Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2098(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0017/2013

Predložena besedila :

A7-0017/2013

Razprave :

PV 05/02/2013 - 14
CRE 05/02/2013 - 14

Glasovanja :

PV 06/02/2013 - 7.10
CRE 06/02/2013 - 7.10

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0049

Sprejeta besedila
PDF 127kWORD 31k
Sreda, 6. februar 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Družbena odgovornost gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast
P7_TA(2013)0049A7-0017/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast (2012/2098(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 o nadaljnjem spremljanju zelene knjige o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(1) ,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(2) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju prava gospodarskih družb in izboljšanju upravljanja gospodarskih družb v Evropski uniji – načrt za napredek (COM(2003)0284) (akcijski načrt o upravljanju gospodarskih družb),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Sveženj „Odgovorna podjetja“(COM(2011)0685),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost gospodarskih družb(3) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: prispevek podjetij k trajnostnem razvoju(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo(5) ,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. maja 2012 o sporočilu Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14(6) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0017/2013),

Sodobnemu razumevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb naproti: izhodiščne ugotovitve

1.  poudarja, da podjetja ne morejo nadomestiti delovanja javnih organov, kar zadeva spodbujanje, izvajanje in nadzor družbenih norm in okoljskih predpisov;

2.  poudarja, da sedanja svetovna gospodarska kriza izvira iz temeljnih napak, ki so povezane s preglednostjo, odgovornostjo, pristojnostjo in kratkoročnim razmišljanjem, in da je dolžnost EU zagotoviti, da se bodo vsi naučili te lekcije; pozdravlja namero Komisije, da izvede raziskave Eurobarometra o zaupanju v podjetja; poziva vse zainteresirane strani, naj sodelujejo v izčrpni razpravi o rezultatih te raziskave in v zvezi z njimi ukrepajo; odločno zagovarja družbeno odgovornost gospodarskih družb in je mnenja, da lahko družbena odgovornost gospodarskih družb – če se izvaja pravilno in jo izvajajo vsa podjetja, ne le velike družbe – znatno prispeva k povrnitvi izgubljenega zaupanja, ki je potrebno za trajnostno okrevanje gospodarstva, in lahko ublaži socialne posledice gospodarske krize; meni, da je za vse koristno, kadar podjetja prevzamejo odgovornost za družbo, okolje in zaposlene, in da to omogoča bolj trdno podlago za zaupanje, ki je potrebna za gospodarski uspeh; meni, da je vključitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v trajnostno strategijo podjetij v interesu podjetij in družbe kot celote; poudarja, da veliko podjetij, zlasti malih in srednjih, postavlja izjemen zgled na tem področju;

3.  meni, da podjetja lahko prispevajo k razvoju socialnega tržnega gospodarstva in k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 z zagotavljanjem delovnih mest in omogočanjem gospodarskega okrevanja;

4.  meni, da je treba razpravo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb umestiti v širši okvir, ki bo ob ohranjanju prvenstveno prostovoljne usmeritve omogočal dialog o regulativnih ukrepih, kjer je to primerno;

5.  soglaša z novo opredelitvijo družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki jo predlaga Komisija in s katero se izničijo nasprotja med prostovoljnimi in obveznimi pristopi;

6.  meni, da je ustrezno upravljanje družb ključni dejavnik družbene odgovornosti gospodarskih družb, zlati kar zadeva odnos z javnimi organi in delavci ter njihovimi predstavniškimi združenji in pa kar zadeva politike podjetij v zvezi z nagradami, odpravninami in plačami; meni, da zlasti, ko je podjetje v težavah, pretirane nagrade, odpravnine in plače za menedžerje niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

7.  meni, da bi bilo treba šteti, da je davčna politika podjetja del njene družbene odgovornosti, da torej strategije, ki vključujejo davčno utajo ali izkoriščanje davčnih oaz, niso v skladu z družbeno odgovornim ravnanjem;

8.  meni, da bi bilo treba pri ocenjevanju družbene odgovornosti gospodarskih družb upoštevati ravnanje družb v svojih dobavnih verigah in njihovih morebitnih podizvajalcev;

Krepitev povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, državljani, konkurenčnostjo in inovacijami

9.  poziva Komisijo in nacionalne oblasti, naj spodbujajo inovativne oblike podjetij, ki so usmerjene v krepitev vzajemnosti med podjetji in družbenim okvirom, v katerem delujejo;

10.  poziva Komisijo, naj upošteva, da trenutno poteka razprava o prenovi direktiv o računovodstvu in preglednosti, da bodo lahko nove strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb dopolnjevale prenovljeno direktivo;

11.  poudarja pomen podpiranja inovativnih rešitev, ki lahko podjetjem omogočajo spoprijemanje z družbenimi in okoljskimi izzivi, kot so uvedba pametnih prevoznih sistemov in okoljsko učinkoviti proizvodi, ki so dostopni in namenjeni vsem;

12.  podpira pobude, ki jih Komisija usmerja v spodbujanje prepoznavnosti družbene odgovornosti gospodarskih družb in razširjanje dobre prakse, ter odločno podpira uvedbo evropskega priznanja za podjetja in partnerstva na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; zato poziva komisijo, naj ob drugih ukrepih razmisli tudi o tem, ali bi bilo mogoče v ta namen uvesti evropsko socialno oznako;

13.  pozdravlja zamisel o oblikovanju večstranskih platform za družbeno odgovornost gospodarskih družb in soglaša z izbranim sektorskim pristopom;

14.  priznava pomen in potencial pobude „podjetje 2020“ evropske mreže za družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki lahko občutno prispeva k utrditvi povezave med družbeno odgovornostjo gospodarskih družb in konkurenčnostjo s spodbujanjem širjenja dobrih praks; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo večje sinergije v zvezi s cilji politik in pobud za spodbujanje družbenih inovacij in ustvarjanja delovnih mest; poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja evropske mreže za družbeno odgovornost gospodarskih družb, katerih glavni cilj je okrepitev sodelovanja med podjetji in državami članicami, da bi se tako spodbudila razvoj nacionalnih akcijskih načrtov in razširitev dobrih praks;

15.  podpira predlog Komisije o izvajanju rednih javnomnenjskih raziskav, s katerimi se ocenita zaupanje in ravnanje državljanov v odnosu do strategij podjetij na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb; priporoča, da se vsebina teh raziskav poveže z revizijo akcijskega načrta za trajnostno porabo in proizvodnjo, da bo mogoče prepoznati ovire na poti do odgovornejše porabe;

Izboljšanje preglednosti in učinkovitosti politik družbene odgovornosti gospodarskih družb

16.  poziva Komisijo, naj oblikuje posebne ukrepe za boj proti zavajajočim in napačnim informacijam o zavezah k družbeni odgovornosti gospodarskih družb in v zvezi z okoljskimi učinki izdelkov in storitev, ki bodo presegali direktivo o nepoštenih poslovnih praksah, zlasti upoštevajoč težave z vlaganjem in obravnavanjem pritožb na podlagi jasnih in odprtih postopkov ter sprožanjem preiskav; meni, da lažna prijaznost do okolja („greenwashing“) ni le goljufiva in zavajajoča do potrošnikov, javnih organov in vlagateljev, temveč tudi spodkopava zaupanje v družbeno odgovornost gospodarskih družb kot učinkovito sredstvo za spodbujanje trajnostne in vključujoče rasti;

17.  se strinja, da je treba izboljšati vključevanje družbenih in okoljskih vidikov v javno naročanje; v zvezi s tem poziva k zmanjšanju pomena merila najnižje cene pri dodeljevanju poslov in k večji odgovornosti vzdolž celotne verige podizvajalcev;

18.  poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje pobude za sprostitev in okrepitev možnega prispevka družbene odgovornosti gospodarskih družb v boju proti podnebnim spremembam (tako da družbeno odgovornost poveže z učinkovito rabo virov in energije), npr. v postopkih nakupa surovin v podjetjih;

19.  poudarja, da so pomoč, ki jo EU nudi vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, in učinkoviti mehanizmi nadzora nujno dopolnilo, da bi napredovala družbena odgovornost evropskih gospodarskih družb po vsem svetu;

20.  poudarja, da so družbeno odgovorne naložbe del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah; ugotavlja, da sicer trenutno ne obstaja splošna opredelitev družbeno odgovornih naložb, vendar pa pojem običajno združuje finančne cilje vlagateljev z njihovo skrbjo za socialna, okoljska, etična vprašanja in vprašanja v zvezi z upravljanjem podjetja;

21.  priznava, kako pomembno je, da podjetja širijo informacije o trajnosti, kot so socialni in okoljski dejavniki, za prepoznavanje tveganja za trajnost in krepitev zaupanja vlagateljev in potrošnikov; opozarja na velik napredek na tem področju in Komisijo poziva, naj odločno podpre cilj Mednarodnega sveta za celovito poročanje, ki je, da bi celovito poročanje postalo standard v prihodnjem desetletju;

22.  poudarja, da so strogo spoštovanje človekovih pravic, skrbnost in preglednost nujni za zagotavljanje družbene odgovornosti gospodarskih družb vzdolž celotne dobavne verige, merjenje trajnostnega odtisa evropskih podjetij in boj proti izogibanju davkom in nezakonitim denarnim tokovom;

23.  poudarja, da se odgovornost gospodarskih družb ne sme omejiti na marketinško orodje, temveč se lahko v celotnem obsegu razvije le, če se družbena odgovornost gospodarskih družb vključi v splošno strategijo podjetja ter se uresničuje in izvaja med vsakodnevnim poslovanjem in v finančni strategiji; bi pozdravil povezavo med dobro odgovornostjo gospodarskih družb in dobrim upravljanjem podjetja; meni, da bi morala Komisija spodbujati podjetja, naj o strategiji družbene odgovornosti gospodarskih družb odločajo na ravni uprave; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo pravila upravljanja gospodarskih družb, ki bodo odsevala pomen odgovornosti vseh v gospodarski družbi in vzpostavljala tesno povezavo med uspešnostjo na področju človekovih pravic, okoljskem in socialnem področju ter njenimi finančnim rezultati;

24.  poudarja, da bi morala biti podjetja, ki so se zavezala družbeni odgovornosti, lahko prepoznavna za vlagatelje in potrošnike, saj bi se s tem podprla njihova prizadevanja;

25.  poudarja, da družbeno odgovorno vlaganje, ki je del procesa izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb pri naložbenih odločitvah, združuje finančne in gospodarske cilje vlagateljev ter družbena, okoljska, etična, kulturna in izobraževalna vprašanja;

26.  budno spremlja sedanje razprave v zvezi z zakonodajnim predlogom o preglednosti socialnih in okoljskih informacij, ki jih objavljajo podjetja; podpira sprejetje zakonodajnega predloga, ki bo omogočal visoko stopnjo prožnosti pri zaposlovanju, ob upoštevanju večrazsežnostne narave družbene odgovornosti gospodarskih družb in raznolikosti izvajanja njenih politik v podjetjih, skupaj z zadostno ravnijo primerljivosti za izpolnjevanje potreb vlagateljev in drugih zainteresiranih strani ter da se potrošnikom zagotovi lahek dostop do informacij o vpliv podjetij na družbo, vključno z vidiki upravljanja in metodologijo stroškov življenjskega kroga; meni, da bi morale informacije o trajnosti zajemati tudi podizvajalsko in dobavno verigo, kjer je to ustrezno, ter bi morale temeljiti na globalno sprejetih metodologijah, kot sta metodologija pobude za globalno poročanje (Global Reporting Initiative ) ali sveta za celovito poročanje (Integrated Reporting Council ); hkrati poziva, naj se vzpostavi izjema ali poenostavljen okvir, do katerega bi lahko dostopala mala in srednja podjetja;

27.  poziva k povečanemu, bolj vključujočemu in preglednejšemu spremljanju načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki EU z jasnimi primerjalnimi merili, določenimi za merjenje izboljšav, s čimer se spodbuja zaupanje v sistem;

28.  spodbuja EU in države članice, naj zagotovijo konkretne informacije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in izobraževanju ter usposabljanju s tega področja, da bodo lahko gospodarske družbe v celoti izkoristile družbeno odgovornost in jo izvajale v svoji organizacijski kulturi;

29.  spodbuja medijske družbe, naj v svoje politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo pregledne novinarske standarde, kar zajema tudi zagotavljanje zaščite virov in pravic prijaviteljev;

30.  poziva Komisijo, naj dodatno premisli o obveznih in neobveznih ukrepih za podpiranje priznavanja in spodbujanja prizadevanj podjetij na področju preglednosti in razkrivanja nefinančnih informacij;

31.  odločno nasprotuje uvedbi posebnih meril, kot so na primer kazalniki učinkovitosti na ravni EU, ki lahko privedejo do nepotrebnih upravnih postopkov in nastanka neučinkovitih struktur poslovanja; namesto tega poziva Komisijo, naj gospodarskim družbam zagotovi mednarodno sprejete metodologije, kot sta pobuda za globalno poročanje in Mednarodni svet za celovito poročanje, ter spodbuja njihovo uporabo;

32.  vseeno meni, da je nujno, da Komisija čim prej razvije načrtovano skupno metodologijo za merjenje okoljske učinkovitosti, ki bo temeljila na stroških življenjskega ciklusa; prepričan je, da bi bila takšna metodologija koristna tako z vidika preglednosti poslovnih informacij kot za ocenjevanje okoljske učinkovitosti podjetij s strani javnih organov;

33.  pozdravlja namero Komisije o ustanovitvi „skupnosti praks“ za družbeno odgovornost gospodarskih družb in za družbene dejavnosti podjetij; meni, da mora to dopolnjevati kodeks dobre prakse za koregulacijo in samoregulacijo, kar bi vsem zainteresiranim stranem omogočilo udeležbo v skupnem procesu učenja, s čimer bi se izboljšala in okrepila učinkovitost in odgovornost ukrepov, pri katerih sodeluje več zainteresiranih strani;

34.  poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju in udeležbi predstavniških organizacij, tudi sindikatov, pri razvoju, delovanju in spremljanju postopkov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb, sodelovanju z delodajalci v resničnem partnerskem pristopu;

35.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da obveznost sistematičnega poročanja ključnih informacij o trajnosti ne bo preobremenila gospodarskih družb, saj mora biti vsaka nova strategija družbene odgovornosti zanje dobrodošla; poziva Komisijo, naj dovoli prehodno obdobje pred začetkom veljavnosti rednega nefinančnega poročanja za gospodarske družbe, saj bi takšno prehodno obdobje omogočilo gospodarskim družbam, da najprej navznoter pravilno izvajajo družbeno odgovornost in uvedejo natančne in podrobne politike družbene odgovornosti gospodarskih družb kot del njihovega sistema notranjega upravljanja;

36.  podpira predlog Komisije, da se od vseh investicijskih skladov in finančnih institucij zahteva obveščanje vseh njihovih strank (državljanov, podjetij, javnih organov itd.) o morebitnih etičnih merilih ali merilih odgovornih naložb, ki jih uporabljajo, ali o morebitnih standardih ali kodeksih, po katerih se ravnajo;

37.  podpira direktivo Komisije o minimalnih standardih za žrtve; poziva, naj politike družbene odgovornosti gospodarskih družb v ustreznih sektorjih (kot so potovalni, zavarovalni, nastanitveni in telekomunikacijski sektor) vključujejo pozitivne in praktične strategije in strukture za podporo žrtvam zločinov in njihovim družinam v izrednih okoliščinah in naj se vzpostavijo posebne politike za vse zaposlene, ki so žrtev zločina na delovnem mestu ali zunaj njega;

38.  priznava veliko vrednost in potencial instrumentov samoregulacije in koregulacije, kot so kodeksi ravnanja na sektorski ravni; zato pozdravlja željo Komisije, da izboljša veljavne instrumente z razvojem kodeksa ravnanja na tem področju; nasprotuje pa uvedbi enotnega pristopa, ki ne bi upošteval posebnosti posameznih sektorjev in posebnih potreb podjetij;

Družbena odgovornost gospodarskih družb ter mala in srednja podjetja (MSP): od teorije k praksi

39.  opozarja na posebnosti MSP, ki so predvsem dejavna na lokalni in regionalni ravni ter znotraj specifičnih sektorjev; meni torej, da je temeljnega pomena, da politike Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, vključno z nacionalnimi akcijskimi načrti na tem področju, ustrezno upoštevajo posebne potrebe MSP in da so skladne z načelom, po katerem je treba „najprej razmišljati v majhnem merilu“, ter da priznavajo neformalni in intuitivni pristop MSP do družbene odgovornosti gospodarskih družb;

40.  opozarja na pomen vključevanja malih in srednjih podjetij v družbeno odgovornost gospodarskih družb in priznavanja njihovih dosežkov na tem področju;

41.  priznava, da mnoga MSP v Evropi že zdaj sledijo politikam družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot so politika lokalnega zaposlovanja, delovanje v korist skupnosti, uporaba dobrega upravljana v dobavni verigi itd.; vendar opozarja, da večina teh MSP ne ve, da dejansko izvajajo trajnostni pristop, družbeno odgovornost gospodarskih družb in dobro upravljanje; zato poziva Komisijo, naj preuči sedanje prakse MSP, preden začne razmišljati o oblikovanju posebne strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb za MSP;

42.  zavrača vse ukrepe, ki utegnejo privesti do dodatnih upravnih ali finančnih bremen za MSP, in podpira ukrepe, ki bodo MSP omogočali izvajanje skupnih dejavnosti;

43.  poziva države članice in regionalne oblasti, naj pametno izkoristijo financiranje iz kohezijskih skladov za podporo promocijskim dejavnostim na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki jih izvajajo posredniške organizacije MSP, pri tem pa naj se zgledujejo na primer po glavnem nemškem programu, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad;

44.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami, posredniškimi organizacijami MSP in drugimi zainteresiranimi stranmi oblikuje strategije in ukrepe za pomoč MSP pri združevanju dobrih praks na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, na primer s podatkovno zbirko, v kateri bi se zbirale informacije o politikah s področja družbene odgovornosti gospodarskih družb, jih izvajajo MSP, skupaj s podrobnostmi o projektih, ki se izvajajo v različnih državah članicah;

45.  priporoča pripravo vodičev in priročnikov o družbeni odgovornosti gospodarskih družb za MSP; v zvezi s tem poudarja, da je nujno potrebnih več akademskih raziskav o načinih spodbujanja družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP, pa tudi o gospodarskih, družbenih in okoljskih vplivih družbene odgovornosti gospodarskih družb na lokalni in regionalni ravni;

46.  meni, da bi bilo treba program družbene odgovornosti gospodarskih družb – da bi ta resnično vplival na zmanjšanje revščine – osredotočiti tudi na MSP, saj je njihov skupni družbeni in okoljski vpliv občuten;

47.  poziva Komisijo in države članice, naj opredelijo strategije za razvoj in podpiranje, ki bodo usmerjene v razširjanje družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP; priporoča zlasti razvoj posebnih ukrepov za majhna in mikro podjetja;

Vprašanja glede spoštovanja in odnosi s tretjimi državami

48.  poudarja, da je treba po uveljavitvi Lizbonske pogodbe Parlament v celoti obveščati o tem, kako se ugotovitve presoj vpliva sporazumov na trajnostni razvoj vključujejo v pogajanja pred njihovo sklenitvijo in katera poglavja teh sporazumov so spremenjena, da se preprečijo negativne posledice, ugotovljene s presojo vpliva na trajnostni razvoj;

49.  poudarja, da morajo prihodnje dvostranske pogodbe o naložbah, ki jih podpiše EU, zagotavljati pravično ravnotežje med potrebo po varovanju vlagateljev in potrebo po omogočanju posredovanja države, zlasti v zvezi s socialnimi, zdravstvenimi in okoljskimi standardi;

50.  poziva, naj se med delodajalci spodbuja zamisel o sponzorstvu;

51.  opozarja, da so za reševanje trgovinskih sporov in/ali za zahtevanje nadomestila za negativne zunanje učinke neodgovornih ali nezakonitih poslovnih dejavnosti že na voljo tako sodni postopki kot alternativno reševanje sporov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj stori več za izboljšanje osveščenosti o obeh možnostih v poslovni skupnosti in v širši javnosti; opozarja, da Mednarodna gospodarska zbornica zagotavlja storitve reševanja sporov za posameznike, podjetja, države, državne subjekte in mednarodne organizacije, ki iščejo nadomestne možnosti sodnim postopkom, ki lahko prispevajo k izboljšanju dejanskega dostopa do pravnega varstva za žrtve v primeru kršitev odgovornih poslovnih praks, ki povzročijo gospodarsko, socialno in okoljsko škodo v EU in/ali v tujini;

52.  poudarja, da je treba osveščanje na ravni podjetij glede pomena družbene odgovornosti gospodarskih družb in posledic njenega nespoštovanja, kar je naloga Komisije, pospremiti z ustrezno osveščenostjo in krepitvijo zmogljivosti na ravni vlad držav gostiteljic, da se tako zagotovi učinkovito izvajanje pravic glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in dostop do pravnega varstva;

53.  meni, da bi morale Komisija in države članice spodbujati podjetja iz EU k izvajanju pobud za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb in k izmenjavi dobrih praks z njihovimi partnerji v drugih državah;

Sklepi

54.  poudarja, da je treba morebitne regulativne ukrepe oblikovati znotraj trdnega pravnega okvira in skladno z mednarodnimi standardi, da se preprečijo razhajanja med nacionalnimi razlagami in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na regionalni, nacionalni ali makroregionalni ravni;

55.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za promocijo družbene odgovornosti gospodarskih družb v odnosih z drugimi državami in regijami sveta; v zvezi s tem poziva k okrepitvi prizadevanj, da bi vzajemnost postala osrednje načelo trgovinskih odnosov;

56.  ponovno poudarja prepričanje, da bi bilo treba zagon za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb črpati zlasti iz pristopa na podlagi več zainteresiranih strani, kjer bi bilo treba vodilno vlogo nameniti gospodarskim družbam, ki morajo biti sposobne razviti pristop, po meri njihovega posebnega položaja; poudarja, da so potrebni posebni ukrepi in pristopi za razvoj družbene odgovornosti gospodarskih družb med MSP;

57.  ugotavlja, da sedanja strategija Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb zajema obdobje od 2011 do 2014; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pravočasno sprejeta ambiciozna strategija za obdobje po letu 2014;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 86, 10.4.2002, str. 3.
(2) UL C 39, 18.2.2003, str. 3.
(3) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180.
(4) UL C 67 E, 17.3.2004, str. 73.
(5) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.
(6) UL C 229, 31.7.2012, str. 77.

Zadnja posodobitev: 21. november 2014Pravno obvestilo