se na nepredvidene dogodke, hitro izkoristiti priložnosti ter predvideti prihodnje trende in se prilagoditi nanje;

4.  spominja na uporabo rednega zakonodajnega postopka EU kot načelo, ki postopek sprejemanja odločitev umešča v širši nabor politik, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice, na zahtevo iz Pogodbe, naj „se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi z državljani“, ter na vse večjo potrebo po prilagodljivosti; poziva Komisijo, naj svojo pravico do zakonodajne pobude uporabi ob polnem spoštovanju svojih pristojnosti, kot jih določajo Pogodbi in načela, ki so v njih opredeljena, vključno z načelom subsidiarnosti, in v tesnem sodelovanju s sozakonodajalcema;

Nacionalni parlamenti

5.  meni, da je okrepljena vloga nacionalnih parlamentov v dejavnostih Evropske unije, kot je določena v Protokolih št. 1 (o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji) in št. 2 (o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti) k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, pozitivno vplivala zlasti na razvoj in delovanje območja svobode, varnosti in pravice, ne le zaradi verjetnejšega spoštovanja načela subsidiarnosti, ampak tudi zato, ker je širše in tesnejše vključevanje evropskega prebivalstva v demokratični proces pomenilo velik prispevek k pripravi zakonodaje in oblikovanju evropskih politik;

6.  poziva k okrepljenemu sodelovanju in dialogu med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom ter med institucijami in organi EU v splošnem in nacionalnimi parlamenti, da bi se zagotovilo, da institucije in organi EU nacionalnim parlamentom neposredno in v najkrajšem času dajo na razpolago informacije o pobudah EU;

Enoten volilni zakon za volitve v Evropski parlament

7.  ugotavlja, da si volilni sistemi tudi brez dogovora o enotnem volilnem postopku za volitve v Evropski parlament postopoma postajajo vse bolj podobni, kar je predvsem zasluga ustanovitve političnih strank in političnih ustanov na evropski ravni, prizadevanj za oblikovanje evropskega statuta na podlagi predloga Komisije za reformo pravil, ki urejajo delovanje evropskih političnih strank, in odprave dvojnega mandata, s čimer je funkcija poslanca Evropskega parlamenta postala nezdružljiva s funkcijo poslanca nacionalnega parlamenta; poziva k preglednejšim postopkom za imenovanje kandidatov, ki zagotavljajo njihovo neodvisnost;

8.  meni, da bi bilo treba poskrbeti za večjo osveščenost javnosti o demokratični vlogi Parlamenta in da bi se morale evropske volilne kampanje osredotočiti na resnično evropska vprašanja;

9.  zato meni, da bo v prihodnje potrebna reforma volilnega postopka, da se povečata legitimnost in učinkovitost Parlamenta, v skladu z načeli iz Pogodb; verjame, da bo takšna reforma spodbudila državljane EU k udeležbi na evropskih volitvah v državi članici njihovega stalnega prebivališča, če niso državljani te države;

10.  pozdravlja, kot prvi korak, sprejetje Direktive Sveta 2013/1/EU z dne 20. decembra 2012 o spremembi Direktive 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja pravice do kandidiranja na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani(3), saj blaži zahteve, ki jih morajo izpolnjevati državljani EU, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, če želijo kandidirati na evropskih volitvah; poziva, naj se odpravijo upravne prepreke, ki državljanom EU, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, ovirajo sodelovanje na evropskih volitvah, in poziva k sodelovanju med državami članicami za odpravo te težave, ki ogroža demokratične standarde EU; ponovno poudarja, da so potrebni nadaljnji koraki, da se volilna pravica zagotovi vsem državljanom EU, ne glede na državo, v kateri trenutno prebivajo;

Evropska državljanska pobuda

11.  pozdravlja sprejetje uredbe o evropski državljanski pobudi(4), ki državljanom EU zagotavlja enaka pooblastila za pripravo predlogov politik, kot jih že uživata Parlament in Svet;

12.  meni, da ima državljanska pobuda lahko ključno vlogo pri opredeljevanju vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati na ravni EU, in da povečuje legitimnost postopka oblikovanja politik na ravni EU;

13.  izraža obžalovanje zaradi tehničnih težav, s katerimi se srečujejo organizatorji državljanskih pobud, in poziva Komisijo, naj jih odpravi;

14.  poudarja, da učinkovite uporabe državljanskih pobud ne ovirajo samo tehnične težave, ampak tudi finančne, ki so posledica pomanjkanja proračunskih sredstev;

Ocena stockholmskega programa in njegovega izvajanja

Temeljne pravice

15.  meni, da bi EU morala spodbujati najvišjo možno raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse; meni, da je poglavje stockholmskega programa o spodbujanju pravic državljanov v skladu s tem ciljem; vseeno pa ugotavlja, da je treba kljub doseženemu napredku izboljšati izvrševanje tega poglavja;

16.  je seznanjen s sporočilom Komisije in opozarja na sprejeta stališča Parlamenta o vzpostavitvi novega okvira za vladavino prava, da bi okrepili zmogljivost Unije za reševanje t.i. københavnske dileme – stanje, ko Unija postavlja stroge standarde za države kandidatke, nima pa delujočih orodij za države članice – njegov cilj pa mora biti zagotavljati, da vse države članice ravnajo v skladu s skupnimi vrednotami iz člena 2 PEU, ter tako zagotoviti stalnost „københavnskih meril“ v pričakovanju preoblikovanja uredbe o Agenciji za temeljne pravice(5), kot je že večkrat zahteval Parlament;

17.  v zvezi s tem pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Novi okvir EU za krepitev načela pravne države (COM(2014)0158) ter z zadovoljstvom pričakuje sodelovanje s Komisijo pri učinkovitem izvajanju tega okvira; poudarja pa, da je še vedno treba redno ocenjevati, kako države članice spoštujejo temeljne vrednote EU, opredeljene v členu 2 PEU; priznava poseben pomen strokovnega znanja in mnenja Beneške komisije, ter opozarja, da bi morali tudi Agencija za temeljne pravice, pravosodne mreže in drugi neodvisni strokovni organi prispevati k ocenjevanju dejavnikov, ki ogrožajo načelo pravne države;

18.  se boji, da se lahko gospodarska kriza razvije v krizo demokracije, in meni, da sta potrebna močan politični zagon in pregledno delovanje demokratičnih institucij na nacionalni in evropski ravni, da bi ubranili demokratične dosežke, pravno državo in temeljne pravice, za boj proti porastu populizma v Evropi in za dodatno okrepitev državljanstva EU; je zaskrbljen zaradi izražanja odprte nestrpnosti do mobilnosti državljanov EU z namenom oslabitve pravic delavcev iz nekaterih novih držav članic;

19.  meni, da bi bilo treba večjo pozornost nameniti odzivu na posebne razmere ranljivih skupin in okrepitvi boja proti rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu, verski nestrpnosti, islamofobiji, sovraštvu do Romov, homofobiji in transfobiji;

20.  meni, da je sprejetje in učinkovito izvajanje zakonodaje na področju boja proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru ter tistim, ki podžigajo, podpirajo in zakrivijo takšna dejanja, bistvenega pomena in poziva k dodatnemu razvoju te zakonodaje, ki bi bilo popolnoma v skladu z načelom subsidiarnosti;

21.  izraža obžalovanje zaradi nezadostnega napredka pri izvrševanju nacionalnih strategij vključevanja Romov ter nadaljevanja rasizma in diskriminacije do Romov po celotni EU, med drugim tudi segregacije romskih otrok v izobraževanju; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za izvrševanje temeljnih pravic in socialnega vključevanja Romov s čim prejšnjim izvrševanjem priporočil iz Priporočila Sveta z dne 9. decembra 2013 o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov v državah članicah(6); poziva Komisijo in države članice, naj finančno podprejo romske organizacije in jih vključijo v vse politike, ki zadevajo Rome;

22.  poudarja dejstvo, da se načelo univerzalnosti uporablja za temeljne pravice in enako obravnavanje; zato spodbuja Svet, naj sprejme predlog za protidiskriminacijsko direktivo; obžaluje neustreznost politike vključevanja invalidov in mere, do katere se pravice invalidov upoštevajo;

23.  pozdravlja sprejetje Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj(7), ki posebno pozornost namenja zaščiti prikrajšanih skupin, kot so ženske in otroci; poudarja pogosto viktimizacijo teh skupin z vsemi vrstami nasilja, vključno z nasiljem v družini; priporoča poglobljeno preiskavo, opredelitev in pregon tako hudih kršitev človekovih pravic; pozdravlja sprejetje Direktive 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti(8) in Direktive 2011/36/EU o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev(9) (direktiva o boju proti trgovini z ljudmi); poziva države članice, naj čim prej prenesejo in izvajajo te direktive;

24.  se sklicuje na svojo preiskavo o elektronskem množičnem nadzoru državljanov EU; ponavlja resno zaskrbljenost, ki jo je izrazil v svoji resoluciji z dne 4. julija 2013 o programu nadzorovanja Agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA), organih za nadzor v nekaterih državah članicah in vplivu na zasebnost državljanov EU(10); meni, da je množični nadzor resen izziv načelom Unije in sicer načelom demokracije, pravne države in temeljim pravicam, in vztraja pri vzpostavitvi ustreznega in učinkovitega parlamentarnega in sodnega nadzora na ravni EU in na nacionalni ravni; meni, da je nujno, da se vzpostavi boljši sistem zavor in ravnovesij, zlasti s sprejetjem pravnega okvira EU o varstvu podatkov, ki bi moral zagotoviti popolno spoštovanje človekovih pravic; meni, da bi bilo treba ukrepati v zvezi z nadzorom, ki ogroža notranjo varnost EU; poziva Evropski svet, naj obravnava priporočila in pozive iz njegove resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev;

25.  meni, da je ustrezen postopek odgovornosti bistvenega pomena za učinkovito varstvo in spodbujanje človekovih pravic ter za uveljavljanje legitimnih in učinkovitih varnostnih politik, ki temeljijo na načelu pravne države; poziva Komisijo, naj predlaga mehanizem za odgovornost, katerega namen bo okrepitev zmožnosti EU in njenih držav članic za preprečitev, preiskavo in popravo kršitev človekovih pravic na ravni EU, zlasti tistih, storjenih med domnevnim prevozom in nezakonitim pridržanjem zapornikov v evropskih državah s strani agencije CIA;

26.  poudarja, da bo pristop Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot določa člen 6(2) Pogodbe o Evropski uniji, dodatno okrepil varstvo temeljnih pravic v Uniji, kot ga zagotavljata Listina o temeljnih pravicah in sodna praksa Sodišča Evropske unije;

27.  ugotavlja, da bo pristop k tej konvenciji državljanom in drugim osebam, do katerih ima Unija odgovornost, v okviru delovanja Unije zagotovil zaščito, enakovredno tisti, ki jo že uživajo v okviru delovanja posameznih držav članic; opozarja, da je to še toliko pomembnejše, ker so države članice na Unijo prenesle pomembne pristojnosti, zlasti na področjih politike, ki so zajeta v območje svobode, varnosti in pravice;

28.  pozdravlja osnutek sporazuma, doseženega med 47 državami članicami Sveta Evrope in Evropsko unijo glede pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ter pričakuje pozitivno mnenje Sodišča Evropske unije o dogovorjenem besedilu; poziva Parlament in Svet, naj po dokončni sodbi Sodišča Evropske unije sporazum nemudoma ratificirata;

29.  pozdravlja dejstvo, da bo pristop h Konvenciji državljanom in drugim osebam, do katerih ima Unija odgovornost, zagotovil pomembno dodatno zaščito, zlasti v okviru območja svobode, varnosti in pravice; poudarja, da je rok za zaključek pristopnih pogajanj pretirano dolg, in obžaluje dejstvo, da EU še vedno ni uspešno pristopila h Konvenciji; ponovno poudarja, da pristop EU ni odvisen le od ratifikacije držav članic, temveč tudi drugih podpisnic konvencije; poziva vse zadevne strani, naj čim prej opravijo postopek ratifikacije;

30.  ostro obsoja ovire in zamude, s katerimi se srečuje EU med pogajanji za pristop k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), in poziva institucije EU in države članice, naj pospešijo postopke za pristop EU k EKČP in v prihodnje zavrnejo vsakršen nadaljnji poskus oslabitve vloge, pristojnosti in pooblastil EKČP v zvezi s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami državljanov in prebivalcev;

31.  poziva k pregledu in morebitni spremembi uredbe o dostopu do dokumentov(11), ki naj se sprejme na podlagi predloga Parlamenta;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij razvijejo posebna orodja za izmenjavo najboljših praks na področju boja proti diskriminaciji na evropski ravni;

33.  poudarja, da je vidik spola pomembno upoštevati v vseh strategijah za vključevanje invalidov, priseljencev, romskega prebivalstva in drugih manjšin in izključenih oseb;

Pravosodno sodelovanje v civilnih in kazenskih zadevah

34.  ugotavlja, da je cilj stockholmskega programa olajšati prosto gibanje državljanov in prebivalcev EU z varovanjem in spoštovanjem vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz evropskega območja pravice, in da je pravosodno sodelovanje glavno orodje za uresničevanje tega cilja;

35.  priznava, da imajo v tem pogledu zelo pomembno vlogo pobude na področju vzajemnega priznavanja pravnih ureditev, sodb in dokumentov, saj vzajemno priznavanje ne spreminja pravnih sistemov držav članic, ampak zmanjšuje dodatna finančna bremena in pravne ovire za državljane, družine in podjetja, ki izvršujejo svoboščine, ki jim jih podeljujeta Pogodbi, hkrati pa spoštujejo pravno državo in temeljne pravice;

36.  opozarja, da stockholmski program vsebuje številne pomembne pobude na področju civilnega prava, med drugim lažje priznavanje sodb, veljavnost oporok po celotni Uniji, lažje postopke za sprejemanje javnih dokumentov, preprostejšo čezmejno izterjavo dolgov in pobude Unije na področju pravnega usposabljanja;

37.  ugotavlja, da so bili doslej na tem področju sprejeti samo trije zakonodajni akti, in sicer prenovljena uredba Bruselj I(12), uredba o dedovanju(13) in uredba Rim III(14), od katerih se danes uporablja le tretja, in da kljub temu, da je Komisija predstavila številne predloge, h katerim je pozval stockholmski program, veliko pomembnih predlogov še vedno ni udejanjenih, med drugim tistih v zvezi z vzajemnim priznavanjem učinkov listin o osebnem stanju in 14. direktiva na področju prava družb;

38.  meni, da je za vzajemno priznavanje potrebno zaupanje državljanov in pravnih strokovnjakov v pravne ustanove drugih strani; ugotavlja, da imajo pri spodbujanju vzajemnega priznavanja in zaupanja zelo pomembno vlogo krepitev resnično evropske pravne kulture, ki v celoti spoštuje temeljne pravice ter načeli subsidiarnosti in sodne neodvisnosti, določitev skupnih standardov in razumevanje drugih pravnih sistemov, kar se zagotovi zlasti z ustreznim usposabljanjem; opozarja, da lahko vzajemno priznavanje in zaupanje pripeljeta do postopnih sprememb tradicij nacionalnega civilnega prava z izmenjavo najboljših praks med državami članicami; meni, da ta izmenjava ne bi smela zmanjšati vrednosti nacionalnih pravnih tradicij;

39.  ugotavlja, da so se zakonodajne pobude na področju civilnega prava doslej v veliki meri osredotočale na materialno pravo; poziva, naj se v prihodnje nameni več pozornosti procesnemu pravu;

40.  spodbuja Komisijo, naj si učinkovito prizadeva oblikovati mednarodno konvencijo o obsodbah, ki bi si prizadevala za podobne cilje kot uredba Bruselj I;

41.  pozdravlja predlog direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi(15); poudarja potrebo po boju proti vztrajnemu pojavu steklenega stropa, ki ostaja ena od glavnih ovir za razvoj poklicnih poti žensk;

42.  pozdravlja predlog Komisije za uredbo o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin, da bi odpravili nepotrebno birokracijo in obstoječi prepad med institucijami in državljani EU;

43.  poziva Komisijo, naj v skladu s prejšnjimi zavezami in po večkratnih pozivih Parlamenta sledi obstoječim načrtom za sestavo predloga, ki bi vseboval celoviti pristop za ureditev vzajemnega priznavanja učinkov vseh dokumentov o civilnem statusu v EU, da bi se odpravile diskriminatorne pravne in upravne ovire za državljane moškega in ženskega spola in njihove družine, ki bi radi izvrševali svojo pravico do svobode gibanja, in da bi se državljanom in prebivalcem EU in njihovim družinam omogočilo, da v vsej Uniji obdržijo pravice, ki izhajajo iz civilnih statusov, ki so pravno priznani v številnih evropskih državah;

44.  ponovno poziva k sprejetju evropskega zakonika mednarodnega zasebnega prava;

45.  poziva Komisijo, naj še naprej razvija program e-pravosodje, da bo državljanom omogočen neposredni spletni dostop do pravnih informacij in pravosodja;

46.  priznava napredek, ki je bil doslej storjen v zvezi z načrtom za okrepitev procesnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih, vključno s sprejetjem direktiv o pravici do tolmačenja in prevajanja(16), pravici do obveščenosti v kazenskem postopku(17) ter pravici do dostopa do odvetnika v kazenskih postopkih(18), poziva k pravočasnemu in pravilnemu prenosu teh direktiv ter k usposabljanju vladnih uradnikov, sodnikov, tožilcev in odvetnikov; poudarja, da so ti ukrepi ključni za pravilno delovanje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v EU, zlasti v zvezi z izvrševanjem ukrepov, ki temeljijo na načelu vzajemnega priznavanja, kot je evropski nalog za prijetje, in da je nadaljnji napredek na področju varstva pravic osumljenih in obtoženih oseb bistvenega pomena; je seznanjen s predlogi o pravni pomoči, domnevi nedolžnosti in varovalih za otroke; je trdno prepričan, da je zagotovitev učinkovitega izvajanja direktive o pravici do dostopa do odvetnika odvisna predvsem od učinkovito zagotovljene pravne pomoči; poziva k razpravi o zaščiti prič in žvižgačev; poziva k temu, da bi bila krepitev postopkovnih pravic osumljencev in obtožencev v kazenskih postopkih prednostna naloga programa, ki bo sledil stockholmskemu programu, in ponovno spominja, da načrt ni izčrpen;

47.  obžaluje dejstvo, da je na področju pripora pred sojenjem, upravnega pridržanja in pripora mladoletnikov, kjer v številnih državah članicah standardi ne spoštujejo človekovih pravic in drugih mednarodnih standardov, potrebno še veliko narediti; priznava potrebo po oceni učinkovitosti nezakonodajnega dela v zvezi z obstoječimi okvirnimi sklepi, širšem priznavanju težav z zakonodajo in prakso na področju pripora pred sojenjem po Evropi, ki so bile ugotovljene kot del posvetovanja Komisije, in zavezi k ponovni preučitvi zadeve za določitev minimalnih in izvršljivih standardov v zvezi s priporom pred sojenjem v okviru zakonodajnega delovanja; poziva Komisijo, naj ponovno preuči zadevo za določitev teh standardov v zvezi s priporom pred sojenjem, upravnim priporom in priporom mladoletnikov v okviru zakonodajnih ukrepov;

48.  je trdno prepričan, da bi moralo biti dosledno spoštovanje načel, ki se uporabljajo pri razvoju kazenskopravnega območja EU, prednostnega pomena in da bi morale institucije EU v ta namen tesno medsebojno sodelovati, kot je določeno v resoluciji Parlamenta z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava(19);

49.  meni, da je treba okrepiti medsebojno zaupanje med državami članicami z uskladitvijo spoštovanja temeljnih pravic v zvezi s kazenskimi postopki in sprejetjem skupnih ukrepov za zagotovitev dobrega upravljanja pravosodja in zaporov, saj sta ti dve področji pogost razlog za pomanjkanje zaupanja med državami članicami, ter da vzajemno priznavanje in usklajevanje kazenskega prava EU ne moreta napredovati brez zanesljivih povratnih informacij o izvajanju teh pravil na ravni držav članic;

50.  pozdravlja predlog uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534); je trdno prepričan, da bi bila ustanovitev Evropskega javnega tožilstva pomemben korak pri nadaljnjem razvoju območja svobode, varnosti in pravice v EU; poleg tega pozdravlja predlog uredbe o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535);

51.  meni, da so potrebna večja prizadevanja za izvajanje načela vzajemnega priznavanja sodnih odločb v zvezi z izvrševanjem sodb v kazenskih zadevah;

52.  meni, da je učinkovit, dostopen in pravičen pravosodni sistem, ki spoštuje temeljne pravice, močno gonilo za demokracijo, zaupanje in blaginjo državljanov ter uspešno gospodarstvo;

53.  pozdravlja stalna prizadevanja institucij EU in držav članic za krepitev splošne podpore Mednarodnemu kazenskemu sodišču in sodelovanja z njim, ki je bistvenega pomena za zagotavljanje pravice za žrtve kaznivih dejanj v skladu z mednarodnim pravom in spodbujanje mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah; spodbuja vse države članice, naj sklenejo okvirne sporazume z Mednarodnim kazenskim sodiščem, zlasti o preselitvi prič, vmesni izpustitvi, premestitvi oproščenih oseb in izvrševanju kazni; poziva države članice EU kot države podpisnice rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, naj zagotovijo, da bo imelo Mednarodno kazensko sodišče potrebne vire za izpolnjevanje svojega mandata ter trdno, pošteno in pregledno zagotavljanje pravice;

54.  poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za osebje (policijo, zdravstveno osebje, sodno osebje itd.), ki se bo verjetno srečalo s primeri, v katerih se šteje, da je ogrožena posameznikova fizična, psihična in spolna integriteta, zlasti v primerih žensk, ki so žrtve nasilja na podlagi spola; poziva države članice, naj podprejo delo civilne družbe, zlasti nevladnih organizacij, ženskih združenj in drugih prostovoljnih organizacij, ki zagotavljajo strokovno podporo, ter s takimi organizacijami sodelujejo pri zagotavljanju podpore ženskam, ki so žrtve nasilja na podlagi spola;

55.  poziva države članice, naj ratificirajo istanbulsko konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, in Komisijo, naj nemudoma predlaga smernice za pogajanja o pristopu EU k tej konvenciji;

Notranja varnost

56.  ugotavlja, da so države članice in Komisija dosegle napredek na področju strategije notranje varnosti in političnega cikla EU za organizirani kriminal in hude oblike mednarodne kriminalitete, zlasti na naslednjih področjih; boju proti terorizmu, mednarodnemu organiziranemu kriminalu (vključno z gospodarskim kriminalom), kibernetskemu kriminalu in kriminalu, ki ga omogočajo splet in računalniki, kot je otroška pornografija; varovanju kritične infrastrukture; in boju proti korupciji, pranju denarja, financiranju terorizma, nasilni radikalizaciji in trgovini z nezakonitim strelnim orožjem; poudarja pa, da je treba na vseh teh področjih doseči dodatni napredek;

57.  poudarja, da je trgovina z ljudmi hudo kaznivo dejanje, ki zlasti prizadene ženske in predstavlja kršitev človekovih pravic in človekovega dostojanstva, ki ga Unija ne more sprejemati; obžaluje, da se število ljudi, s katerimi se trguje v EU in iz nje, povečuje, čeprav je decembra 2011 začela veljati direktiva o boju proti trgovini z ljudmi; poziva države članice, naj si še bolj prizadevajo omejiti ta zaskrbljujoči trend, tako da zagotovijo pripravo in izvajanje v skladu z direktivo skupne, usklajene in ambiciozne evropske strategije, pa tudi zakonodaje ter ukrepov za boj proti tihotapljenju ljudi in trgovini z ljudmi in proti mednarodnim mrežam organiziranega kriminala na tem področju, ki so osredotočene zlasti na ženske in mladoletnike; poudarja, da se morajo ukrepi za boj proti trgovini z ljudmi, prisilnemu delu in nezakonitemu priseljevanju ter tihotapljenju osredotočiti na odpravo glavnih vzrokov;

58.  obžaluje dejstvo, da se akcijski načrt EU za obdobje 2010-2013 o krepitvi jedrske, radiološke, kemične in biološke (JRKB) varnosti (COM(2009)0273) ni v celoti izvršil ali da ga države članice niso v celoti vključile v oblikovanje politike; zato poziva EU in države članice, naj okrepijo regionalno in evropsko sodelovanje in usklajevanje na področju JRKB varnosti, ter v zvezi s tem poziva tudi Svet, naj zagotovi usklajevanje med nacionalnimi organi in koordinatorjem za boj proti terorizmu;

59.   odločno poziva Komisijo, naj poveča in okrepi svoja prizadevanja za zaščito finančnih interesov Unije ter dokonča zakasnjeno reformo Evropskega urada za boj proti goljufijam, pri čemer naj na podlagi ustrezne opredelitve kaznivih dejanj v celoti vključi varstvo podatkov in pravice osumljenih oseb;

60.  pozdravlja doseženi dogovor o predlogu direktive o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (COM(2012)0085); poudarja, da je zaplemba sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem, eno najučinkovitejših orodij za boj proti kriminalnim združbam;

61.  trdno verjame, da je treba v okviru politike EU za boj proti terorizmu obravnavati radikalizacijo skupin/posameznikov v evropskih družbah in očitni trend individualizacije terorističnih dejanj v naših družbah; poziva k boljšemu usklajevanju vseh služb EU, ki so odgovorne za izvajanje politik EU za boj proti terorizmu, tj. evropskega koordinatorja za boj proti terorizmu, Europola, stalnega odbora Sveta za notranjo varnost (COSI), delovne skupine za področje terorizma (mednarodni vidiki) in Eurojusta;

62.  obžaluje, da je sporočilo Komisije z dne 10. aprila 2013 z naslovom „Drugo poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU“ (COM(2013)0179) premalo kritično glede ukrepov, ki so bili izvedeni v okviru te strategije, in ponovno določa enake prednostne naloge kot v prvem sporočilu iz novembra 2010, ne da bi se še zlasti upoštevale posledice vključitve Listine o temeljnih pravicah, katere določbe se večinoma ne nanašajo samo na državljane EU, temveč na vse osebe, ki se nahajajo na ozemlju EU;

63.  opozarja, da je Evropski parlament sedaj polnopravni institucionalni akter na področju varnostne politike in je zato upravičen, da aktivno sodeluje pri določanju elementov in prednostnih nalog strategije notranje varnosti ter pri ocenjevanju teh instrumentov, tudi s spremljanjem izvajanja strategije notranje varnosti, ki ga v skladu s členoma 70 in 71 PDEU skupaj opravljajo Evropski parlament, nacionalni parlamenti in Svet; meni, da bi moral Evropski parlament imeti ključno vlogo pri ocenjevanju in opredelitvi politik za notranjo varnost, saj te močno vplivajo na temeljne pravice vseh, ki živijo v EU; zato poudarja, da je treba zagotoviti, da so te politike v pristojnosti edine neposredno izvoljene evropske institucije, ki je odgovorna za preverjanje in demokratični nadzor;

64.  meni, da so ustrezno ocenjevanje izvajanja, učinkov in konkretnih rezultatov politik in zakonodaje na področju notranje varnosti ter analiza varnostnih groženj, ki jih je treba obravnavati, upoštevanje načel sorazmernosti in nujnosti ter demokratična razprava bistveni pogoji za učinkovito strategijo notranje varnosti;

65.  poudarja, da se bo sedanja strategija notranje varnosti zaključila leta 2014; poziva Komisijo, naj začne s pripravo nove strategije notranje varnosti za obdobje 2015 do 2019, pri čemer naj upošteva začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe in vključitev Listine temeljnih pravic v pravo Unije; poziva Svet, naj v zvezi z novo strategijo notranje varnosti ustrezno upošteva prispevek Evropskega parlamenta, preden jo bo sprejel; je v zvezi s tem seznanjen z analizami Europola, vključno z njegovo analizo tveganja;

66.  priznava, da se čezmejni kriminal v EU povečuje, zato poudarja pomen zadostnega financiranja agencij, ki so dejavne na področju kazenskega pregona; meni, da je sedanja ureditev z različnimi instrumenti, potmi in orodji za izmenjavo informacij o kazenskem pregonu na evropski ravni zapletena in razpršena, kar vodi k neučinkoviti uporabi razpoložljivih instrumentov in nezadostnemu demokratičnemu nadzoru in odgovornosti na ravni EU; poziva k oblikovanju v prihodnost usmerjene vizije o tem, kako oblikovati in optimizirati skupno rabo podatkov o kazenskem pregonu v EU ob zagotavljanju temeljnih pravic, vključno z visoko stopnjo varstva podatkov; ugotavlja, da je treba okrepiti vzajemno zaupanje med organi kazenskega pregona, da bi tako povečali izmenjavo informacij;

67.  zavrača pojem policijskih dejavnosti, ki temeljijo na predvidevanju brez začetnega suma, zlasti predlog o uporabi evidence podatkov o potnikih EU in zamisel o sistemu EU za sledenje financiranju terorističnih dejavnosti; poziva Komisijo, naj razveljavi direktivo o hrambi podatkov(20);

68.  poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k ustanovitvi središč za pomoč na območjih, znanih po prostituciji, da se žrtvam zagotovi takojšnja psihološka in fizična pomoč;

69.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predloge za vključitev instrumentov za čezmejno policijsko sodelovanje, ki so bili sprejeti v okviru nekdanjega tretjega stebra, kot sta sklep k Prümski pogodbi in švedska pobuda, v pravni okvir Lizbonske pogodbe;

70.  pozdravlja predlog Komisije za novo uredbo o Europolu, ki temelji na novi pravni podlagi Lizbonske pogodbe, in upa, da bo ta pomemben zakonodajni sveženj v celoti v skladu z določbami Pogodbe hitro napredoval, da bo Europol lahko učinkoviteje izvrševal svojo nalogo boja proti organiziranemu čezmejnemu kriminalu;

71.  obžaluje, da Evropska unija še ni dobro opremljena za preprečevanje naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroča človek, in za odzivanje nanje;

Meje in vizumi

72.  pozdravlja zaključek pogajanj o svežnju ukrepov za upravljanje schengenskega območja; poziva Komisijo, naj kot koordinatorka schengenskih ocenjevanj in varuhinja Pogodb v celoti izpolnjuje svoje obveznosti, da se preprečijo situacije, ki bi lahko ogrozile delovanje schengenskega območja; želi spomniti, da schengensko območje temelji na medsebojnem zaupanju in da vsaka država članica v skladu z zakonikom o schengenskih mejah izpolnjuje svoje obveznosti, vključno z nadzorom zunanjih meja, tudi z uporabo tehnologije, ki je na voljo; poudarja velik pomen boja proti prepovedani trgovini in tihotapljenju na mejah, še zlasti boja proti tihotapljenju migrantov; ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba schengensko območje nemudoma razširiti tudi na Romunijo in Bolgarijo;

73.  meni, da je odprava nadzora na notranjih mejah eden največjih dosežkov evropskega povezovanja; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni temu, da se na notranjih mejah ne izvaja nadzor, in odločno nasprotuje vsem poskusom omejitve prostega gibanja oseb, ki niso v skladu s pravnim redom Unije;

74.  priznava, da je schengensko območje edinstveno in se je doslej razvijalo postopoma; hkrati pa meni, da je glede njegovega nadaljnjega razvoja potreben dolgoročen razmislek; meni, da bi bilo treba zunanje schengenske meje v prihodnje varovati ob podpori evropskih mejnih straž, v usposabljanje katerih so bili zajeti tudi standardi človekovih pravic;

75.  pozdravlja reformo mandata agencije FRONTEX in sporazum o evropskem sistemu nadzorovanja meja (Eurosur); pozdravlja nova pravila za nadzorovanje morskih meja, s katerimi sta prednostni nalogi postali tudi reševanje življenj migrantov in spoštovanje človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil, vključno z načelom nevračanja; opozarja, da bi morale Unija in njene države članice pri posredovanjih na odprtem morju ali izvajanju nadzora na zunanjih mejah Unije upoštevati mednarodno pravo, pravni red in zlasti sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

76.  izraža globoko žalost in obžalovanje ob tragični izgubi življenj na mejah EU, zlasti v Sredozemskem morju; ponavlja, da bi morali biti dogodki pri otoku Lampedusa prelomna točka za EU in da je edini način, kako preprečiti novo tragedijo, sprejetje usklajenega pristopa, ki bo temeljil na solidarnosti in odgovornosti, podprt pa bo s skupnimi instrumenti;

77.  poziva Komisijo, naj posreduje informacije o stanju v centrih za pridržanje, tudi glede spoštovanja človekovih pravic, in predloži pobude glede prihodnjega delovanja teh centrov;

78.  je zaskrbljen zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev, zlasti na morju, in kršitev človekovih pravic, ko nezakoniti priseljenci skušajo vstopiti v EU; poziva Komisijo, naj pred sklenitvijo sporazuma med agencijo FRONTEX in tretjo državo o tem obvesti Parlament; vztraja, da morajo v okviru teh sporazumov biti zagotovljeni strogi zaščitni ukrepi, da se zagotovi popolno spoštovanje standardov človekovih pravic, tudi pri vračanju, skupnem nadzoru, iskalnih in reševalnih akcijah ter prestrezanju;

79.  opozarja na ključno vlogo agencije Frontex in Evropske policijske akademije pri usposabljanju osebja organov pregona in mejnih policistov, da bodo pri izvrševanju na področju evropskega pravosodja in kazenskega pregona spoštovali človekove pravice priseljencev;

80.  odločno podpira poziv Evropskega sveta k okrepitvi vloge agencije FRONTEX v skladu s stockholmskim programom, da se bo lahko učinkoviteje odzivala na spreminjajoče se migracijske tokove;

81.  obžaluje pozen prehod na schengenski informacijski sistem II in s tem povezane višje stroške; pozdravlja nadaljnje uvajanje vizumskega informacijskega sistema in ustanovitev agencije eu-LISA za njuno operativno upravljanje; poudarja, da se morata nova sistema sedaj izkazati v vsakdanji uporabi; ponavlja svojo zahtevo, da „novi instrumenti za upravljanje meja ali obsežni sistemi za shranjevanje podatkov ne bi smeli začeti delovati, dokler so obstoječi instrumenti potrebni, popolnoma delujoči, varni in zanesljivi“; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o vdoru v schengenski informacijski sistem in meni, da bi bilo treba razpravljati o vprašanju zunanjega izvajanja dejavnosti, ki so povezane z upravljanjem in delovanjem obsežnih evropskih informacijskih sistemov; poziva Komisijo, naj pravočasno predloži ocene teh sistemov, predvidenih v okviru omenjenih pravnih instrumentov; obžaluje, da glede uporabe varnih dokumentov o izvoru ni bil dosežen napredek;

82.  pozdravlja napredek na področju pravnega reda o vizumih, hkrati pa poziva k boljšemu izvajanju obstoječih pravil; meni, da so se skupni centri za sprejem vlog za izdajo vizumov izkazali kot uporabno orodje, ki bi v prihodnosti lahko prešlo v splošno uporabo; meni, da bi bilo treba v okviru medinstitucionalne razprave o ciljih skupne vizumske politike opredeliti naslednje korake za nadaljnjo harmonizacijo vizumskih postopkov, vključno s skupnimi pravili o izdajanju vizumov; poziva k sklepanju nadaljnjih sporazumov o poenostavitvi vizumskega postopka, obstoječe sporazume pa je treba spremljati in izboljševati;

83.  poziva države članice, naj uporabljajo veljavne določbe vizumskega zakonika in zakonika o schengenskih mejah, ki omogočajo izdajo vizuma na podlagi humanitarnih razlogov, ter poenostavijo zagotavljanje začasnega zatočišča zagovornikom človekovih pravic, ki so v tretjih državah ogroženi;

84.  poziva institucije EU in države članice, naj povečajo mobilnost delavcev tako, da omogočijo začasne vizume in poenostavijo postopek za ponovno pridobitev vizuma za tiste, ki so že v sistemu; meni, da bi se mobilnost delavcev s temi ukrepi učinkovito povečala, hkrati pa bi zagotovili pravno varnost in večjo notranjo mobilnost v EU;

85.  poziva Komisijo, naj še naprej izboljšuje obstoječe sporazume o poenostavitvi vizumskih postopkov med Unijo in njenimi vzhodnimi sosedami ter si prizadeva za vzpostavitev območja potovanja brez vizumov, kar bo omogočilo stike med ljudmi;

Azil in migracije

86.  opozarja, da je Evropski svet v okviru stockholmskega programa poudaril, „da so lahko dobro urejene migracije v korist vsem udeleženim“; pričakuje, da bo pri sprejetju zakonodaje na področju zakonitih migracij dosežen nadaljnji napredek, in ob upoštevanju demografskih izzivov in potreb gospodarstva poziva k večjemu prizadevanju v tej smeri v prihodnje; hkrati meni, da je treba nameniti večjo pozornost vključevanju migrantov;

87.  poziva evropske institucije in vlade držav članic, naj širšo javnost in delodajalce ozaveščajo o portalu EU o priseljevanju; poziva Komisijo, naj spremlja izvajanje direktive o modri karti in – kot je določeno v direktivi – poroča o njeni uporabi;

88.  nujno poziva k večji preglednosti, pri čemer od vseh držav članic zahteva, da letno poročajo o napredku vsake posamezne manjšine na področju vključevanja na trg dela in učinkov politike enakopravnosti; poziva Komisijo, naj predloži „letno poročilo o trendih“, ki odraža primerljive kazalnike socialne kohezije, ki so bili dogovorjeni in zastavljeni kot cilji, in vključuje spremljanje položaja novih priseljencev, rezidentov za daljši čas, naturaliziranih priseljencev in otrok priseljencev po celi EU z razčlenitvijo po skupnih značilnostih (npr. narodnost/rasa vera/prepričanje, spol, starost, spolna usmerjenost in invalidnost), da se bo lahko izmeril napredek politik socialnega vključevanja skozi čas; meni, da bi bilo treba v ta namen uporabiti odprto metodo koordinacije;

89.  priznava, da so nedavne spremembe in pretresi v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu okrepili pritisk na vzhodne in južne meje EU;

90.  pozdravlja sprejetje azilnega svežnja; poziva Komisijo, naj spremlja, ali bodo države članice sveženj pravilno izvajale od datuma začetka uporabe dalje, in sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev usklajenosti nacionalne zakonodaje s sodno prakso; predlaga, naj Evropski azilni podporni urad (EASO) to novo zakonodajo odslej vključuje v svoje programe usposabljanja;

91.  poziva k vzpostavitvi kontaktne točke v okviru urada EASO za obravnavo vprašanj v zvezi s spoloma;

92.  izraža obžalovanje zaradi stalne in sistematične prakse pripora migrantov v centrih za pridržanje, kot je nedavno poudaril Svet ZN za človekove pravice; poziva k nadaljnjemu razvoju in izvajanju drugih možnosti namesto pripora, vključno z ureditvijo statusa migrantov brez dokumentov na podlagi jasnih meril;

93.  meni, da bi bilo treba v okviru dublinskega sistema v prihodnje preučiti možnosti začasne ustavitve premestitev v države članice, ki so pod velikim pritiskom;

94.  globoko obžaluje neuspešno izvajanje načel solidarnosti in pravične porazdelitve odgovornosti, kot sta določeni v členu 80 PDEU; meni, da bodo v prihodnje potrebni okrepljeni in konkretnejši ukrepi, zlasti za države članice, ki sprejemajo večje število migrantov in prosilcev za azil; poziva k uvedbi usklajenega, prostovoljnega stalnega mehanizma za premestitve upravičencev do mednarodne zaščite znotraj EU;

95.  meni, da bi bilo treba zunanjo razsežnost azilne politike v zvezi s ponovno naselitvijo in postopki varovanega vstopa razširiti; obžaluje doslej omejeno sodelovanje držav članic pri ponovni naselitvi;

96.  je globoko zaskrbljen nad usodo državljanov tretjih držav in ponovno sprejetih oseb brez državljanstva v okviru sporazumov EU o ponovnem sprejetju, kamor sodijo tudi primeri priprtja za nedoločen čas, pravne negotovosti ali vračanja v državo izvora, ter poziva k izključitvi klavzul o državljanih držav nečlanic iz teh sporazumov; poudarja pomen izvajanja priporočil, ki jih je Komisija sprejela v okviru ocene sporazumov o ponovnem vračanju;

Zunanja razsežnost območja svobode, varnosti in pravice

97.  ugotavlja, da je potrebna okrepljena zunanja razsežnost evropskih politik na območju svobode, varnosti in pravice, in poziva k okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami na vseh ravneh na področju varnosti, priseljevanja, temeljnih pravic in upravljanja meja;

98.  opozarja, da bi morale Evropska unija in države članice priseljevanje še naprej vključevati v razvojno pomoč in okrepiti svoje sporazume o partnerstvu, da bi tako spodbudile sodelovanje z matičnimi in tranzitnimi tretjimi državami na področju boja proti trgovini z ljudmi, nezakonitega priseljevanja, obnovitve družinskih povezav, vračanja in ponovnega sprejema, in sicer v okviru rednih dialogov Evropske unije s temi državami ter z delovanjem Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD); poziva k solidarnosti s tretjimi državami članicami, ki ležijo v bližini držav, ki se spopadajo z državljanskim konfliktom, in sprejemajo begunce, ki bežijo pred tem konfliktom;

99.  poudarja, da je treba spodbujati politike prostovoljnega vračanja;

100.  poudarja, da PEU človekove pravice, demokracijo in pravno državo uvršča v središče tako notranje kot zunanje politike EU, kot je določeno v členih 2, 3 in 21 PEU, in zato meni, da bi bilo treba spoštovanje, zaščito in spodbujanje teh vrednot razvijati na skladen način, da bo EU verodostojna v svetu; obžaluje, da Komisija vztrajno odklanja pripravo akcijskega načrta za človekove pravice, s katerim bi se v zunanji politiki spodbujale vrednote EU na področju svobode, varnosti in pravice in h kateremu se poziva v okviru stockholmskega programa;

101.  poziva Komisijo in ESZD, naj sprejmeta konkretne ukrepe, s katerimi bosta zagotovili večjo skladnost in doslednost med zunanjimi in notranjimi politikami EU;

102.  je trdno prepričan, da EU in države članice s tretjimi državami ne bi smele podpisovati sporazumov s področja svobode, varnosti in pravice, če obstaja resno tveganje, da kršijo človekove pravice in ne upoštevajo načela pravne države; poudarja, da bi bilo treba pred sklenitvijo sporazumov na tem področju opraviti skrbno oceno učinka na človekove pravice in v zvezi z njimi v sporazume vključiti klavzulo o začasnem odlogu;

103.  je zaskrbljen zaradi vse številnejših zahtev za sosednje države v zvezi z migracijskimi politikami ter politikami upravljanja mej v EU; poziva k pristopu, ki bo temeljil na človekovih pravicah, za obvladovanje migracij in nadzor meja v EU, s katerim se bo zagotovilo, da bodo pravice zakonitih in nezakonitih priseljencev ter drugih ranljivih skupin vedno na prvem mestu; opozarja na zunajozemeljsko uporabo predpisov Evropske konvencije o človekovih pravicah pri izvajanju migracijske politike EU, kot je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice;

104.  poziva k boljšemu usklajevanju med dialogi o človekovih pravicah in pododbori na področju pravosodja, svobode in varnosti, ki zlasti na območju evropskega sosedstva delujejo v okviru sporazumov s tretjimi državami, in na splošno vsemi državami, ki jih zadevajo sporazumi o ponovnem sprejemu;

105.  poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za zaščito in pomoč ženskam, ki so žrtve trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja, pri čemer bi morali ti ukrepi vključevati pripravo odškodninskih shem, varno vrnitev, pomoč pri ponovnem družbenem vključevanju v državi izvora v primeru prostovoljne vrnitve, pomoč med njihovim bivanjem v EU ter sodelovanje z organi v državah izvora, da se zaščitijo družine žrtev trgovine z ljudmi in spolnega izkoriščanja;

Metode, orodja in postopki

106.  meni, da morajo biti postopki oblikovanja politike na najvišji možni ravni; meni, da bi morala opredelitev težav, razprava o možnih rešitvah in izbiranje med morebitnimi možnostmi potekati v zaporednem vrstnem redu; ugotavlja, da so na evropski ravni potrebna večja prizadevanja na področju raziskav in da bi s tesnejšim sodelovanjem in izmenjavo informacij med evropskimi institucijami in agencijami ter državami članicami izboljšali oblikovanje in izvajanje politik;

107.  obžaluje, da v okviru uresničevanja območja svobode, varnosti in pravice ni objektivne ocene napredka ter zanesljivih informacij o izvajanju pravnega reda v državah članicah;

108.  predlaga sistematično, objektivno in neodvisno naknadno vrednotenje zakonodaje in njenega izvajanja, ki bi moralo zajemati tudi oceno nadaljnje potrebe po zakonodaji na tem področju; opozarja predvsem na to, da morajo Komisija, Evropski parlament in Svet v ta namen izvajati ocene učinka, pri čemer morajo upoštevati standarde in preprečiti odvečno birokracijo;

109.  pozdravlja pobudo Komisije za pripravo pregleda stanja na področju pravosodja v EU, katerega namen je zagotoviti visokokakovosten pravosodni sistem na področju civilnega, gospodarskega in upravnega prava, saj je konkretno izvajanje zakonov ne nazadnje v rokah sodišč;

110.  poudarja, da imajo visokokakovostni pravosodni sistemi lahko ključno vlogo pri povrnitvi zaupanja, saj zagotavljajo vrnitev k rasti in prispevajo k stabilnosti; poudarja, da so predvidljive, pravočasne in izvršljive sodne odločbe pomembne strukturne komponente privlačnega poslovnega okolja, kot je navedeno v sporočilu Komisije z naslovom „Pregled stanja na področju pravosodja v EU – Orodje za spodbujanje učinkovitega pravosodja in rasti“ (COM(2013)0160);

111.  poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni nadziranju in zagotavljanju konkretnega izvajanja zakonodaje EU s strani držav članic; meni, da mora to glede na velike vrzeli med politikami, sprejetimi na evropski ravni, in njihovim izvajanjem na nacionalni ravni biti politična prednostna naloga; poudarja, da je treba v okviru strateškega načrtovanja upoštevati izkušnje, pridobljene z izvajanjem v preteklosti, in da v to načrtovanje ne sme biti vključen zgolj seznam ciljev in prednostnih nalog, temveč je treba z njim načrtovati vnaprej, da se bo izvajanje lahko ocenjevalo; ugotavlja, da mora to veljati od prvega dne veljavnosti akta, kadar gre za pravice državljanov in prebivalcev; meni, da je treba za ustrezno izvajanje storiti več, med drugim z usklajevanjem in sodelovanjem med Komisijo, državami članicami in agencijami ter s pomočjo državam članicam v obliki smernic, praktične podpore in izmenjave najboljših praks; meni, da bi bilo treba opredeliti in obravnavati vzroke za neizvajanje zakonodaje EU, po potrebi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev;

112.  meni, da si morajo države članice in evropske institucije skupaj prizadevati za izboljšanje kakovosti zakonodaje EU na območju svobode, varnosti in pravice, da bi se izboljšala izmenjava informacij o posameznih nacionalnih sistemih in zagotovile točne pravne informacije (o veljavni nacionalni/regionalni zakonodaji in standardih) ter informacije o izvajanju in praksah; poziva k boljšemu usklajevanju med institucijami;

113.  obžaluje, da Svet Evropskega parlamenta ne vključi bolje v pripravo strateških dokumentov, kot sta strategija za boj proti drogam in strategija notranje varnosti;

114.  meni, da je razvoj evropske pravosodne kulture ključni pogoj za uresničitev območja svobode, varnosti in pravice za državljane in za zagotovitev boljše uporabe zakonodaje EU; ob upoštevanju tega poziva k temu, da se pravosodnemu usposabljanju na ravni EU za vse pravne strokovnjake nameni veliko več pozornosti in sredstev; poudarja pomen uporabe pristopa „od spodaj navzgor“ pri programih pravosodnega usposabljanja, zagotavljanja večje dostopnosti virov informacij o evropskem pravu prek spletnih tehnologij (kot je portal e-pravosodja), izpopolnjevanja znanja zaposlenih v pravosodju o evropskem pravu in njihovega jezikovnega znanja ter vzpostavitve in vzdrževanja omrežij na tem področju, pa tudi drugih ukrepov za poenostavitev vsakodnevnega pravosodnega sodelovanja za zagotovitev medsebojnega zaupanja in posledičnega sodelovanja in vzajemnega priznavanja;

Naslednji koraki

115.  meni, da so za območje svobode, varnosti in pravice potrebne smernice, skladnost in referenčna merila; meni, da bodo ti cilji uspešno uresničeni le, če bodo Evropski parlament, Svet in Komisija skupaj pripravili ustrezne programe v duhu Lizbonske pogodbe;

o
o   o

116.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 12. (2) UL C 115, 4.5.2010, str. 1. (3) UL L 26, 26.1.2013, str. 27. (4) Uredba (EU) št. 211/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o državljanski pobudi (UL L 65, 11.3.2011, str. 1). (5) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice, UL L 53, 22.2.2007, str. 1. (6) UL C 378, 24.12.2013, str. 1. (7) UL L 315, 14.11.2012, str. 57. (8) UL L 338, 21.12.2011, str. 2. (9) UL L 101, 15.4.2011, str. 1. (10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0322. (11) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43). (12) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (UL L 351, 20.12.2012, str. 1). (13) Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL L 201, 27.7.2012, str. 107). (14) Uredba Sveta (EU) št. 1259/2010 z dne 20. decembra 2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze in prenehanje življenjske skupnosti (UL L 343, 29.12.2010, str. 10). (15) COM(2012)0614. (16) Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o pravici do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih (UL L 280, 26.10.2010, str. 1). (17) Direktiva 2012/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o pravici do obveščenosti v kazenskem postopku (UL L 142, 1.6.2012, str. 1). (18) Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti (UL L 294, 6.11.2013, str. 1). (19) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 7. (20) Direktiva 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij, in spremembi Direktive 2002/58/ES (UL L 105, 13.4.2006, str. 54).