Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2012/2137(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0434/2012

Predložena besedila :

A7-0434/2012

Razprave :

PV 13/03/2013 - 20

Glasovanja :

PV 14/03/2013 - 8.10
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0097

Sprejeta besedila
PDF 297kWORD 45k
Četrtek, 14. marec 2013 - Strasbourg
Odnosi med EU in Kitajsko
P7_TA(2013)0097A7-0434/2012

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2013 o odnosih med EU in Kitajsko (2012/2137(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kitajsko maja 1975,

–  ob upoštevanju temeljnega pravnega okvira za odnose s Kitajsko, namreč Sporazuma o trgovini in gospodarskem sodelovanju med ES in Kitajsko(1) iz leta 1985, ki pokriva področji gospodarskih in trgovinskih odnosov ter program sodelovanja med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki potekajo od leta 2007,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva EU-Kitajska iz leta 2003,

–  ob upoštevanju strukturiranega političnega dialoga med EU in Kitajsko, uradno vzpostavljenega leta 1994, in strateškega dialoga na visoki ravni o strateških vprašanjih in vprašanjih zunanje politike, vzpostavljenega leta 2010,

–  ob upoštevanju sporočila z naslovom „EU-Kitajska: tesnejše partnerstvo, več odgovornosti“ (COM(2006)0631) z dne 24. oktobra 2006, ki ga je Komisija poslala Svetu in Evropskemu parlamentu,

–  ob upoštevanju dokumenta o politiki Komisije z naslovom „Dozorevajoče partnerstvo – skupni interesi in izzivi v odnosih med EU in Kitajsko“ (COM(2003)0533), ki ga je Evropski svet podprl 13. oktobra 2003,

–   ob upoštevanju političnih smernic Sveta za vzhodno Azijo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom „Strateško partnerstvo EU-Kitajska“, sprejetih na zasedanju Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose 11. in 12. decembra 2006,

–  ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o Kitajski 2007–2013, večletnega okvirnega programa 2011–2013 ter vmesnega pregleda strateškega dokumenta iz leta 2010 in pregleda večletnega okvirnega programa 2011–2013,

–  ob upoštevanju prvega dokumenta Kitajske o političnih ukrepih v zvezi z EU, ki je bil objavljen 13. oktobra 2003,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, vzpostavljenega leta 1995, in dveh najnovejših krogov dialoga, in sicer 30. kroga v Pekingu 16. junija 2011 in 31. kroga v Bruslju 29. maja 2012,

–  ob upoštevanju skoraj 60 sektorskih dialogov, ki potekajo med Kitajsko in Unijo ter med drugim zadevajo okolje, regionalno politiko, zaposlovanje in socialne zadeve ter civilno družbo,

–  ob upoštevanju vzpostavitve dialoga na visoki ravni za povezovanje ljudi med EU in Kitajsko februarja 2012, ki bo vključeval vse skupne pobude EU in Kitajske na tem področju,

–  ob upoštevanju sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med ES in Kitajsko, podpisanega decembra 1998, ki je začel veljati leta 2000(2) in je bil obnovljen v letih 2004 in 2009, sporazuma o znanstvenem in tehnološkem partnerstvu, podpisanega 20. maja 2009, ter skupne izjave ES-Kitajska o sodelovanju na energetskem področju z dne 8. decembra 2010,

–  ob upoštevanju sporazuma s Kitajsko o sodelovanju v okviru programa EU za satelitsko navigacijo Galileo, podpisanega 30. oktobra 2003,

–  ob upoštevanju 15. vrhovnega srečanja EU-Kitajska, ki je potekalo 20. septembra 2012 v Bruslju, in skupne izjave za tisk ob zaključku tega srečanja,

–  ob upoštevanju dogovorjenega partnerstva med EU in Kitajsko na področju podnebnih sprememb in izjave o podnebnih spremembah, podane na 8. vrhovnem srečanju EU-Kitajska septembra 2005,

–  ob upoštevanju skupne izjave o energetski varnosti, ki sta jo EU in Kitajska podali 3. maja 2012 v Bruslju, in 5. srečanja v sklopu energetskega dialoga med ES in Kitajsko novembra 2011,

–  ob upoštevanju okroglih miz med Kitajsko in EU,

–  ob upoštevanju 18. nacionalnega kongresa Komunistične partije Kitajske, ki je potekal od 8. do 14. november 2012, in sprememb v vodstvu stalnega odbora politbiroja, o katerih se je odločalo ob tej priložnosti,

–  ob upoštevanju zadnjega medparlamentarnega srečanja s Kitajsko, ki je potekalo v Bruslju 11. in 12. julija 2012,

–   ob upoštevanju zadnjih resolucij o Kitajski, predvsem tistih z dne 23. maja 2012 z naslovom „EU in Kitajska: neuravnotežena trgovina?“(3), z dne 2. februarja 2012 z naslovom „Poročilo o zunanji politiki EU do držav BRICS in drugih sil v vzponu: cilji in strategije“(4) in z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o osrednjih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike(5),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. septembra 2006 o odnosih EU-Kitajska(6) in z dne 5. februarja 2009 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Kitajsko(7),

–  ob upoštevanju resolucij s področja človekovih pravic z dne 21. januarja 2010 o kršitvah človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru Liu Xiaobaa(8), z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang, Kitajska)(9), z dne 7. aprila 2011 o primeru Ai Weiweija(10), z dne 5. julija 2012 o škandalu s prisilnim splavom na Kitajskem(11), z dne 26. novembra 2009 o pravicah manjšin in izvajanju smrtne kazni na Kitajskem(12) ter z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu za leto 2009 in politiki Evropske unije na tem področju(13),

–  ob upoštevanju embarga na orožje, ki ga je EU uvedla zaradi zadušitve demonstracij na Trgu nebeškega miru junija leta 1989 in ga je Parlament podprl v resoluciji z dne 2. februarja 2006 o glavnih vidikih in osnovnih odločitvah skupne zunanje in varnostne politike(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 o odnosih med Evropsko unijo, Kitajsko in Tajvanom ter varnosti na Daljnem vzhodu(15),

–  ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Tibetu in o stanju na področju človekovih pravic na Kitajskem, zlasti resolucij z dne 25. novembra 2010 o načrtih, da postane kitajščina glavni učni jezik v Tibetu(16), z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov(17), ter z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu(18),

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A7-0434/2012),

A.  ker je strateško partnerstvo EU-Kitajska izjemno pomembno za odnose med obema stranema in ker so ti donosi nujno potrebni za iskanje odgovorov na svetovne izzive, kot so svetovna in regionalna varnost, gospodarska kriza, svetovna finančna in tržna ureditev, zanesljiva oskrba z energijo, orožje za množično uničevanje in neširjenje jedrskega orožja, podnebne spremembe, ekonomski in socialni razvoj tržnega gospodarstva, spodbujanje demokracije in človekovih pravic ter boj organiziranemu kriminalu, terorizmu in piratstvu, pa tudi oblikovanje okvira za reševanje dvostranskih vprašanj med EU in Kitajsko;

B.  ker strateško partnerstvo zahteva odločno zavezo vzajemni odgovornosti in dobro mero zaupanja, temeljiti pa mora na univerzalnih vrednotah;

C.  ker so se od podpisa sporazuma o sodelovanju med EU in Kitajsko leta 1985 odnosi med tema regijama zelo razvili; ker je Komisija leta 2006 sprejela glavno politično strategijo za Kitajsko in v tem okviru januarja 2007 začela pogajanja o celovitem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, da bi še izboljšala odnose med EU in Kitajsko, zlasti na področju trgovine in naložb;

D.  ker je Kitajska v procesu družbene in gospodarske tranzicije iz ekstenzivnega modela gospodarstva pod nadzorom države v model, ki temelji na večji gospodarski svobodi, ta pa je velikemu deležu kitajskega prebivalstva omogočila višji življenjski standard;

E.  ker kljub vsemu ni primerljivega napredka na področju političnih svoboščin;

F.  ker so človekove pravice komplementarne, univerzalne, neodtujljive, nedeljive in medsebojno odvisne; ker Kitajska kaže skrb za gospodarske in socialne človekove pravice (npr. hrano, oblačila, gospodarski razvoj), medtem ko ima EU širši pristop k človekovim pravicam, ki vključuje in poudarja predvsem državljanske in politične pravice (npr. svobodo govora, vere, združevanja);

G.  ker kitajski aktivisti za državljanske pravice poročajo o odvzemih prostosti, ko jih je policija odpeljala brez naloga za aretacijo in je preteklo več mesecev, ne da bi proti njim vložili obtožnico oziroma jim omogočili stike s sorodniki in pravno pomoč;

H.  ker je predsednik Hu Jintao leta 2007 že naročil najvišji stopnji pravosodnega sistema, da bodo sodnike usmerjale tri „vrhovne oblasti“ – partija, ljudstvo in pravo, in sicer v navedenem vrstnem redu – in ker je kitajsko pravosodno ministrstvo marca 2012 odredilo, da morajo vsi odvetniki zapriseči zvestobo Komunistični partiji Kitajske, če želijo pridobiti ali podaljšati svojo licenco;

I.  ker so šokantne novice sredi junija 2012 o izjemno krutem prisilnem splavu Feng Jianmei, ki je v sedmem mesecu nosečnosti splavila nerojeno deklico, sprožile razpravo o odpravi uradne politike enega otroka;

J.  ker se kljub napredku kitajske vlade pri spodbujanju nekaterih gospodarskih in socialnih pravic vztrajno zatira uveljavljanje svobode izražanja, združevanja, zborovanja, tiska in združevanja v sindikate; ker organizacije za varstvo človekovih pravic še vedno poročajo o hudih zlorabah človekovih pravic s strani kitajskih oblasti, in sicer o obsodbah pomembnih oporečnikov, kot je zaprti dobitnik Nobelove nagrade za mir Liu Xiaobo, strožjih omejitvah svobode medijev in interneta, poostrenem nadzoru in nadlegovanju odvetnikov, zagovornikov človekovih pravic in nevladnih organizacij, povečanem nadzoru nad Ujguri in Tibetanci, njihovem zatiranju in kratenju svoboščin ter naraščajočem številu prisilnih izginotij in samovoljnih pridržanj, vključno s tistimi v skrivnih in nezakonitih objektih za pridržanje, znanih kot „črne ječe“; ker je represivna politika proti temeljnim svoboščinam Tibetancev v zadnjih letih povzročila skrb zbujajoče število samozažigov;

K.  ker je Kitajska država pogodbenica Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov; ker ta status Kitajski nalaga posebne dolžnosti, da spoštuje mednarodne pravne obveznosti iz tega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter ustanovne listine Združenih narodov;

L.  ker je Hu Jia, dobitnik nagrade Saharova za leto 2008, še vedno v hišnem priporu pod strogim nadzorom in z omejenimi možnostmi komuniciranja;

M.   ker kitajska država priznava samo pet veroizpovedi, in sicer budizem, daoizem, islam in krščanstvo (katolištvo in protestantizem); ker imajo vse te veroizpovedi centralizirane upravne organe s sedežem v Pekingu, v katerih službujejo uradniki, zvesti Komunistični partiji Kitajske; ker Komunistična partija Kitajske imenuje najvišje verske voditelje in je leta 1999 prepovedala nedovoljene verske skupine, kot je gibanje Falun gong, da bi izkoreninila izvajanje njihovih obredov; ker so organizacije za varstvo človekovih pravic poročale o nepravnih prisilnih ukrepih, ki so posledica te prepovedi, kot so samovoljno pridržanje, prisilno delo in telesno mučenje, ki se včasih konča s smrtjo;

N.  ker so avtonomna pokrajina Tibet, druga tibetanska avtonomna območja in avtonomna ujgurska pokrajina Xinjiang postali pomembna ozemlja za kitajske regionalne, vojaške in gospodarske ambicije in jih zato sedanja kitajska vlada obravnava kot osrednja vprašanja za kitajsko ozemeljsko celovitost; ker se je od leta 2009 na območjih Ljudske republike Kitajske, poseljenih s tibetanskim prebivalstvom, ki vključujejo avtonomno pokrajino Tibet in tibetanska avtonomna območja v provincah Gansu, Sečuan in Qinghai, zažgalo najmanj 90 Tibetancev;

O.  ker gospodarska rast kljub odpiranju kitajskega gospodarstva, ki je prineslo velike koristi, na primer boljši dostop do trga zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti na podeželju, ni prinesla enakih koristi vsem slojem kitajskega prebivalstva, med mestnimi in podeželskimi deli države pa nastajajo velike razlike;

P.  ker so neenakosti med mestnim in podeželskim prebivalstvom pri dohodkih in dostopu do zaposlitve, socialnega varstva, zdravja in izobraževanja velik izziv za kohezijsko politiko Kitajske;

Q.  ker je sodelovanje med EU in Kitajsko na področju znanosti in tehnologije stvar skupnega interesa; ker se je uporaba interneta na Kitajskem razširila, v državi pa je zdaj več kot 500 milijonov uporabnikov, ki predstavljajo javno mnenje v spletu; ker internetno okolje na Kitajskem ostaja zelo omejevalno;

R.  ker je EU vodilna turistična destinacija na svetu, ker naj bi do leta 2020 po svetu potovalo 100 milijonov Kitajcev in ker je treba zato podpreti pobude, da se ti novi turistični tokovi pritegnejo na evropsko ozemlje;

S.  ker je Kitajska največji svetovni povzročitelj izpustov ogljikovega dioksida in ker ti izpusti še vedno hitro naraščajo; ker so emisije CO2 na Kitajskem leta 2010 dosegle 6,8 tone na prebivalca in bodo po pričakovanjih že leta 2017 večje od emisij na prebivalca v ZDA;

T.  ker Kitajska stopnjuje prizadevanja v zvezi s tržno usmerjenimi sistemi za trgovanje z emisijami; ker Kitajska v zvezi s tem izvaja sedem pilotnih projektov, da bi leta 2015 vzpostavila nacionalni sistem trgovanja z emisijami;

U.  ker smo bili v 21. stoletju priča vrnitvi Kitajske kot gospodarske in trgovske sile na svetovno prizorišče, kar gre pripisati hitro rastoči gospodarski moči in nepregledni krepitvi vojaške zmogljivosti;

V.  ker EU v odnosih med Ljudsko republiko Kitajsko in Tajvanom spoštuje svojo politiko ene Kitajske;

W.  ker ozemeljski spori v vzhodni Aziji, na Južnokitajskem morju z Vietnamom, Malezijo, Indonezijo, Brunejem, Filipini in Tajvanom in na Vzhodnokitajskem morju z Japonsko in Tajvanom, pri čemer gre za območja, bogata z ribami, pa tudi z zalogami nafte in plina, mečejo vse temnejšo senco na pozitivno vlogo Ljudske republike Kitajske v jugovzhodni Aziji v smislu gospodarske regionalizacije in dinamičnosti;

X.  ker Kitajska neguje tesne odnose s Severno Korejo, pri čemer je slednja v glavnem gospodarsko odvisna od prve, dotok kitajskega denarja in turistov pa je bistven za ohranitev režima v Pjongjangu v sedanjem stanju;

Y. ker Kitajska v Šanghajski organizaciji za sodelovanje sodeluje z Rusijo, štirimi državami osrednje Azije (Kazahstanom, Kirgizistanom, Tadžikistanom in Uzbekistanom) in štirimi državami opazovalkami (Indijo, Iranom, Mongolijo in Pakistanom); ker bodo kitajske naložbe v osrednji Aziji v naslednjem desetletju narasle z 20 na 100 milijard USD, kot je bilo napovedano na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Pekingu 6. junija 2012;

Z.  ker vse tesnejši odnosi med Pekingom in Washingtonom poleg močnih finančnih in gospodarskih vezi med državama v svetovnem merilu predstavljajo eno najpomembnejših dvostranskih povezav; ker je Evropa najpomembnejša trgovinska partnerica Kitajske;

AA.  ker eksplozivna kitajska rast nikjer na svetu ni opazna tako kot v Afriki in Latinski Ameriki; ker o tem priča zlasti neverjetna rast obsega trgovine med Kitajsko in Afriko, saj se je ta po podatkih kitajskega ministrstva za trgovino med letoma 2009 in 2011 povečal kar za 80 % in je leta 2011 znašal 166,3 milijarde USD; ker so se kitajske neposredne naložbe v Afriki v letu 2011 povečale za 58,9 % in dosegle 1,7 milijarde USD; ker se kitajski interesi v Afriki kažejo prek velikih razvojnih projektov, kot so železnice, ceste in socialna varnost;

Strateško partnerstvo in sodelovanje med EU in Kitajsko

1.  podpira javno zavezo, ki sta jo v okviru strateškega dialoga na visoki ravni 9. in 10. julija 2012 v Pekingu sprejeli EU in Kitajska, namreč da bosta s strateškim partnerstvom, ki temelji na skupnih interesih in vzajemnem razumevanju, oblikovali vzoren primer mednarodnega sodelovanja v 21. stoletju; podpira in spodbuja skoraj 60 sektorskih dialogov med EU in Kitajsko ter je prepričan, da bo tesnejše in bolj razvito partnerstvo koristilo obema stranema; vendar si hkrati prizadeva za okrepitev dialoga na področjih človekovih pravic, okolja, varnosti, energetike in zlasti boja proti ponarejanju, pri čemer je treba upoštevati posledice tega pojava za javno zdravje in varnost; spodbuja prizadevanja za dejavno iskanje sinergij med 12. kitajsko petletko in strategijo Evropa 2020 z namenom poglabljanja pragmatičnega sodelovanja na različnih področjih; povrhu tega je prepričan, da je treba koncept strateškega partnerstva bolje opredeliti; zahteva, da okrepljene trgovinske in gospodarske odnose s Kitajsko spremlja znaten napredek pri političnem dialogu o človekovih pravicah in pravni državi;

2.  pričakuje, da bodo države članice Evropski službi za zunanje delovanje in zlasti delegaciji v Pekingu dale jasen mandat za krepitev strateškega partnerstva EU-Kitajska, tako da bodo enotno nastopile pred kitajsko vlado in se vzdržale izvajanja dvostranskih zunanjepolitičnih pobud, ki bi lahko ogrozile prizadevanja te službe; zahteva, da EU uresniči dolgoročno strategijo za Kitajsko, da bi zagotovila operativno usklajevanje tako med institucijami EU kot med EU in državami članicami; od kitajskih organov na vseh političnih ravneh pričakuje krepitev strateškega partnerstva EU-Kitajska z dosledno in pregledno uporabo medsebojnih in mednarodnih sporazumov in pravil;

3.  pozdravlja sporazume, ki so bili doseženi na 15. vrhu EU in Kitajske 20. septembra 2012 v Bruslju; poziva k njihovi hitri uveljavitvi in izvajanju, kar bo utrdilo odnose med Unijo in Kitajsko;

4.   pozdravlja zaveze, sprejete na 15. vrhovnem srečanju, zlasti v zvezi s pogajanji o sporazumu o naložbah ter začetkom stalnega dialoga o obrambnih in varnostnih vprašanjih;

5.  meni, da so lahko odnosi med EU in Kitajsko na gospodarski in trgovinski ravni ter v zvezi s kulturnimi in socialnimi vprašanji eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj in izboljšanje obeh družb, zato ocenjuje to sodelovanje kot bistveno za interese obeh strani;

6.   pozdravlja začetek in uspešen prvi krog pogovorov za povezovanje ljudi EU-Kitajska na visoki ravni; izraža zadovoljstvo z napredkom in dosežki leta medkulturnega dialoga med EU in Kitajsko in je seznanjen s sporazumom, doseženim na 15. vrhu EU-Kitajska o vrsti nadaljnjih ukrepov na različnih področjih izobraževanja, kulture, večjezičnosti in vprašanj mladih;

7.  poziva Komisijo, Svet in pristojne kitajske organe, naj v sodelovanju s Parlamentom omogočijo turistične tokove iz Kitajske proti EU, in sicer z uskladitvijo in pospešitvijo postopkov za izdajo vizumov za kitajske državljane, zlasti v okviru poslovnega in kongresnega turizma;

8.  pozdravlja pozive obeh strani na 15. vrhu EU-Kitajska k začetku celovitega dialoga na ustrezni ravni med EU in Kitajsko o mobilnosti in migracijah ter k medsebojnemu prizadevanju za iskanje novih možnosti izmenjave za kitajske in evropske državljane, vključno z medsebojnim izvzetjem iz vizumske obveznosti za imetnike diplomatskih potnih listov;

9.  poudarja, da Kitajska ni le drugo največje svetovno gospodarstvo in največja izvoznica v svetovnem merilu, ampak tudi vse pomembnejša politična sila;

Notranje razmere

10.  poudarja, da je Kitajska v zadnjih desetletjih dosegla precejšen socialni napredek; poudarja, da je takšno izboljšanje kakovosti življenja v tako ogromni državi v tako kratkem času enkraten zgodovinski dosežek; ugotavlja, da se je zaradi gospodarske rasti na Kitajskem od leta 1990 iz revščine rešilo več kot pol milijarde ljudi;

11.  je seznanjen z 12. petletko (2011–2015), ki jo je marca 2012 potrdil nacionalni ljudski kongres in katere cilj je spoprijeti se z negativnimi stranskimi učinki izjemnega obdobja trajne visoke gospodarske rasti, na primer velikega okoljskega tveganja, regionalnih neskladij, čedalje večjih razlik v zaslužkih in nenehnih kolektivnih protestov zaradi socialnih, gospodarskih ali pravnih težav;

12.  ugotavlja, da je iskanje skupnih točk med 12. kitajsko petletko in strategijo Evropa 2020 zelo pomembno;

13.  pozdravlja uspešno gospodarsko politiko Kitajske, a se pridružuje kritiki neodvisnih kitajskih izobražencev in opazovalcev, da ta trend resno ogrožajo koripcijski škandali, premajhna preglednost in „rdeča aristokracija“ bližnjih družinskih članov nekdanjih in trenutnih voditeljev partije, ki so si s političnimi in gospodarskimi povezavami pridobili ogromno bogastvo, in meni, da gre za resno stanje, ki ga je pred kratkim razgrnila afera Boja Xilaija;

14.  pričakuje, da bo novo vodstvo Komunistične partije Kitajske hitro uresničilo ponavljajoče se pozive k demokratizaciji in političnim reformam stranke; meni, da bodo le učinkovite politične reforme v smeri oblikovanja vključujočih, demokratičnih in odgovornih institucij, ki bodo odražale kitajsko etnično, versko, politično in družbeno raznolikost, tlakovale pot k trajnostni rasti in stabilnosti, zlasti z zajezitvijo delne neodvisnosti visokih pokrajinskih, okrožnih in lokalnih partijskih voditeljev, ki resno znižujejo ugled kitajskega nacionalnega vodstva, tako znotraj države kot zunaj nje, saj zlorabljajo svoj položaj, posebej pereči pa so izjemno dragi in razširjeni primeri korupcije; meni, da bi bilo treba takšne primere reševati z uvedbo mehanizmov odgovornosti, kot je priznal predsednik Hu Jintao na 18. kongresu Komunistične partije Kitajske novembra 2012;

15.  je zadovoljen, da so se kitajski odvetniki odločno uprli obvezni zaprisegi zvestobe Komunistični partiji Kitajske, in njihovo dejanje podpira, saj gre za napad na pravni sistem, ki očitno ne spoštuje mednarodnih pravnih standardov, saj bi moral vsak odvetnik zapriseči ustavi, ne pa politični stranki ali organizaciji;

16.  poudarja, da uradniki za načrtovanje družin pogosto silijo ženske v nehumane prakse, kot sta prisilni splav ali sterilizacija, čeprav so prisilni splavi na Kitajskem povsem nezakoniti; obsoja t. i. pristojbino za socialno vzdrževanje„ pogosto pretirano kazen, ki jo morajo plačati starši, če imajo več kot enega otroka, kot v primeru tragedije Feng Jianmei; poudarja, da je bilo zaradi kršitev, ki so jih zagrešili organi za načrtovanje družine, po uradnih statističnih podatkih leta 2011 vloženih 8.400 pritožb žrtev; iskreno podpira kitajske pozive k odpravi politike enega otroka, ki je polna vrzeli, zlasti glede na demografske trende na Kitajskem, ter poudarja njene hude negativne družbene in psihološke posledice, kot so družbene neenakosti, slabšanje razmer na področju enakopravnosti spolov, vsesplošna nenaklonjenost rojstvom deklic, še vedno naraščajoče neravnovesje med dečki in deklicami, ustvarjanje “malih princev„, ogrožanje tradicionalne družinske strukture in slabše vključevanje mladih na trg delovne sile; poziva kitajsko vodstvo, naj si iskanje rešitve za ta problem zada za pomembno prednostno nalogo;

17.  resno obravnava odločne proteste delavcev tovarne Foxconn in zahteva, da se spoštujejo njihove pravice; podpira omogočanje dostojne plače in dostojnih delovnih razmer;

18.  pozdravlja prizadevanja Kitajske, da bi do leta 2015 vzpostavila sistem za trgovanje z emisijami na nacionalni ravni, ki bi ga bilo mogoče v prihodnosti vključiti v druge sisteme za trgovanje z ogljikom, zlasti v sistem za trgovanje z emisijam EU; vendar ugotavlja, da Kitajska še nima dobro delujočega in zrelega tržnega gospodarstva, ki je seveda pogoj za dobro delujoč sistem trgovanja z emisijami;

19.  poziva kitajsko vlado, naj pospeši meritve onesnaževal in emisij, da bi premostila pomanjkanje zanesljivih podatkov o emisijah ogljika, zagotovila boljšo zakonodajo in povečala krepitev zmogljivosti na upravni ravni; s tem v zvezi pozdravlja finančni sporazum med EU in Kitajsko z dne 20. septembra 2012, ki spodbuja skrb za okolje, prehod na nizkoogljično gospodarstvo in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na Kitajskem;

20.  je seznanjen z odločitvijo glavnega upravitelja Hongkonga, da po množičnih demonstracijah in obsežnem nasprotovanju ne bodo vsilili kontroverznega učnega načrta „nacionalnega pouka“; poziva oblasti v Pekingu, naj v celoti spoštuje načelo „ena država – dva sistema“ v skladu s sporazumom, ki je bil podpisan pred predajo nekdanje britanske kolonije Ljudski republiki Kitajski; pozdravlja visoko volilno udeležbo na nedavnih volitvah v zakonodajni svet in pričakuje, da bodo splošne volitve vseh članov te skupščine uvedene v čim krajšem času;

Človekove pravice in demokracija

21.  občuduje pogum in aktivizem tistih kitajskih državljanov, ki delujejo družbeno odgovorno, da bi spodbudili in zaščitili univerzalne človekove pravice in izkoreninili vsem znane družbene nevarnosti/kazniva dejanja kitajskih državnih uradnikov, kot so korupcija, zloraba položaja, okoljska škoda, okužba z aidsom, zastrupitev s hrano, goljufije pri izgradnji šol ter nezakonit zaseg zemlje in lastnine, ki ga pogosto izvaja lokalno strankarsko vodstvo; obsoja vse primere uradnih povračilnih ukrepov proti tem kitajskim državljanom; poziva kitajske voditelje, naj spodbujajo državljansko odgovornost v smislu upoštevanja socialnih človekovih pravic ter povrnejo ugled uradno preganjanim in kaznovanim zagovornikom teh pravic; opozarja kitajsko vodstvo, naj strogo upošteva domačo in mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah;

22.  odločno podpira kritične pripombe kitajskih odvetnikov in pravnikov, da je ponižujoče pridržanje osumljencev za več kot 15 dni v nasprotju z mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Kitajska podpisala oktobra leta 1998; izraža zaskrbljenost, ker kitajska vlada še vedno ni pripravljena ratificirati tega mednarodnega pakta; obžaluje dejstvo, da smeta policija in služba državne varnosti v skladu z novim zakonom o kazenskem postopku od leta 2013 pridržati osumljenca celo za več kot 14 mesecev brez vsakršne pomoči odvetnika; v celoti podpira kritike kitajskih pravnikov, da je policija ohranila možnost, da osumljence ne le pridrži v hišnem priporu, ampak jih aretira tudi v skladu s pravili o „pridržanju na določenem kraju“; podpira vse pobude kitajskih pravnikov za resnično reformo zakona o kazenskem postopku;

23.  poziva Kitajsko, naj spoštuje minimalne socialne standarde; poudarja pomen spoštovanja vseh pravil Mednarodne organizacije dela, vključno s pravico do svobodnega ustanavljanja neodvisnih sindikatov; pozdravlja izvajanje zakona o delovnih pogodbah in poziva, da se zakonodajni okvir dopolni s sprejetjem zakona o kolektivnih pogajanjih; poziva kitajske organe ter evropske vlagatelje in podjetja, ki delujejo na Kitajskem, naj upoštevajo mednarodne delovne standarde, da bi zagotovili spodobne delovne razmere in spoštovanje človekovih pravic na Kitajskem; meni, da EU ne bi smela dovoliti dostopa do trga za blago, proizvedeno z delom otrok ali v obratih, ki hudo kršijo mednarodne delovne standarde in človekove pravice, kot so zaporniška delovna taborišča;

24.  meni, da trgovinska neravnovesja med EU in Kitajsko odražajo razlike v socialnem, gospodarskem in demokratičnem modelu; meni, da k temu prispeva nespoštovanje ali pomanjkljivo spoštovanje nekaterih pravic na Kitajskem; poudarja, da je treba opredeliti strategijo za dialog s Kitajsko, pri čemer je treba najprej obravnavati trg delovne sile;

25.  se boji, da je število zapornikov, usmrčenih v skladu s kitajsko zakonodajo o smrtni kazni, pa tudi naglica pri njihovih sojenjih in posledičnih usmrtitvah v nasprotju z duhom človekove pravice do svobodnega in poštenega sojenja, saj je mogoče pri takšni hitrosti sojenja, kot jo izvajajo kitajski organi, spregledati neveljavne procese in druge napake, ki pripeljejo do usmrtitev nedolžnih ljudi; meni, da je uporaba smrtne kazni v nejasnem pravosodnem sistemu, ki ni povsem pregleden in v katerem pravice zapornikov še niso dovolj razvite, huda napaka; poziva kitajske organe, naj ponovno preučijo svojo politiko do smrtne kazni;

26.  poudarja, da strateško partnerstvo med EU in Kitajsko vključuje svobodo medijev na vzajemni osnovi, kar pomeni svobodo tiska za kitajske medije v Evropi in svobodo tiska za evropske medije na Kitajskem; pričakuje, da se bodo vse evropske institucije v stikih s kitajskimi partnerji odločno zavzemale za to temeljno načelo človekovih pravic;

27.  obžaluje nadzor in cenzuro interneta, ki ju izvajajo kitajske oblasti; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da kitajska vlada zaostruje nadzor nad internetom z novim zakonom, ki prepoveduje izdajanje državnih skrivnosti, ogrožanje nacionalnega ponosa in etnične enotnosti države ter pozivanje k „nezakonitim protestom“ ali „množičnim srečanjem“; v zvezi s tem ugotavlja, da cenzura in pregon praktično nista več omejena; je zaskrbljen, ker novi zakon ne predvideva dovolj varoval, kar omogoča njegovo zlorabo; poudarja, da bi morali pojma „nezakoniti protesti“ in „množična srečanja“ uporabljati samo v okoliščinah, kjer obstaja in se dejansko izvaja zakonodaja o mirnih in zakonitih protestih; spodbuja kitajsko vlado, naj dovoli izražanje raznolikih mnenj v internetu, medijih in javnem življenju na splošno; opozarja, da je Svet ZN za človekove pravice nedavno priznal pravico do svobode izražanja v internetu;

28.  je zaskrbljen zaradi začetka veljavnosti novih določb o nadzoru nad internetom, s katerimi je uzakonjeno zapiranje spletnih dnevnikov, predvidene pa so tudi hude kazni za njihove pisce, novinarje in odvetnike, ki jih branijo;

29.  poudarja, da so digitalne svoboščine v državi z več kot 500 milijoni uporabnikov interneta edina pot do razvitega in uspešnega kibernetskega prostora; poziva kitajske organe, naj zagotovijo – pa tudi zaščitijo – ogromno kibernetsko sfero, ki se je razvila v tej državi, ter usmerijo prizadevanja k njenemu izboljšanju namesto k cenzuri in nadzoru;

30.  priznava znatna prizadevanja kitajske vlade za gospodarski razvoj Tibeta in Xinjianga ter učinke takšnih prizadevanj na nomadske skupnosti in tradicionalne načine preživljanja; odločno poziva kitajsko vlado, naj ravna politično odgovorno in smiselno vključi tibetansko in ujgursko prebivalstvo v reševanje vprašanj upravljanja, vključno z upravljanjem naravnih virov in prednostnimi nalogami na področju gospodarskega razvoja, ter spoštuje njihove kulturne značilnosti, kot sta jezik in vera, namesto da jih slabi; odločno zatrjuje, da kitajska vlada trajne stabilnosti v Tibetu in Xinjiangu in tudi ne medsebojnega spoštovanja med kitajskim, tibetanskim in ujgurskim ljudstvom ne bo dosegla s prisilno asimilacijo, uničevanjem kulture ali represivnimi policijskimi in varnostnimi metodami, temveč samo z resnim odzivanjem na vse pritožbe avtohtonega prebivalstva, da bi vzpostavili resnično skupno odgovornost za blaginjo obeh avtonomnih pokrajin; poziva kitajsko vlado, naj odpravi prepoved obiskov neodvisnih opazovalcev v teh regijah;

31.  poudarja, da na Kitajskem kljub ostri represivni politiki poteka verski preporod, ki ga zaznamuje ponovno odprtje ali prenova številnih verskih objektov; poziva kitajske oblasti, naj odpravijo politike in prakse, ki kratijo temeljno pravico državljanov do svobode veroizpovedi in prepričanja;

32.  poziva kitajske oblasti, naj uradno priznajo protestantske hišne cerkve in nezakonite katoliške cerkve, pa tudi obrede drugih veroizpovedi; poudarja, da mednarodno pravo o človekovih pravicah priznava svobodo veroizpovedi ali prepričanja ne glede na registracijski status, zato registracija ne bi smela biti obvezen pogoj za prakticiranje veroizpovedi; ostro obsoja vse poskuse oblasti, da bi tem neregistriranim cerkvam vzele temeljno pravico svobode veroizpovedi z vsiljevanjem zahteve, naj delujejo pod okriljem upravnih odborov, ki jih nadzoruje vlada, z zaplembo njihovega premoženja in celo pridržanjem in zaporom, ko si prizadevajo, da bi jih utišale, kar posega v njihovo versko avtonomijo in močno omejuje njihove dejavnosti;

33.  se pridružuje kritiki kitajskih pravnikov, da temeljne pomanjkljivosti kitajske verske zakonodaje izvirajo iz ustave, ker je načelo „verske svobode“ iz odstavkov 1 in 2 člena 36 v navzkrižju z načelom „verskih omejitev“ iz odstavkov 3 in 4, brez pojasnila, katero izmed njiju ima prednost; se pridružuje pozivu kitajskih pravnikov k določitvi načela verske svobode kot prednostnega načela v ustavi;

34.  priznava prizadevanja na področju nadzora in previdne uporabe smrtne kazni na Kitajskem, vendar ostaja zaskrbljen, ker je kitajska vlada ohranila politiko nesporočanja podrobnosti o zapornikih, ki jih letno usmrtijo, ter podatke o smrtnih kaznih obravnava kot državno skrivnost; nadalje poziva kitajske organe, naj opustijo spolitizirano uporabo smrtne kazni in zagotovijo, da bo njihov pravni sistem zagotavljal varstvo oseb, obsojenih na smrtno kazen, vključno s pravico do poštenega sojenja v skladu z mednarodnimi standardi;

35.  obžaluje, da v dialogu o človekovih pravicah med EU in Kitajsko še vedno ni pomembnejšega napredka ter konkretnih in opaznih rezultatov; opozarja, da so se zunanji ministri EU ob sprejemu nove strategije EU o človekovih pravicah junija 2012 zavezali, da bo EU odslej odločno odpirala vprašanja človekovih pravic v vseh ustreznih oblikah dvostranskega dialoga, vključno z dialogom na najvišji ravni; poziva novega posebnega predstavnika EU za človekove pravice, Evropsko službo za zunanje delovanje, Svet in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja, da bi ta dialog postal učinkovitejši in bolj usmerjen k rezultatom, vključno s pripravljalnimi sestanki z mednarodnimi in lokalnimi organizacijami civilne družbe in nevladnimi organizacijami v navzočnosti organov obeh strani; meni, da bi moral biti ta dialog del vseh stikov z uradniki iz strateških partneric, kot je Kitajska; poudarja pomen temeljitega soočenja z vsemi problemi v zvezi s človekovimi pravicami in pravno državo na Kitajskem in v EU; meni, da bi morali vrhovi EU-Kitajska in pogovori o človekovih pravicah vključevati niz preglednih vprašanj za razpravo in konkretna primerjalna merila; poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton, naj izrazi svoje skrbi v zvezi z zlorabami človekovih pravic na Kitajskem in javno spregovori o konkretnih primerih in vprašanjih, o katerih se pogovarja s kitajskimi uradniki na vseh srečanjih; spodbuja uradnike držav članic, naj usklajeno in povezano zavzamejo enako stališče; poziva evropska podjetja, ki delujejo na Kitajskem, naj spoštujejo vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, EU in države članice pa poziva, naj to spoštovanje natančno spremljajo;

Odnosi med Kitajsko in Tajvanom

36.  znova poudarja, da EU vodi politiko ene Kitajske; pozdravlja čedalje pogostejše stike med Ljudsko republiko Kitajsko in Tajvanom; poudarja, da so se odnosi med Tajvanom in Kitajsko sicer izboljšali, vendar jih še vedno resno ogrožajo rakete Ljudske republike Kitajske, usmerjene proti Tajvanu, in mednarodna osamitev Tajvana, ki jo izvaja Kitajska; podpira plodovito sodelovanje Tajvana v mednarodnih organizacijah, ki ga je podprl tudi Svet v izjavi št. 9486/09 z dne 8. maja 2009;

37.  izraža zadovoljstvo z velikim zanimanjem milijonov kitajskih državljanov za predsedniške in parlamentarne volitve na Tajvanu 14. januarja 2012, ki jih je bilo mogoče prvič neposredno spremljati prek interneta;

38.  pozdravlja močne gospodarske vezi, ki se spletajo med celinsko Kitajsko in Tajvanom, pa tudi ponovno odprtje Tajvana za kitajske turiste in kulturno sodelovanje; meni, da sta internacionalizacija trgovine in naložb najboljše jamstvo za stabilnost Tajvana; zato poziva tajvansko vlado, naj naložbe v Ljudski republiki Kitajski pospremi z naložbami v drugih državah;

Zunanji odnosi

39.  poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj odgovorno izkoristi svoj svetovni položaj, in sicer v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer ima stalni sedež in pravico veta; zato poudarja, da mora Kitajska opustiti nasprotovanje z vetom vsakršni resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov, ki bi dovoljevala posredovanje v Siriji za ustavitev državljanske vojne in omogočila sirskemu prebivalstvu, da vzame prihodnost države v svoje roke v svobodnem in demokratičnem procesu; poudarja, da bi morala Kitajska ravnati odgovorno in v skladu s svojim svetovnim prispevkom, in sicer na ravni G20 v boju s svetovno finančno krizo, z upoštevanjem pravil Svetovne trgovinske organizacije in s spoštovanjem vsem mednarodnih paktov in pogodb, katerih pogodbenica je;

40.  poziva Ljudsko republiko Kitajsko, naj se pri uresničevanju svojih ciljev v tujini nedvoumno zaveže spoštovanju ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

41.  spoštuje dejstvo, da Kitajska med stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov prispeva največ vojakov v mirovne čete, za kar ima največ zaslug njena mornarica, ki se hitro modernizira; v zvezi s tem pozdravlja tesnejše sodelovanje z EU v boju proti piratom v Adenskem zalivu; poziva Kitajsko kot stalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, naj na odgovoren način sodeluje z mednarodno skupnostjo pri pomembnih vprašanjih svetovne varnosti, kot so razmere v Siriji in Iranu;

42.  priznava odgovornost Kitajske pri zagotavljanju varnosti svojim državljanom in prevzemanju vloge zagovornice miru in stabilnosti v svetu ter pozdravlja njeno povečano udeležbo v Združenih narodih; vendar poziva k tesnejšemu sodelovanju in preglednosti s kitajske strani glede teh vprašanj v odnosih do EU in ZN ter k izogibanju osamitve Kitajske pri oblikovanju zunanje politike;

43.  poziva Kitajsko, naj spremeni svojo politiko „nevmešavanja v notranje zadeve držav“ v primerih hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

44.  c. pozdravlja dialog med EU in Kitajsko o obrambni in varnostni politiki, ki se je začel julija 2012; predlaga razširitev tega dialoga na celotno azijsko-pacifiško regijo;

45.  poziva Kitajsko, naj razblini čedalje večje mednarodne skrbi glede nepreglednega proračuna za vojsko;

46.  poudarja, kako pomembno je Južnokitajsko morje v svetovnem merilu, saj se prek njega izvaja tretjina svetovne trgovine; je zaskrbljen zaradi stopnjevanja napetosti in zato poziva vse vpletene strani, naj se vzdržijo enostranskega političnega in vojaškega posredovanja ter svoje nasprotujoče si ozemeljske težnje v tem morju rešijo z mednarodno arbitražo v skladu z mednarodnim pravom, zlasti konvencijo ZN o pomorskem pravu, da se zagotovi regionalna stabilnost;

47.  je resno zaskrbljen zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko; odločno poziva Kitajsko in Japonsko, naj se borita proti vzajemnemu sovražnemu dojemanju, in obžaluje, da štiridesete obletnice medsebojnih diplomatskih odnosov nista izkoristili za konstruktivna pogajanja;

48.  zaradi velikega interesa Evropske unije za varnost in stabilnost vzhodne Azije poziva vse vpletene strani (Kitajsko, Japonsko in Tajvan), naj pokažejo vzdržnost in sprejmejo ukrepe za umiritev strasti glede spornih otokov; poziva vse vpletene strani, naj spore rešijo mirno in v duhu sodelovanja in spoštovanja mednarodnega prava, zlasti konvencije ZN o pomorskem pravu, ter se dogovorijo za umirjanje bojnih ukrepov v primeru nepredvidenih zapletov;

49.  je seznanjen z nedavno pobudo Tajvana za soglasje o kodeksu ravnanja na Vzhodnokitajskem morju in vzpostavitvi mehanizma, ki bo vsem stranem omogočil sodelovanje pri izkoriščanju naravnih virov v regiji, vključno z zmogljivostmi za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov;

50.  ugotavlja, da ima Kitajska ključno vlogo pri sodelovanju med obema stranema na Korejskem polotoku, zato jo poziva, naj si dejavneje prizadeva za povečano sodelovanje med severom in jugom;

51.  ugotavlja in obžaluje, da je preživetje diktatorskega in represivnega severnokorejskega režima v veliki meri odvisno od Kitajske; pozdravlja odgovorno ravnanje Kitajske, ki je v Varnostnem svetu Združenih narodov 15. aprila 2012 glasovala za odločno obsodbo neuspele izstrelitve raket Severne Koreje, ki na splošno velja za poskus testiranja balističnih raket; je zadovoljen, da bo Kitajska še naprej prevzemala odgovornost za stabilnost na Korejskem polotoku, da se bodo kmalu ponovno začeli šeststranski pogovori o jedrski grožnji Severne Koreje in da se bodo po zaslugi kitajskih spodbud predvsem korenito izboljšale vsakdanje razmere, v katerih živijo državljani Severne Koreje;

52.  ugotavlja, da ima Kitajska vse pomembnejšo vlogo v osrednjeazijski regiji zaradi trgovine, gospodarskih in energetskih projektov; meni, da lahko Kitajska odigra pomembno vlogo pri razvoju držav osrednje Azije, zato jo poziva, naj se zavzema za boljše odnose med tamkajšnjimi državami, kar je odločilni korak k regionalnemu sodelovanju; ugotavlja, da sta glavna cilja Kitajske v Šanghajski organizaciji za sodelovanje doseči mir in stabilnost v osrednji Aziji s skupnim bojem proti t.i. trem zlom, ki zajemajo ekstremizem, separatizem in terorizem; se zaveda velikega strateškega in gospodarskega zanimanja Kitajske za to regijo, saj izkorišča njene obilne zaloge nafte in plina ter je z železnicami in avtocestami povezala osrednjo Azijo s kitajsko obalo;

53.  pozdravlja krepitev povezav med Kitajsko in Afganistanom, med katerima pogovori prvič v zgodovini potekajo na ravni višjega vodstva; meni, da lahko Kitajska odigra ključno vlogo pri stabilizaciji Afganistana s pristopom blage moči, in poziva k razvoju tesnega sodelovanja med EU in Kitajsko v zvezi s tem vprašanjem;

54.  opaža, da kitajsko vodstvo novo ameriško strategijo ponovnega osredotočanja na Azijo dojema kot poskus ZDA, da bi zajezile hiter gospodarski in politični vzpon Kitajske; poziva Kitajsko in ZDA, naj preprečijo trenja in oboroževalno tekmo v Tihem oceanu; prav tako poziva Kitajsko, naj zagotovi svobodo pomorskega prometa;

55.  meni, da je treba zelo resno razmisliti o gospodarskem, družbenem in okoljskem učinku vse večjih naložb Kitajske v državah v razvoju;

56.  ugotavlja, da je povečana kitajska navzočnost v Afriki prispevala h gospodarskemu razvoju s posebnim poudarkom na infrastrukturnih projektih; ceni, da si je kitajska vlada vzela k srcu resno kritiko glede svoje neuravnotežene in k surovinam osredotočene afriške politike, izraženo na forumu kitajsko-afriškega sodelovanja 20. julija 2012 v Pekingu, kar dokazuje s tem, da zdaj odkrito spodbuja diverzifikacijo dejavnosti na tej celini; pozdravlja obljubo voditelja države in partije Hu Jintaa na srečanju ob forumu kitajsko-afriškega sodelovanja, da bodo afriške države v naslednjih treh letih dobile rekordnih 20 milijard dolarjev posojila za razvoj infrastrukture, kmetijstva, proizvodnje ter malih in srednjih podjetij; pozdravlja podporo pobudi za preglednost v ekstraktivnih industrijah, ki jo je izrazila Kitajska, in spodbuja kitajske organe, naj sledijo svetovnemu gibanju v smeri večje preglednosti ter okrepijo svoje konkretne zaveze na tem področju; poziva Evropsko unijo, naj še naprej budno spremlja politični, gospodarski, socialni in okoljski učinek vse večjih naložb Kitajske v Afriki;

57.  je zaskrbljen, da je okrepljena kitajska prisotnost v Afriki povzročila resna družbena trenja, a pozdravlja dejstvo, da so kitajska podjetja izrazila željo, da bi v svojih afriških dejavnostih večji poudarek namenila družbeni odgovornosti; poziva kitajske oblasti, naj svojo politiko v Afriki vežejo na načela človekovih pravic in njihovo spoštovanje, spodbujanje trajnostnega razvoja in varnosti ljudi;

58.  je seznanjen z vse večjo vključenostjo Kitajske v izkoriščanje naravnih virov Latinske Amerike, pri čemer se je kitajski uvoz teh virov povečal za več kot 50 %;

59.  spodbuja Kitajsko, največjo svetovno onesnaževalko z ogljikovim dioksidom, naj igra bolj proaktivno in konstruktivno vlogo pri spodbujanju sodelovanja svetovne skupnosti, da bi se tako borili proti podnebnim spremembam; pozdravlja belo knjigo, ki so jo novembra 2011 predstavile kitajske oblasti in ki govori o politikah in ukrepih, sprejetih za boj proti podnebnim spremembam, in se nadeja njene hitre uresničitve;

60.  ugotavlja, da lahko medčloveški odnosi odigrajo ključno vlogo na poti k boljšemu medsebojnemu razumevanju med Kitajsko in EU, pa tudi nekaterimi drugimi partnericami, kot so ZDA,; v zvezi s tem pozdravlja programe, s katerimi naj bi spodbudili mobilnost med Kitajsko in EU;

61.  poziva Kitajsko, naj zagotavljanje pravne varnosti tujim podjetjem opredeli kot absolutno prednostno nalogo, pri čemer naj spoštuje načela enakosti, vzajemnosti in družbene odgovornosti podjetij;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter držav pristopnic in držav kandidatk, vladi Ljudske republike Kitajske, kitajskemu nacionalnemu ljudskemu kongresu, tajvanski vladi in tajvanskemu zakonodajnemu svetu.

(1) UL L 250, 19.9.1985, str. 2.
(2) UL L 6, 11.1.2000, str. 40.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0218.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0017.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0334.
(6) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 219.
(7) UL C 67 E, 18.3.2010, str. 132.
(8) UL C 305 E, 11.11.2010, str. 9.
(9) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.
(10) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 137.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0301.
(12) UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
(13) UL C 169 E, 15.6.2012, str. 81.
(14) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 59.
(15) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 471.
(16) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 118.
(17) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0474.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0257.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov