Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2097(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0023/2013

Predložena besedila :

A7-0023/2013

Razprave :

PV 05/02/2013 - 14
CRE 05/02/2013 - 14

Glasovanja :

PV 06/02/2013 - 7.11

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0050

Sprejeta besedila
WORD 51k
Sreda, 6. februar 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Družbena odgovornost gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju
P7_TA(2013)0050A7-0023/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju (2012/2097(INI))

Evropski parlament ,

–  ob upoštevanju členov 5, 12, 14, 15, 16, 21, 23, 26, 27, 28, 29, 31, 32, 33, 34 in 36 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine, zlasti členov 5, 6 in 19,

–  ob upoštevanju Deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu, sprejete leta 1998, in konvencij Mednarodne organizacije dela, ki vzpostavljajo splošne temeljne delovne standarde v zvezi z: odpravo prisilnega dela (št. 29 (1930) in 105 (1957)); svobodo združevanja in pravico do kolektivnih pogajanj (št. 87 (1948) in 98 (1949)); odpravo otroškega dela (št. 138 (1973) in 182 (1999)); ter nediskriminacijo pri zaposlovanju (št. 100 (1951) in 111 (1958)),

–  ob hkratnem upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela o javnih naročilih (št. 94) in o spodbujanju kolektivnega pogajanja (št. 154),

–  ob upoštevanju agende za dostojno delo in globalnega pakta o zaposlovanju, ki ju je sprejela Mednarodna organizacija dela s splošnim soglasjem na mednarodni konferenci dela 19. junija 2009,

–  ob upoštevanju deklaracije o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki jo je 10. junija 2008 soglasno sprejelo 183 držav članic MOD,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah (1948) in drugih instrumentov Organizacije združenih narodov na področju človekovih pravic, zlasti sporazumov o državljanskih in političnih pravicah ter ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966), mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1965), konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979), konvencije o otrokovih pravicah (1989), mednarodne konvencije o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin (1990) ter konvencije o pravicah invalidov (2006),

–  ob upoštevanju marca 2010 uvedenih načel Združenih narodov za krepitev vloge žensk, ki ponujajo smernice o tem, kako okrepiti vlogo žensk na delovnem mestu, na trgu in v skupnosti, in so rezultat sodelovanja med Agencijo ZN za ženske in globalno pobudo ZN za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj gospodarskih subjektov,

–  ob upoštevanju „projekta skladnosti“, pri katerem sodelujejo odbor za standarde poročanja o podnebnih spremembah (CDSB), pobuda za globalno poročanje (GRI), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), katerega namen je podpirati večjo skladnost pristopa k povpraševanju po informacijah podjetij v zvezi s podnebnimi spremembami in ponudbi le-teh;

–  ob upoštevanju vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 8. decembra 2009(1) ,

–  ob upoštevanju smernic OECD za multinacionalne družbe, ki so bile posodobljene leta 2011,

–  ob upoštevanju Konvencije OECD o boju proti podkupovanju iz leta 1997,

–  ob upoštevanju pobude za globalno poročanje,

–  ob upoštevanju ustanovitve Mednarodnega sveta za celovito poročanje (IIRC),

–  ob upoštevanju danskega akta o računovodskih izkazih (2008),

–  ob upoštevanju pobude ZN za globalni dogovor,

–  ob upoštevanju študije o vrzelih v upravljanju med mednarodnimi instrumenti in standardi za družbeno odgovornost podjetij ter veljavno evropsko zakonodajo (znane pod imenom edinburška študija)(2) , ki je bila opravljena oktobra 2010 na zahtevo Komisije, njene zaključke pa, ki so bili objavljeni v letnem poročilu Evropskega parlamenta o človekovih pravicah 2011(3) , je v celoti podprl Evropski svet,

–  ob upoštevanju odstavkov 46 in 47 zaključnega dokumenta s svetovnega vrhunskega srečanja o trajnostnem razvoju Rio+20 leta 2012,

–  ob upoštevanju načel ZN za odgovorne naložbe,

–  ob upoštevanju mednarodnega standarda ISO 26000, sprejetega 1. novembra 2010, ki zagotavlja smernice za družbeno odgovornost,

–  ob upoštevanju študije 99 podjetij iz leta 2009 z naslovom Zeleni zmagovalci (Green Winners)(4) ,

–  ob upoštevanju ustanovitve Evropskega foruma različnih interesnih skupin za družbeno odgovornost podjetij 16. oktobra 2002,

–  ob upoštevanju Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev(5) ,

–  ob upoštevanju predloga Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(6) , ki je nadomestila Bruseljsko konvencijo iz leta 1968, razen glede razmerij med Dansko in drugimi državami članicami,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 3. decembra 2001 o nadaljnjem spremljanju zelene knjige o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(7) ,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 6. februarja 2003 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb(8) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Spodbujanje dostojnega dela za vse – prispevek Unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu“ (COM(2006)0249) (sporočilo Komisije o dostojnem delu),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o posodabljanju prava gospodarskih družb in izboljšanju upravljanja gospodarskih družb v Evropski uniji – načrt za napredek (COM(2003)0284) (akcijski načrt o upravljanju gospodarskih družb),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Trgovina, rast in svetovne zadeve – trgovinska politika je temeljna sestavina strategije EU 2020“ (COM(2010)0612),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Sveženj „Odgovorna podjetja“(COM(2011)0685),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pobuda za socialno podjetništvo – Ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij (COM(2011)0682),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom EVROPA 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015“ (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja 2002 o Zeleni knjigi Komisije o spodbujanju evropskega okvira za družbeno odgovornost gospodarskih družb(9) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. maja 2003 o sporočilu Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: prispevek podjetij k trajnostnem razvoju(10) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2007 o družbeni odgovornosti podjetij: novo partnerstvo(11) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(12) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o EU 2020, ki navaja, da obstaja neločljiva povezava med družbeno odgovornostjo in upravljanjem podjetij(13) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o pobudi za socialno podjetništvo – ustvarjanje ekosistema za spodbujanje socialnih podjetij kot ključnih akterjev socialnega podjetništva in socialnih inovacij(14) ,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 24. maja 2012 o sporočilu Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14(15) ,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za pravne zadeve, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A7-0023/2013),

A.  ker izraza družbena odgovornost gospodarskih družb ne bi smeli zlorabljati za ponovno opredelitev mednarodno dogovorjenih minimalnih veljavnih standardov, pač pa da bi poskusili oceniti njihovo izvajanje in bolje razumeti način, na katerega bi bilo mogoče te standarde enostavno in neposredno uporabljati v družbah vseh velikosti;

B.  ker bi bilo treba koncept družbene odgovornosti podjetij, ki ga običajno uporabljajo institucije EU, obravnavati kot koncept, ki ga ni mogoče bistveno razlikovati od sorodnih konceptov odgovornega ali etičnega poslovanja, kot so „okolje, družba in upravljanje“, trajnostni razvoj in odgovornost družb;

C.  ker mora pristop različnih interesnih skupin ostati temelj vseh pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb s podporo EU in podlaga najbolj verodostojne družbene odgovornosti same družbe, začenši na lokalni ravni;

D.  ker je pobuda za globalno poročanje zagotovila daleč najširše mednarodno sprejeto metodologijo za preglednost poslovanja in ker ustanovitev Mednarodnega sveta za celovito poročanje (IIRC), v katerega so vključeni najpomembnejši organi, ki določajo standarde globalne odgovornosti, kaže, da bo poročanje gospodarskih družb o trajnosti kot del finančnih izkazov v manj kot desetletju postalo standard v svetovnem merilu;

E.  ker je inovativno delo v okviru projekta Accounting for Sustainability (trajnostno računovodenje) pod okriljem valižanskega princa, pobude TEEB for Business (ekonomika ekosistemov in biotska raznovrstnost za podjetja) in Programa združenih narodov za okolje zdaj gospodarskemu sektorju omogočilo, da v celoti in natančno razume denarno vrednotenje svojega zunanjega učinka na družbo in okolje in ga tako lahko vgradi v finančno upravljanje družb;

F.  ker se je med vlagatelji zgodila korenita sprememba, saj 1.123 vlagateljev, ki predstavljajo 32 bilijonov ameriških dolarjev skupnih sredstev, s katerimi upravljajo, sprejelo načela ZN o odgovornih naložbah (UNPRI); ker evropski forum za trajnostne naložbe ocenjuje, da je svetovni trg družbeno odgovornih naložb (SRI) septembra 2010 obsegal približno 7 bilijonov ameriških dolarjev, 82 vlagateljev, ki jih vodi Aviva Global Investors in predstavljajo 50 bilijonov ameriških dolarjev skupnih sredstev, s katerimi upravljajo, pa je prevzelo pobudo na vrhu ZN za trajnostni razvoj, da bi poročanje o trajnosti podjetij postalo obvezno;

G.  ker so ustanovitev evropske platforme interesnih skupin za družbeno odgovornost gospodarskih družb, izvajanje vrste pilotnih projektov in raziskovalnih projektov, dejavnosti prejšnje Zveze za podjetja skupaj zagotovili trdne rezultate za evropske ukrepe na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb, skupaj s stalnimi dragocenimi prispevki „družine“ evropskih organizacij za družbeno odgovornost gospodarskih družb, med katerimi so Evropska pobuda za družbeno odgovornost gospodarskih družb, Evropska akademija za podjetništvo v družbi (EABIS), Evropski forum za družbeno odgovorne naložbe (Eurosif) in Evropska koalicija za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ);

H.  ker so nekateri skupni standardi za družbeno odgovornost gospodarskih družb bistveni; ker tudi različna pomembnost zahteva drugačen pristop industrije in ker v svobodni družbi ni mogoče zahtevati, da je zaradi družbene odgovornosti gospodarskih družb dobrodelna dejavnost obvezna, saj bi to zmanjšalo pripravljenost ljudi, da dajejo;

I.  ker so imeli kodeksi ravnanja v podjetjih pomembno vlogo pri uvajanju in širjenju zavedanja o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, toda zaradi pogosto pomanjkljive specifičnosti, neskladnosti z obstoječimi mednarodnimi standardi, primerov izogibanja pomembnim vprašanjem ter pomanjkanja primerljivosti in preglednosti pri izvajanju kot odgovor niso dovolj;

J.  ker so bila vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah v Združenih narodih soglasno sprejeta z vso podporo držav članic EU, Mednarodne organizacije delodajalcev in Mednarodne trgovinske zbornice, vključno s podporo konceptu „pametne kombinacije“ regulativnih in prostovoljnih pristopov;

K.  ker je nekdanji posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za podjetništvo in človekove pravice Ruggie države članice EU kot udeleženke na konferenci o družbeni odgovornosti podjetij, ki jo je sklicalo švedsko predsedstvo, pozval, naj pojasnijo in podprejo vprašanje ekstrateritorialne pristojnosti za kršitve podjetij v krhkih tretjih državah; ker je njegov poziv naknadno potrdil Evropski svet v svojih sklepih, vendar doslej še niso bili sprejeti ukrepi kot odziv nanj;

L.  ker sta Evropski svet in Evropski parlament v celoti pritrdila študiji Evropske komisije o vrzelih v upravljanju med mednarodnimi instrumenti in standardi za družbeno odgovornost gospodarskih družb ter obstoječo evropsko zakonodajo, znani pod imenom „edinburška študija“, ki je bila opravljena oktobra 2010 in katere ugotovitve so bile objavljene v letnem poročilu o človekovih pravicah za leto 2011;

M.  ker so smernice OECD za večnacionalna podjetja najbolj verodostojen mednarodni standard za družbeno odgovornost gospodarskih družb in ker posodobitev, dogovorjena maja 2011, predstavlja pomembno priložnost za pospešitev izvajanja družbene odgovornosti gospodarskih družb;

N.  ker so bile sprožene številne mednarodne pobude za zagotovitev poročanja o trajnosti podjetij, ki vključujejo obvezno poročanje za kitajska podjetja v državni lasti, poročanje podjetij o izvajanju smernic o družbeni odgovornosti gospodarskih družb, ki jih je oblikovala indijska vlada, in poročanje podjetij o njihovi uspešnosti na področju trajnosti kot predpogoj za kotacijo na borzi v Braziliji, Južni Afriki in Maleziji ter s strani Komisije ZDA za vrednostne papirje in borzo;

O.  ker se je izkazalo, da je postal danski zakon o računovodskih izkazih (2008) o poročanju o trajnosti podjetij s posebnimi dodatnimi zahtevami v zvezi s poročanjem o vplivu na podnebne spremembe in človekove pravice zelo priljubljen med danskimi podjetji, saj se je 97 % slednjih odločilo za poročanje kljub določbi „spoštuj ali pojasni“, ki velja v prvih treh letih uporabe tega zakona;

P.  ker sta Francija in Danska dve od štirih vlad držav članic ZN, ki so privolile, da bodo vodile izvajanje zaveze ZN Rio+20 o poročanju gospodarskih družb o trajnosti;

Q.  ker je posodobitev smernic OECD za multinacionalna podjetja, ki jo vodi Nizozemska, prek sistema nacionalnih kontaktnih točk omogočila izboljšanje njihove prepoznavnosti in statusa, odpravila „povezanost naložb“, ki je preprečevala njihovo celovito uporabo za dobavno verigo, in v celoti vključila načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

R.  ker resolucija o strategiji Evropa 2020 navaja, da sta družbena odgovornost in upravljanje gospodarskih družb neločljivo povezana;

S.  ker je študija iz leta 2009 z naslovom „Green winners“ (zeleni zmagovalci), ki je zajela 99 podjetij, pokazala, da so se podjetja s strategijami družbene odgovornosti v 16 različnih industrijskih sektorjih najmanj za 15 % bolje odrezala od povprečja v svoji panogi, kar pomeni dodatno tržno kapitalizacijo v višini 498 milijonov EUR (650 milijonov USD) na podjetje;

T.  ker svetovna anketa generalnih direktorjev 2012 razkriva, da podjetja priznavajo, da je za rast potrebno tesno sodelovanje z lokalnim prebivalstvom; ker več kot 60 % anketiranih na primer namerava v naslednjih treh letih povečati naložbe za ohranjanje zdravja delavcev;

1.  priznava, da je sporočilo Komisije ena od vrste političnih izjav, katerih namen je zagotoviti, da se družbena odgovornost gospodarskih družb široko spodbuja, da je vključena v politike EU in da bo postala uveljavljeno načelo za evropsko ukrepanje; poziva Komisijo in države članice, naj kot podlago za praktične ukrepe za spodbujanje družb k prevzemanju družbene odgovornosti uporabijo strategijo družbene odgovornosti podjetij 2014-2020;

2.   poudarja, da aktivna ozaveščenost o družbeni odgovornosti prinaša podjetjem več zaupanja in sprejetosti v družbi;

3.  se kljub temu strinja z analizo v sporočilu glede tega, da se praksa družbene odgovornosti gospodarskih družb še zmeraj povečini izvaja zgolj v manjšini velikih družb, kljub neposrednemu pozivu v sporočilih Komisije iz let 2001 in 2006, naj več družb sprejme družbeno odgovornost; vseeno meni, da so družbe vedno vpete v družbo, v kateri delujejo, in da je družbeno odgovornost mogoče vključiti v gospodarske družbe vseh velikosti; ugotavlja tudi, da je treba v razpravo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključiti malih in srednjih podjetij (MSP), med katerimi so mnoga taka, ki družbeno odgovornost sprejmejo na podlagi bolj neformalnega in intuitivnega pristopa, ki s seboj nosi minimalno količino upravnega dela in ne poveča stroškov;

4.  opozarja na strateško vlogo MSP, ki lahko zaradi povezanosti z okoljem, kjer delujejo, lažje omogočijo širjenje družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj z nacionalnimi organi in večstranskimi platformami razvija oblike sektorskega sodelovanja med MSP, da se bodo lahko skupaj spopadala s socialnimi in okoljskimi težavami;

5.  obžaluje, da se družbena odgovornost gospodarskih družb še vedno osredotoča na okoljske standarde na račun socialnih standardov, tudi če so slednji bistvenega pomena, da se ponovno vzpostavijo socialne razmere, ki vodijo v gospodarsko rast in socialno konvergenco;

6.  meni, da svetovna finančna kriza prinaša realno tveganje, da bodo oblikovalci politik, tudi v EU, nosili posledice lastne usodne kratkoročne usmerjenosti, ki se osredotoča izključno na ukrepe za ozko opredeljeno preglednost in odgovornost na finančnih trgih ter zanemarja nujno potrebo, da se finančni in tudi vsi industrijski sektorji povežejo in se skupaj spoprimejo z najbolj pomembnimi izzivi, tj. propadanjem okolja in razkrojem družbe;

7.  opozarja, da bodo podjetja v prihodnosti lahko trajnostna samo, če bodo delovala znotraj trajnostnega gospodarstva, in da ni druge možnosti kot prilagoditev nizkoogljični prihodnosti, ki zajema tudi ohranjanje družbenega in naravnega kapitala po vsem svetu, proces, v katerem mora družbena odgovornost gospodarskih družb imeti odločilno vlogo;

8.  meni, da je treba družbeno odgovornost gospodarskih družb pospešiti, in sicer:s poudarjanjem instrumentov globalne družbene odgovornosti gospodarskih družb; novo gonilno močjo podjetij, ki so vodilna med sebi enakimi; razkrivanjem podatkov o družbi in okolju, ki jih imajo podjetja; uporabo ustreznih smernic; podporo javne uprave za vzpostavitev pogojev, ki bi pomagali doseči družbeno odgovornost gospodarskih družb ter z zagotavljanjem ustreznih orodij in instrumentov, kot je istem spodbud; robustno analizo vpliva obstoječih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb; podporo za nove pobude v družbeni sferi; prilagoditev družbene odgovornosti gospodarskih družb potrebam MSP; ter povečanjem prepoznavnosti ogromnega obsega družbenih in okoljskih izzivov, s katerimi se spopadata Evropa in svet, tako v poslovni skupnosti kot v širši družbi;

9.  podpira namen Komisije, da poglobi družbeno odgovornost gospodarskih družb v Evropi z oblikovanjem smernic in s podpiranjem pobud različnih interesnih skupin za posamezne industrijske sektorje, ter poziva vodilne družbe in združenja, naj to pobudo podprejo;

10.  ponovno poudarja, da se mora družbena odgovornost podjetij pomakniti iz faze procesa v fazo rezultatov;

11.  pozdravlja dejstvo, da opredelitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v sporočilu Komisije, v katerem se odraža novi pristop, ki ga je Komisija prvič sprejela na forumu različnih interesnih skupin leta 2009, ponuja dragoceno priložnost za vključevanje in doseganje soglasja ter ustrezno odseva novo soglasje, ki so ga glede tega vprašanja po zaslugi soglasnega sporazuma o vodilnih načelih ZN in drugih instrumentov, kot so usmerjevalni standard ISO 26000 o družbeni odgovornosti, dosegla podjetja in interesne skupine; odobrava vključevanje socialnih, okoljskih in etičnih vprašanj ter vprašanj človekovih pravic v poslovne operacije; vztraja, da mora Komisija bolj ločevati med: (1) dobrodelnim delovanjem podjetij, (2) socialnim ravnanjem podjetij na podlagi zakonov, predpisov in mednarodnih standardov ter (3) antisocialnim ravnanjem podjetij, ki krši zakone, predpise in mednarodne standarde, je kaznivo in izkoriščevalsko, na primer z izkoriščanjem dela otrok ali prisilnega dela, in ki bi ga bilo treba ostro obsoditi;

12.  ponavlja, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb zajemati tudi njihovo ravnanje v odnosu do tretjih držav in v tretjih državah;

13.  z zanimanjem ugotavlja, da je Komisija začela v trgovinske sporazume EU vključevati navedbe družbene odgovornosti gospodarskih družb; meni, da mora – glede na pomembno vlogo, ki jo imajo gospodarske družbe, njihove hčerinske družbe in njihove dobavne verige v mednarodni trgovini – družbena in okoljska odgovornost gospodarskih družb postati ena od razsežnosti trgovinskih sporazumov EU v okviru poglavja o trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj premisli o konkretnih predlogih za izvajanje načel družbene odgovornosti gospodarskih družb v trgovinski politiki;

14.  meni, da bi morala „družbena odgovornost“ spoštovati tudi temeljna načela in pravice, kot so tiste, ki jih določa Mednarodna organizacija dela, vključno predvsem s svobodo združevanja, pravico do kolektivnih pogajanj, prepovedjo prisilnega dela, odpravo dela otrok in odpravo diskriminacije na delovnem mestu;

15.  izreka veliko pohvalo prispevku komisarjev za zaposlovanje, podjetništvo in notranji trg ter njihovemu osebju za v prihodnost usmerjen in konstruktiven pristop v sporočilu Komisije; priznava prispevek drugih oddelkov Komisije prek medresorske skupine za družbeno odgovornost gospodarskih družb; kljub temu poziva predsednika Komisije, naj osebno prevzame vodenje na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb ter predvsem v generalnih direktoratih za okolje in v tistih, ki so zadolženi za zunanje odnose, zagotovi popolno odgovornost za zavezo Komisije o družbeni odgovornosti gospodarskih družb;

16.   ponovno izraža prepričanje, da mora družbena odgovornost gospodarskih družb vključevati socialne ukrepe, ki obsegajo poklicno usposabljanje, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter primerne delovne pogoje; ponovno izraža zaupanje v poslovni potencial družbene odgovornosti gospodarskih družb, a poudarja, da se tega potenciala nikoli ne sme uporabiti kot izgovor za neodgovorno in antisocialno ravnanje, kadar ga ni mogoče kratkoročno uporabiti v poljubnih razmerah ali podjetju; meni, da je ta poslovni potencial dovolj potrjen z raziskavami in da bi prednostna naloga morala biti razširjanje teh raziskav; poziva, naj bodo nove raziskave družbene odgovornosti gospodarskih družb namenjene oceni skupnega učinka spremenjenega poslovnega vedenja zaradi družbene odgovornosti gospodarskih družb pri reševanju splošnih evropskih in svetovnih izzivov, kot so emisije ogljika, zakisanost voda, skrajna revščina, delo otrok ali neenakost, in naj se pridobljena spoznanja vključijo v prihodnje prispevke Evrope k razvijanju globalnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

17.  priznava, da prihaja do hudih pomanjkljivosti pri pobudah za družbeno odgovornost gospodarskih družb, če se podjetjem, ki se ponašajo z izvajanjem družbene odgovornosti, uspe izogniti pomembnim interesnim skupinam ali občutljivim vprašanjem, ki se nanašajo na njihovo poslovanje in njihovo globalno dobavno verigo; poziva Komisijo, naj se v sodelovanju s finančnimi organi opre na že opravljeno delo „laboratorijev“ za družbeno odgovornost gospodarskih družb, da bi bolje ugotovili, kako lahko podjetja in interesne skupine objektivno opredelijo družbena in okoljska vprašanja, ki so izjemno pomembna za njihovo poslovanje ter za pravičen in uravnotežen izbor interesnih skupin, ki bodo vključene v pobude podjetja v okviru družbene odgovornosti;

18.  meni, da potrošniki posvečajo čedalje več pozornosti družbeno odgovornemu delovanju gospodarskih družb, zato le-te poziva, naj bo njihov pristop zlasti k dejavnostim, ki so povezane z etičnimi, socialnimi in okoljskimi vprašanji, pregleden;

19.  poudarja, da družbeno odgovornost gospodarskih družb mogoče doseči le, če se upoštevajo tudi veljavni zakonski predpisi in lokalni tarifni predpisi socialnih partnerjev;

20.  meni, da bi bilo treba pri oceni družbene odgovornosti gospodarske družbe upoštevati ravnanje družb v njeni dobavni verigi in morebitnih podizvajalcev;

Trajnostno okrevanje

21.  odločno podpira priznanje v sporočilu Komisije, da je „pomoč pri blažitvi socialnih učinkov sedanje krize“ in iskanje trajnostnih poslovnih modelov del družbene odgovornosti podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s predstavniki delavcev podjetjem pomagajo pri prevzemanju družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva podjetja, naj upoštevajo pobude za ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za mlade ljudi in ženske na vseh področjih dejavnosti (kot so na primer vodenje in usposabljanje, trgi, kadrovanje, okolje in družba), še posebej pa upoštevajo tiste, ki so prikrajšani z več vidikov, na primer Rome in invalidne osebe, ter pobude za zaposlovanje ne samo nižjih kadrov, temveč tudi visokih vodstvenih kadrov z lokalnega trga dela in za vzpostavitev sistema, na primer, ki bi univerzitetnim diplomantom omogočil, da bi delali kot pripravniki in tako pridobili delovne izkušnje, ki jih potrebujejo delodajalci v zasebnem sektorju;

22.  meni, da bi podjetja morala biti vključena v reševanje socialnih težav, ki jih je še poslabšala gospodarska kriza, kot sta pomanjkanje stanovanj in revščina, ter v razvoj skupnosti, v katerih delujejo;

23.  se zaveda, da gospodarsko krizo spremljajo povečanje negotovosti zaposlitev, zlasti za ženske, razlike pri delovnih pogojih, ki so delno rezultat sklepanja pogodb s podizvajalci, vsiljevanje dela s skrajšanim delovnim časom za mnoge, ki iščejo zaposlitev s polnim delovnim časom, porast delovnih in delovnopravnih praks, ki so včasih izkoriščevalske, ter ponovni razcvet neformalnega sektorja; poziva Evropsko komisijo in forum različnih evropskih interesnih skupin, naj izrecno preučita porast podizvajanja; poziva, da bi bilo treba pri takem delu upoštevati vodilna načela ZN, ki veljajo za dobavno verigo in zlasti za koncept ocene učinka ne glede na različne kategorije dobaviteljev;

24.  ugotavlja, da spadajo k družbeni odgovornosti gospodarskih družb tudi upoštevanje zakonodaje o fizičnih pogojih dela, oblikovanje postopkov in politike v zvezi z zaposlovanjem in odpuščanjem, varstvo podatkov o delavcih in njihove zasebnosti ter pravočasno izplačevanje plač in drugih dajatev, ter poziva k spoštovanju vsega naštetega;

25.   priznava, da kriza vpliva na socialno strukturo; odobrava različne ukrepe, ki so jih nekatera podjetja sprejela za vključevanje ranljivih in prikrajšanih skupin na trg dela; zahteva, da podjetja nadaljujejo s tovrstnimi pobudami; priznava, da zapiranje podjetij in varčevanje ogrožata nekatere dosežke družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot so zaposlovanje ranljivih družbenih skupin, zlasti invalidov, boljše usposabljanje in status teh delavcev, spodbujanje novih oblik družbeno koristne proizvodnje in storitev, na primer prek kreditnih zadrug, ter spodbujanje novih modelov zaposlovanja prek socialnih podjetij, zadrug in pravične trgovine; zato meni, da je nujno določiti primerjalna merila za socialne ukrepe; poziva Evropsko komisijo, naj podrobno analizira socialni učinek krize na te pobude, pri čemer naj vključi pristop na podlagi spola in se osredotoči na države južne Evrope, ter se obširno posvetuje s socialnimi partnerji in interesnimi skupinami na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb o rezultatih te analize;

26.  meni, da ukrepi družbene odgovornosti gospodarskih družb niso koristni le za družbo kot celoto, temveč pomagajo tudi podjetju, da izboljša svojo podobo in pridobi boljši ugled v očeh potencialnih potrošnikov, kar mu dolgoročno omogoča ekonomsko uspešnost;

27.  ugotavlja, da uvedba programov za razvijanje znanj in spretnosti ter vseživljenjsko učenje za delavce, redne individualne ocene delavcev in program upravljanja talentov ter določanje individualnih poslovnih in razvojnih ciljev za delavce povečujejo njihovo motivacijo in zavzetost ter so nujni sestavni del družbene odgovornosti gospodarskih družb;

28.  poudarja, da bi morala podjetja, ki poslujejo v skladu z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, še zlasti v kriznih časih pomagati razvijati inovativne zmogljivosti svoje regije z uvajanjem inovativnih in okolju prijaznih tehnoloških rešitev v proizvodne obrate ter z novimi naložbami in modernizacijo; poudarja, da ima vključevanje okoljskih vprašanj, kot so biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, učinkovita raba virov in vpliv okolja na zdravje, v poslovno dejavnost, potencial za spodbujanje trajnostnega okrevanja;

29.  meni, da je finančna kriza zaradi razlik med pokojninskimi sistemi v EU, ki jih je povzročila, v nekaterih primerih lahko zamajala zaupanje zaposlenih v obveznosti podjetij glede izpolnjevanja dolgoročnih zasebnih pokojninskih pravic; poziva odgovorna podjetja, naj se s to težavo spoprimejo v sodelovanju s Komisijo in socialnimi partnerji, tudi z odprtimi, vključujočimi in na pravilih temelječimi ureditvami za upravljanje pokojninskih naložb, in naj kot del širšega izziva v okviru družbene odgovornosti gospodarskih družb obravnavajo aktivno staranje v dobi demografskih sprememb; ugotavlja, da je za trajnostno okrevanje gospodarstva nujna povrnitev zaupanja med delavci in podjetji;

Pristopi mednarodnih organizacij in interesnih skupin

30.  močno pozdravlja poudarek, ki je v sporočilu Komisije namenjen krepitvi in izvajanju mednarodnih standardov, ter glede na posodobitev smernic OECD in sporazuma o vodilnih načelih ZN leta 2011 meni, da j, se morajo ukrepi EU bolj osredotočiti na podporo in izvajanje teh smernic in načel v evropskih podjetjih; poudarja, da so bile smernice OECD opredeljene in priznane na mednarodni ravni, z namenom, da bi določili in vzdrževali enake konkurenčne pogoje, hkrati pa spodbujali odprte, poštene in odgovorne poslovne prakse po vsem svetu; Komisiji predlaga, naj Evropskemu parlamentu in Svetu letno poroča o izvajanju smernic OECD v EU;

31.  poudarja pomen razvijanja politik Unije na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb kot dopolnila k razvijanju mednarodnih standardov, da se preprečijo različne razlage in tveganje konkurenčnih prednosti ali slabosti na nacionalni in mednarodni ravni;

32.  vztraja, da bi morala vsaka od 27 držav članic pospešiti revizijo svojih nacionalnih akcijskih načrtov o družbeni odgovornosti gospodarskih družb in razvoj nacionalnih načrtov za izvajanje zadevnih smernic OECD in vodilnih načel ZN, ki bi jih morala dokončati najkasneje do decembra 2013; meni, da bi države članice morale zagotoviti, da se ti načrti oblikujejo v sodelovanju z vsemi pomembnimi zainteresiranimi stranmi, tudi nevladnimi organizacijami, civilno družbo, sindikati, organizacijami delodajalcev in nacionalnimi institucijami za človekove pravice; poziva EU, naj omogoči učenje na podlagi izkušenj tistih držav EU, v katerih ta proces sedaj poteka; spodbuja države članice, naj se zgledujejo po smernicah iz standarda ISO 26000, najnovejše različice smernic o Pobudah za globalno poročanje, in smernicah, ki jih je pripravila Evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice;

33.  poziva k večji usklajenosti politik na ravni EU prek uskladitve politik in sporazumov o javnih naročilih, izvoznih kreditih, dobrem upravljanju, konkurenčnosti, razvoju, trgovini, naložbah in drugih politik in sporazumov z mednarodnimi standardi človekovih pravic, socialnimi in okoljskimi standardi, določenimi v ustreznih smernicah in vodilnih načelih OECD in ZN; v zvezi s tem poziva k prizadevanjem za sodelovanju s predstavniškimi telesi delavcev, delodajalcev in potrošnikov, ob upoštevanju mnenj ustreznih nacionalnih institucij za človekove pravice, na primer dokumenta o človekovih pravicah in javnem naročanju, ki ga je Komisiji predložila evropska skupina nacionalnih institucij za človekove pravice; poziva k smiselni in ustrezni oceni vpliva zakonodajnih predlogov v smislu morebitne neskladnosti z vodilnimi načeli ZN in vztraja pri usklajevanju z delovno skupino ZN za podjetništvo in človekove pravice, da bi se izognili neskladni in nedosledni razlagi teh vodilnih načel;

34.  zlasti pozdravlja vključitev sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v nekatere evropske smernice o podjetništvu in človekovih pravicah; priznava resnične probleme, do katerih je prišlo zaradi potrebe po varovanju zasebnosti in boju proti kriminalnim vsebinam na eni strani ter zaradi varovanja svobode izražanja na drugi strani, kot je dokazala nedavna polemika zaradi protiislamističnega posnetka na YouTubu; poziva, naj se v zvezi s tem še veliko več evropskih družb vključi v vodilno pobudo različnih interesnih skupin, pobudo za globalno omrežje (GNI), v članstvu katere trenutno prevladujejo podjetja s sedežem v ZDA;

35.  vztraja pri tem, da bi morala vsa sredstva za trgovino in razvoj, ki jih akterjem iz zasebnega sektorja ponujajo naložbene institucije EU, Evropska investicijska banka ter Evropska banka za obnovo in razvoj, vključevati pogodbene klavzule, ki bi zahtevale skladnost s smernicami OECD za večnacionalne družbe in vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, skupaj z določbami o odgovornosti in jasnim pritožbenim mehanizmom; ponovno poziva države članice, naj v zvezi z odobravanjem izvoznih kreditov podjetjem ravnajo na enak način;

36.  pozdravlja pobudo Komisije o nacionalnih akcijskih načrtih za izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj prevzame večjo pobudo pri vodenju izvajanja na najvišji ravni in pri spodbujanju učinkovitega spremljanja in poročanja; poziva države članice k medsebojnemu pregledu, da bi napredovali pri izvajanju; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ovrednotita izvajanje akcijskih načrtov in ocenita ukrepe, sprejete na ravni EU, ter do konca leta 2014 o tem poročata Evropskemu svetu in Parlamentu;

37.  priznava, da podjetja čedalje več poslujejo v nestabilnih državah in da so dolžna poskrbeti za varnost svojih zaposlenih pred konflikti, terorizmom in organiziranim kriminalom; kljub temu vztraja, da so podjetja ravno tako dolžna zagotoviti, da varnostni dogovori ne ogrožajo miru ali varnosti drugih na mestih, kjer poslujejo, in zaradi katerih lahko postanejo tarče obtožb zaradi sokrivde pri kršenju človekovih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo bistveno širšo sprejetost mednarodnih načel na področju prostovoljne varnosti in si prizadevajo za dogovor o mednarodnem regulativnem okviru za regulacijo, spremljanje in nadzor dejavnosti zasebnih vojaških in varnostnih služb (PMSC);

38.  poziva podjetja in druge interesne skupine, naj se konstruktivno vključijo v postopek Komisije v zvezi z razvijanjem za sektor specifičnih smernic o človekovih pravicah in nastale smernice uporabljajo, ko bodo dokončne;

39.  poziva Komisijo, zlasti GD za pravosodje, naj pripravi predloge za lažji dostop do pravnega varstva na sodiščih EU, kadar podjetja s sedežem v Evropi oziroma njihove podružnice, podizvajalci ali poslovni partnerji na najskrajnejši način očitno kršijo človekove ali delavske pravice, kot priporoča posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za podjetništvo in človekove pravice;

40.  ugotavlja tudi, da je treba razviti in uvesti mehanizme za prijavljanje kršitev človekovih pravic v posameznih podjetjih;

41.  meni, da študija o „zelenih vprašanjih“ zagotovo kaže, da obstaja pozitivna povezava med podjetji, ki si prizadevajo za družbeno odgovornost, in boljšo finančno uspešnostjo, ko se izkopljejo iz krize; odobrava pojem „odgovorne konkurenčnosti“ in poudarja, da je potencialni trg za družbeno koristne in okolju prijazne blago in storitve še vedno odločilna tržna priložnost za podjetja, ki zadovoljuje tudi potrebe družbe;

42.  se strinja s svetovno anketo generalnih direktorjev 2012 o podjetjih, da trajnostna rast podjetja zahteva tesno sodelovanje z lokalnim prebivalstvom, vladami in poslovnimi partnerji ter vlaganje v lokalne skupnosti; podpira poslovne pobude, povezane z ustvarjanjem novih delovnih mest, usposabljanje, pomoč pri obvladovanju omejenih virov in iskanje rešitev v zvezi z zdravstvenim varstvom ter poziva k njihovi okrepitvi;

43.  poziva Komisijo, zlasti GD za trgovino, naj namesto nedejavnega uporabi dejavni pristop k smernicam OECD, tudi tako, da se trudi upoštevati deklaracijo OECD o mednarodnih investicijah in večnacionalnih družbah, ki vključujejo smernice OECD, prek delegacij EU v tretjih državah zagotovi spodbujanje in nenehno podporo za te smernice, financira pobude za krepitev zmogljivosti skupaj s podjetji, sindikati in civilno družbo v tretjih državah v zvezi z izvajanjem smernic, ter zagotovi, da so smernice specifično navedene v vseh novih sporazumih med EU in tretjimi državami, vključno z vsemi trgovinskimi in naložbenimi pogodbami; poziva Evropsko unijo, naj si po diplomatski poti močno prizadeva za pridobitev čim več podpisnic na mednarodni ravni in naj v sodelovanju z državami članicami zagotovi dejansko pomoč skupine civilne družbe pri obravnavanju „posebnih primerov“ domnevnih kršitev;

44.  meni, da je družbena odgovornost gospodarskih družb pomembno orodje, s katerim Evropska unija lažje podpira izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela na mednarodni ravni; poziva Komisijo, naj podpre evropske organizacije in socialne partnerje, ki želijo izvajati pilotne projekte v skladu s smernicami OECD in drugimi mednarodnimi standardi družbene odgovornosti gospodarskih družb ter vzpostavljajo zmogljivosti v tretjih državah; poziva Komisijo, naj določi jasen cilj za pogajanja in sklenitev okvirnega sporazuma v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na družbeno odgovornost gospodarskih družb, in povabi socialne partnerje, naj te sklenejo v okviru svojega novega sektorskega pristopa k družbeni odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, zlasti GD za zaposlovanje, naj z izvajanjem pilotnih projektov o dostojnem delu z vladami tretjih držav v družbeno odgovornost gospodarskih družb vključi delovne standarde;

45.  se strinja s sporočilom Komisije z naslovom „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14“, da je „pogoj za izpolnjevanje družbene odgovornosti gospodarskih družb spoštovanje veljavne zakonodaje in kolektivnih pogodb med socialnimi partnerji“; meni, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb dopolnjevati – nikakor pa ne nadomeščati – zakonodaje, kolektivnih pogajanj ali dialoga z delavci, ki so organizirani v sindikate; meni, da bi se podjetja morala zavezati, da bodo o svoji politiki družbene odgovornosti – in elementih, kot je letno poročilo gospodarske družbe o vplivu njegovih dejavnosti na družbo in okolje – razpravljala z delavci in njihovimi predstavniki; meni, da bi bilo treba sprejeti neobvezen niz pravil za pobude Izobraževanje za vse (EFA) na podlagi možne vsebine takšnega okvira, kot je opisano v delovnem dokumentu služb Komisije o tej zadevi;

46.  poziva EU, zlasti pa Komisijo, naj:

   zagotovi, da postane tematika družbene odgovornosti gospodarskih družb eno izmed prednostnih področij posameznih finančnih instrumentov v okviru perspektive večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020, ter
   v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice razvije posebno podporo za usposabljanje in splošno krepitev zmogljivosti na področju človekovih pravic in družbene odgovornosti gospodarskih družb v organizacijah civilne družbe, nacionalnih institucijah za človekove pravice, pri zagovornikih človekovih pravic, v sindikatih in drugih organizacijah za človekove pravice;

47.  pozdravlja dejstvo, da so nekateri v poslovnem sektorju, ki so na vrhunskem srečanju ZN Rio+20 zagovarjali novo svetovno konvencijo o odgovornosti gospodarskih družb v sistemu ZN; meni, da bi se EU morala konstruktivno vključiti v razpravo, čeprav bo takšna konvencija sprejeta šele čez nekaj let; kljub temu meni, da takšne razprave ne smejo odvrniti oblikovalcev politike v podjetjih in vladi od nujnega nadaljnjega izvajanja obstoječih instrumentov družbene odgovornosti gospodarskih družb; opozarja na dejstvo, da je več modelov, na kakšen način se lahko pojavijo nove oblike globalnega upravljanja v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb poleg sistema ZN, na primer s širjenjem smernic OECD med nečlanicami ali prek neodvisne pobude enako mislečih vlad; poziva EU, Komisijo in države članice, naj pripravijo in se zavzamejo za posebne predloge za dejanski in preverljiv prispevek podjetij, ki bi bil predmet dogovora kot del predlaganih ciljev ZN za trajnostni razvoj po letu 2015;

Javne politike za družbeno odgovornost gospodarskih družb

48.  podpira stališče, izraženo v prvem poročilu foruma interesnih skupin iz junija 2004, da lahko javni organi s svojo združevalno vlogo, ki zagotavlja spodbude, odigrajo pomembno vlogo pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb, nenazadnje tudi pri javnih naročilih, ter poziva države članice, prek skupine na visoki ravni in drugih kanalov, naj tem prizadevanjem dajo nov zagon;

49.  zahteva, da mora biti v primerih, ko so EU ali države članice partnerji v podjetju (npr. pri javnih naročilih, podjetjih v državni lasti, skupnih podjetjih, garancijah za izvozne kredite in obsežnih projektih v tretjih državah), usklajenost s smernicami in vodilnimi načeli OECD in ZN prednostna naloga, kar bi se moralo odražati v posebnih pogodbenih določilih in posledicah za družbe, ki očitno kršijo socialne in okoljske standarde ter standarde človekovih pravic;

50.  poudarja, da je okvir Združenih narodov za varovanje, spoštovanje in pomoč pomemben, in meni, da bi morali za njegove tri stebre, to so odgovornost države, da varuje pred kršitvami človekovih pravic, odgovornost gospodarskih družb, da spoštujejo človekove pravice, in potreba po učinkovitejšem dostopu do pomoči, sprejeti ustrezne ukrepe, ki bi omogočili njihovo izvajanje;

51.  poudarja, da imajo evropska podjetja, njihova hčerinska podjetja in podizvajalci zaradi svoje teže v mednarodni trgovini ključno vlogo pri spodbujanju in širjenju socialnih in delovnih standardov v svetu; priznava, da se pritožbe zoper družbe iz EU, ki poslujejo v tujini, v veliko primerih bolje rešijo na kraju samem; izreka pohvalo nacionalnim kontaktnim točkam OECD, kot nepravnim mehanizmom, vezanim na državo, ki lahko posredujejo pri raznih sporih v povezavi s podjetništvom in človekovimi pravicami; vseeno poziva družbe k večjemu prizadevanju za razvoj pritožbenih mehanizmov, usklajenih z merili učinkovitosti, ki izhajajo iz vodilnih načel ZN, in k pridobivanju dodatnih veljavnih navodil, ki jih zagotavljajo mednarodno priznana načela in smernice, zlasti nedavno posodobljene smernice OECD za večnacionalna podjetja, deset načel globalnega dogovora ZN, usmerjevalni standardi ISO 26000 o družbeni odgovornosti in tristranska deklaracija Mednarodne organizacije dela o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko;

52.  poziva k razvoju učinkovitejših standardov preglednosti in odgovornosti za tehnološka podjetja Evropske unije v zvezi z izvozom tehnologij, ki jih je možno uporabiti za kršenje človekovih pravic ali za delovanje proti varnostnim interesom Evropske unije;

53.  poziva k izvajanju načela „poznaj končnega uporabnika“, da bi tako zagotovili večji nadzor in preprečili kršitve človekovih pravic v predhodnih in nadaljnjih fazah v dobavnih verigah in znotraj proizvodnih ali tržnih tokov;

54.  meni, da bi morale države članice poskrbeti, da podjetja prevzamejo odgovornost za sprejetje načel in proaktivnih politik za preprečevanje diskriminacije in socialne izključenosti, spodbujanje enakosti med spoloma in spoštovanje temeljnih pravic vseh;

55.  glede na pristop interesnih skupin do družbene odgovornosti gospodarskih družb poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost povečanja števila opazovalcev na dveletnih sestankih skupine na visoki ravni tako, da bi bili kot predstavniki opazovalcev vključeni dva poročevalca iz ustreznih odborov Parlamenta, predstavniki Programa ZN za okolje, Sveta ZN za človekove pravice in Mednarodne organizacije dela, ter po en kandidat iz evropskega poslovnega sektorja, sindikatov in civilne družbe na podlagi dogovora v usklajevalnem odboru foruma interesnih skupin;

56.  priznava, da je še vedno treba institucije EU približati državljanom Unije, na kar je opozorila lakaenska deklaracija iz leta 2001; zato podpira uradni pregled predloga „Solidarité“, pri katerem gre za medinstitucionalni program na področju človeških virov v institucijah EU za spodbujanje vključevanja zaposlenih in pripravnikov v institucijah EU v delovanje v korist skupnosti prek prostovoljnih, humanitarnih in pozitivnih družbenih dejavnosti, kot del usposabljanja zaposlenih in kot oblike prostovoljnih dejavnosti; poudarja dejstvo, da bi se s predlaganim programom varčevalo in bi se ustvarjala visoka dodana vrednost ter da bi pomagal spodbujati in izvajati politike in programe EU; poziva vse države članice, naj vključijo prostovoljstvo zaposlenih v svoje nacionalne akcijske načrte; poziva, naj se prek Evropskega centra prostovoljcev (CEV) podpiše „pogodba“, da bi organizacije civilne družbe iz vse Evrope vključili v prizadevanja za ta cilj;

57.  poziva podjetja, naj spodbujajo mednarodno prostovoljstvo svojih zaposlenih, da bi se pri razvojnem sodelovanju spodbudile sinergije med javnim in zasebnim sektorjem; poziva Komisijo, naj prek bodoče evropske prostovoljne enote za humanitarno pomoč sodeluje pri pobudah podjetij na tem področju;

58.  meni, da bi države članice morale spodbujati podjetja, naj razvijajo politike in uvedejo ukrepe za spoprijem z nujnim spoštovanjem zasebnega in družinskega življenja vseh njihovih zaposlenih; meni, da bi morali te politike in ukrepi biti v skladu z načelom enakosti in bi se morali nadaljevati v pogajanja o trajanju in organizaciji delovnega časa, plačnih razredih, dostopnosti nekaterih praktičnih zmogljivosti za delavce in prožnih pogojih dela, vključno z vrsto pogodb o zaposlitvi in možnostjo začasne prekinitve poklicne poti;

59.  se zaveda, da socialni kazalniki z vidika ekonomskega vrednotenja in na splošno posebnega značaja številnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb zaostajajo za indeksi okoljske učinkovitosti; kljub priročniku o socialnih javnih naročilih meni, da je v EU preveč omejenosti na tem področju; poziva k študiji o „vrednotenju socialnega kapitala“, da bi sprožili obsežno razpravo pod taktirko Evrope o boljšem vključevanju socialnih učinkov v trajnostno upravljanje gospodarskih družb; podpira financiranje pilotnih projektov za razvoj socialnih kazalnikov, socialnih bonitetnih agencij in prakse socialnih revizij v nekaterih državah članicah in gospodarskih sektorjih;

60.  pozdravlja priznanje vloge, ki jo morajo odigrati javna naročila pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb v praksi, vključno z dostopom do usposabljanja, enakostjo, pravično trgovino ter socialnim vključevanjem zapostavljenih delavcev in invalidov v družbo, za zagotovitev pozitivne spodbude za večjo družbeno odgovornost gospodarskih družb; meni pa, da še vedno ni jasno, v kolikšni meri so javni organi dejansko sprejeli poznejše spremembe pravil EU o javnem naročanju in kakšen splošni učinek je bil dosežen v smislu boljše okoljske učinkovitosti ali družbenega delovanja podjetij zaradi družbene odgovornosti in tudi s spodbujanjem slednje; poziva k nadaljnjim raziskavam in ocenam učinka ter posledično k jasnim priporočilom, da se zagotovijo lahko razumljive spodbude za podjetja; zahteva, naj to vključuje analizo čedalje pogostejše prakse podjetij, ki klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb vključujejo v svoje zasebne kupoprodajne pogodbe, tj. pogodbe med podjetji, in poziva k iskanju dobre prakse na tem področju;

61.  spodbuja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter družbenih medijev za spodbujanje vseh, ki se zanimajo za aktivnejšo udeležbo na posvetovanjih različnih interesnih skupin na svetovni ravni;

62.  želi pohvaliti države članice, ki si zelo prizadevajo v posvetovanju z nacionalnimi interesnimi skupinami v številnih državah EU oblikovati in začeti izvajati nacionalne akcijske načrte o družbeni odgovornosti gospodarskih družb; kljub temu je zaskrbljen, da široka paleta ukrepov, ki jih je sprejela javna politika, še nima večjega opaznega učinka na napredovanje družbene odgovornosti gospodarskih družb; zato poziva k okrepitvi raziskav in ocenjevanj ukrepov javne politike v zvezi z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb na evropski ravni; poziva Komisijo, naj bo zgled kot odgovorni delodajalec in objavi lastno poročilo o svoji družbeni odgovornosti v skladu s prilogo o javnem sektorju v okviru pobude za globalno poročanje (GRI) in podpre prostovoljstvo zaposlenih v službah Komisije z „ustrezno“ odsotnostjo z dela ter pregleda upravljanje lastnih pokojninskih naložb v skladu z etičnimi merili;

63.  poziva, naj Evropsko leto državljanov 2013 kot poseben sestavni del vključuje državljanstvo podjetij kot vabilo za podjetnike in poslovneže, naj se vključijo v obstoječe pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb v državah članicah in na ravni EU, da bi spodbudili in razvili koncept „podjetja kot dobrega državljana“;

64.  pozdravlja namen Komisije, da utemelji svoj novi sistem nagrajevanja na obstoječih praksah na tem področju; meni, da nagrade lahko spodbudijo družbeno odgovornost gospodarskih družb, a samo če zmagovalci zares predstavljajo prave najboljše prakse na nacionalni, evropski in svetovni ravni; poziva Komisijo, naj ustanovi neodvisno skupino strokovnjakov za stalno ocenjevanje tega in za „revizije“ sistema v tem in prihodnjih letih; zahteva, da oglaševanje nagrad prikazuje dejansko vsestranskost obstoječih izzivov in izpostavlja pridobljene izkušnje za vsa podjetja in ne samo zmagovalcev;

65.  meni, da je nujno, da Komisija čim prej razvije napovedano skupno metodologijo za merjenje okoljske učinkovitosti na podlagi stroškov v življenjskem ciklu; meni, da bi bila takšna metodologija koristna z vidika preglednosti informacij podjetja in ocene okoljske učinkovitosti podjetja, ki jo izdelajo pristojni organi;

66.  poziva Komisijo, naj se pospešeno zavzema za pripravo novih predlogov v svojem delovnem programu, s katerimi bi zapolnila vrzeli v upravljanju v zvezi z mednarodnimi standardi družbene odgovornosti gospodarskih družb, v skladu s priporočili edinburške študije, ki jo je naročila Komisija;

67.  poziva države članice, naj ukrepajo za večjo učinkovitost politik, ki spodbujajo družbeno odgovornost gospodarskih družb, na primer z uvedbo nagrad za družbeno odgovorno ravnanje v obliki spodbud znotraj politike naložb in dostopa do javnih naložb;

68.  izraža vso pohvalo Komisiji, ki načrtuje, da se pobude razširijo na področji odgovorne proizvodnje in potrošnje; meni, da EU lahko črpa iz izkušenj pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, ki so se zavzele za posebno usposabljanje in krepitev zmogljivosti za nabavnike v podjetjih; meni, da je načrtovana pobuda o preglednosti lahko velika spodbuda za gibanje etičnega potrošništva; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo izvedljivost in zaželenost oblikovanja evropske socialne oznake za vsa podjetja, ki poslujejo družbeno odgovorno, da bi bila njihova prizadevanja vidnejša za potrošnike in vlagatelje ter naj gradi na obstoječih pobudah v zvezi z označevanjem za nenehno spodbujanje sodelovanja od „spodaj navzgor“ pod okriljem Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo in označevanje (ISEAL); predlaga, da se podjetja s tako evropsko oznako redno nadzorujejo, ali izpolnjujejo določbe o družbeni odgovornosti, ki jih ta oznaka določa;

Povezovanje družbeno odgovornih naložb z razkritjem

69.  ugotavlja, da ostaja povpraševanje institucionalnih vlagateljev osrednje gonilo trga družbeno in trajnostno odgovornih naložb, vendar pa se ne bi smeli še naprej osredotočati zgolj na okoljske vidike; v zvezi s tem meni, da je razkritje vlagateljem in potrošnikom gonilna sila družbene odgovornosti gospodarskih družb in da mora temeljiti na socialnih in okoljskih načelih, ki se lahko preprosto uporabijo in so merljiva; pozdravlja poteze Komisije, da k vprašanjem družbene odgovornosti gospodarskih družb pritegne skupnost vlagateljev; poziva, naj se to sodelovanje trdno opira na načela ZN za odgovorne naložbe in načelo celovitega poročanja (IR);

70.  ugotavlja, da upravičence dolgoročnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi, zanimajo trajnostni donosi in odgovorno ravnanje podjetij; meni, da je pomembno, da so spodbude investicijskih posrednikov dejansko povezane z interesi upravičencev in niso omejene na ozko tolmačenje teh interesov, ki se osredotoča samo na čim višje kratkoročne donose; odobrava pravni okvir, ki ta cilj podpira; pozdravlja predlog Komisije o dolgoročnem vlaganju in upravljanju podjetij, ki bodo pomagali obravnavati ta vprašanja;

71.  podpira Komisijo pri predložitvi zakonodajnega predloga o „razkritju nefinančnih podatkov“ po podjetjih; je zadovoljen, da ta predlog temelji na širokem javnem posvetovanju in tudi na vrsti delavnic z zadevnimi interesnimi skupinami; opozarja, da izraz „nefinančni“ ne bi smel prikriti dejanskih finančnih posledic socialnih in okoljskih vprašanj ter vprašanja človekovih pravic za podjetja; meni, da daje predlog EU možnost, da evropskim podjetjem priporoči, naj uporabijo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter globalni dogovor ZN ter da bi jih bilo treba harmonizirati s celovitim poročanjem, ki ga trenutno pripravlja Mednarodni svet za celovito poročanje; poudarja, da morajo biti morebitne rešitve prožne in ne smejo povzročati čezmerne upravne obremenitve;

72.  ugotavlja, da bi moral za večjo verodostojnost delovanja nekega podjetja socialno poročilo preveriti zunanji organ;

Napredek na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb

73.  želi, da ima Evropski forum interesnih skupin še naprej vodilno vlogo, ko gre za podporo izvajanju predlogov, opredeljenih v sporočilu Komisije; opozarja, da bi se družbena odgovornost gospodarskih družb, če bi jo bolj približali MSP, bolj razširila vsepovsod po Evropi; poziva vse udeležence, naj se vključijo v delo foruma na prožen in odprt način, ki si prizadeva doseči soglasje v pravem duhu družbene odgovornosti gospodarskih družb;

74.  vztraja, da so sindikalne pravice in svoboščine ter demokratično izvoljeni predstavniki delavcev v središču vsake strategije družbene odgovornosti gospodarskih družb; pozdravlja sedanji obsežni okvir EU za sektorske in medsektorske strukture ter poziva k celovitemu in dejavnemu posvetovanju in udeležbi predstavniških organizacij in sindikatov, zlasti pri razvoju, delovanju in spremljanju postopkov in struktur družbene odgovornosti gospodarskih družb, sodelovanju z delodajalci v resničnem partnerskem pristopu; poziva Komisijo, naj med bistvene akterje v zvezi z vprašanji družbene odgovornosti gospodarskih družb poleg podjetij in drugih interesnih skupin izrecno kot partnerje uvrsti tudi sindikate in predstavnike delavcev; meni, da imajo socialni partnerji lahko veliko vlogo pri spodbujanju družbene odgovornosti gospodarskih družb, ki, in to je treba poudariti, prispeva k socialnemu dialogu in ga olajšuje;

75.  poziva, naj politike družbene odgovornosti gospodarskih družb vključujejo tudi posebne ukrepe za obravnavanje nezakonite prakse uvrščanja delavcev na črne sezname in onemogočanja njihovega dostopa do zaposlitve, pogosto zaradi njihovega članstva in delovanja v sindikatih ali njihove vloge predstavnikov za zdravje in varnost;

76.  vztraja, da bi moralo biti vsako podjetje, za katerega se ugotovi, da uvršča delavce na črne sezname ali krši človekove pravice in delovne standarde, izključeno iz prejemanja pomoči in financiranja EU in sodelovanja v postopkih zbiranja ponudb za druga javna naročila na ravni Evropske unije, na nacionalni ravni ali na ravni javnih organov;

77.  ugotavlja, da morajo politike družbene odgovornosti gospodarskih družb poleg osrednjega podjetja ali pogodbenega izvajalca spoštovati tudi vsi podizvajalci ali dobavne verige, ki jih morda uporabljajo, in sicer pri dobavi blaga, delavcev ali storitev, s sedežem v EU ali v tretji državi, kar omogoča enake konkurenčne pogoje, ki temeljijo na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih, ter zagotavlja sindikalne pravice in svoboščine;

78.  odobrava direktivo Komisije o minimalnih standardih za žrtve in poziva, naj politike podjetij v zvezi z družbeno odgovornostjo v ustreznih sektorjih (kot so potovalne storitve, zavarovanja, nastanitve in telekomunikacije) vključujejo pozitivne in praktične strategije ter strukture za podporo žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinam med krizo ter naj se oblikujejo posebne politike za zaposlene, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj na delovnem mestu ali drugje;

79.  se strinja, da k vprašanju družbene odgovornosti gospodarskih družb ni mogoče pristopiti na univerzalen način, priznava pa, da utegne obilica različnih pobud za družbeno odgovornost gospodarskih družb, čeprav dokazujejo ozaveščenost o pomenu politik zanjo, ustvariti dodatne stroške, preprečevati izvajanje ter omajati zaupanje in pravičnost; meni, da mora prenos smernic o družbeni odgovornosti gospodarskih družb zagotavljati dovolj svobode za posebne zahteve vsake posamezne države članice, regije, zlasti pa z vidika zmogljivosti majhnih in srednjih podjetij; vseeno pozdravlja dejavno sodelovanje Komisije z udeležbo Parlamenta in Sveta skupaj z drugimi mednarodnimi organi, da bi dolgoročno dosegli načelno konvergenco pobud s področja družbene odgovornosti gospodarskih družb ter izmenjali in spodbudili dobro prakso upravljanja podjetij v zvezi z družbeno odgovornostjo, pa tudi promovirali smernice, ki jih najdemo v mednarodnem standardu ISO 26000, da bi zagotovili enotno globalno, koherentno in pregledno opredelitev družbene odgovornosti gospodarskih družb; poziva Komisijo, naj učinkovito prispeva k usmerjanju in usklajevanju politik držav članic EU in s tem zmanjša tveganje, da bi podjetja, ki poslujejo v več kot eni državi članici, zaradi razhajajočih se določb bremenili dodatni stroški;

80.  meni, da so predstavo, da je družbena odgovornost gospodarskih družb „luksuzno blago“, ki ima podporo podjetij samo v obdobju blaginje, odločno ovrgle stalno visoke ravni zavzemanja gospodarskih družb za družbeno odgovorno delovanje; meni, da je bila to staromodna predpostavka, ki zanemarja pomen ugleda in tudi stopnje zunanjega tveganja za dobičkonosnost sodobnih podjetij; poziva vse oblikovalce evropske politike, naj tudi sami na vseh ravneh gospodarske politike vključujejo družbeno odgovornost gospodarskih družb in jo tudi krepijo v strategiji Evropa 2020;

81.  poudarja, da bi morala družbena odgovornost gospodarskih družb veljati za celotno dobavno verigo, vključno z vsemi ravnmi podizvajanja, ne glede na to, ali gre za zagotavljanje blaga, delavcev ali storitev, da bi morala vključevati določbe za razširitev varstva na delavce migrante, delavce, zaposlene prek agencij, in napotene delavce ter da bi morala temeljiti na poštenem plačilu in dostojnih delovnih pogojih in zagotavljati sindikalne pravice in svoboščine; meni, da je koncept odgovornega upravljanja dobavnih verig treba izpopolniti kot mehanizem za doseganje družbene odgovornosti gospodarskih družb;

82.  želi pohvaliti prizadevanja nekaterih poslovnih šol za spodbujanje družbene odgovornosti gospodarskih družb, a priznava, da gre zgolj za manjšino; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo in po potrebi z univerzami preučijo, kako vključiti družbeno odgovornost gospodarskih družb, odgovorno upravljanje in odgovorno državljanstvo v izobraževanje in poklicno usposabljanje o upravljanju za vse bodoče vodje podjetij, da bi ta lahko postala gradnik strateškega upravljanja podjetij in da bi povečali poznavanje trajnostne porabe; meni, da bi to lahko vključevalo otroke, ki so vključeni v programe podjetništva za mlade; poziva Komisijo, naj zagotovi dodatno finančno pomoč za projekte izobraževanja in usposabljanja o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v okviru programov EU Vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji;

83.  znova poudarja, da bi družbena odgovornost gospodarskih družb morala biti zavezujoča za vsa podjetja, da bi tako ustvarili poštene in enake pogoje; vendar opozarja, da je zaradi načina poslovanja ekstraktivnih industrij v državah v razvoju treba preseči prostovoljni pristop; poudarja, da so vlaganja naftne industrije v Nigeriji dober primer omejitev družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot se trenutno izvaja, saj družbam ni uspelo sprejeti pobud družbene odgovornosti gospodarskih družb in vzpostaviti trajnostnih poslovnih praks ali prispevati k razvoju držav gostiteljic; odločno podpira zakonodajni predlog za poročanje po posameznih državah, ki temelji na standardih Pobude za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI), na podlagi katerega se bo poročalo o prodaji in dobičkih, pa tudi o davkih in prihodkih, da bi tako preprečili korupcijo in izogibanje davkom; poziva evropske ekstraktivne industrije, ki delujejo v državah v razvoju, naj bodo zgled družbene odgovornosti in spodbujanja dostojnega dela;

84.  poziva k vzpostavitvi standardov potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic in dobavnih verig na ravni EU, ki bodo med drugim izpolnjevali zahteve iz smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige z območij, ki so jih prizadeli konflikti, in z območij velikega tveganja, in ki bi med drugim obravnavali vprašanja, ki bi lahko močno vplivala na človekove pravice in področja tveganja, kot so svetovne in lokalne dobavne verige, krvave rudnine in oddajanje del zunanjim izvajalcem, prisvajanje zemlje, ter območja, na katerih sta delavno pravo in varstvo delavcev nezadostna ali kjer se proizvajajo izdelki, ki so nevarni za okolje in zdravje; pozdravlja programe, ki se že izvajajo v EU, zlasti program izvrševanja zakonodaje, upravljanja in trgovanja na področju gozdov na področju gozdarstva, in podpira zasebne pobude, kot je pobuda za preglednost v ekstraktivni industriji;

85.  poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje pobude za sprostitev in okrepitev možnega prispevka družbene odgovornosti gospodarskih družb v boju proti podnebnim spremembam (tako da družbeno odgovornost poveže z učinkovito rabo virov in energije), npr. v procesu nakupa surovin v podjetjih;

86.  poudarja, da so pomoč, ki jo EU nudi vladam tretjih držav pri izvajanju socialnih in okoljskih predpisov, in učinkoviti mehanizmi nadzora nujno dopolnilo, da bi napredovala družbena odgovornost evropskih gospodarskih družb po vsem svetu;

87.  predlaga, naj vlade držav članic Evropsko investicijsko banko pozovejo k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v njeno poslovanje;

88.  poziva Komisijo, naj spodbuja družbeno odgovornost gospodarskih družb v večstranskih forumih, tako da podpre okrepitev sodelovanja med STO in drugimi večstranskimi forumi, ki se ukvarjajo z družbeno odgovornostjo gospodarskih družb, kot sta Mednarodna organizacija dela in OECD;

89.  poziva, naj se oblikuje sistem pravnega sodelovanja med EU in tretjimi državami podpisnicami dvostranskih trgovinskih sporazumov, s čimer bi zagotovili učinkovit dostop do sodnega varstva za žrtve v državi, v kateri multinacionalke kršijo socialno ali okoljsko zakonodajo ali ne spoštujejo obvez glede družbene odgovornosti gospodarskih družb;

90.  poziva, naj se že v raziskovalni in razvojni fazi novih tehnologij oceni njihov učinek na človekove pravice, vključno s preučitvijo možnih scenarijev in pomislekov o opredelitvi standardov za „vgrajene človekove pravice“;

91.  ugotavlja, da je družbena odgovornost gospodarskih družb mehanizem, s katerim lahko delodajalci podpirajo svoje delavce in lokalno skupnost v državah v razvoju, tako da lahko spoštovanje standardov družbene odgovornosti gospodarskih družb in delovnih standardov tem državam omogoči koristi od nadaljnje mednarodne trgovine, in da družbena odgovornost gospodarskih družb lahko zagotovi tudi pravično razdelitev dobička, s čimer se pripomore k razvoju trajnostne gospodarske in družbene blaginje ter izhodu več ljudi iz revščine, zlasti v času finančne krize;

92.  spodbuja EU k aktivni vlogi pri krepitvi zavedanja o prispevku podjetij k družbi na področju kulture, izobraževanja, športa in mladih prek družbene odgovornosti gospodarskih družb;

93.   spodbuja medijska podjetja, naj v svojo politiko družbene odgovornosti gospodarskih družb vključijo pregledne novinarske standarde, ki bodo zajemali tudi zagotavljanje zaščite virov in pravic prijaviteljev;

94.  poziva Komisijo, naj zaščiti uveljavljene, dobro delujoče pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb z uvedbo testa družbene odgovornosti gospodarskih družb, da bi ocenili učinek prihodnjih zakonodajnih in upravnih pobud na ukrepe družbene odgovornosti gospodarskih družb, in pri pripravi predlogov upošteva ustrezne rezultate;

95.  v ravnotežju s trajnostjo pozdravlja obveznosti za udeležence na trgu in poziva Komisijo, naj spremlja in ocenjuje pobude za družbeno odgovornost gospodarskih družb;

o
o   o

96.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://www.business-humanrights.org/SpecialRepPortal/Home/Protect Respect-Remedy-Framework in http://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/EN/foraff/111819.pdf
(2) http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/files/business-human-rights/101025_ec_study_final_report_en.pdf
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0126.
(4) http://www.atkearney.com/documents/10192/6972076a-9cdc-4b20-bc3a-d2a4c43c9c21
(5) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(6) UL L 12, 16.1.2001, str. 1.
(7) UL C 86, 10.4.2002, str. 3.
(8) UL C 39, 18.2.2003, str. 3.
(9) UL C 187 E, 7.8.2003, str. 180.
(10) UL C 67 E, 17.3.2004, str. 73.
(11) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 45.
(12) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(13) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0429.
(15) UL C 229, 31.7.2012, str. 77.

Zadnja posodobitev: 21. november 2014Pravno obvestilo