Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. julija 2010 z naslovom „Zelena knjiga za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme“ (COM(2010)0365) in svoje resolucije z dne 16. februarja 2011 na to temo(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom „Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine“ (COM(2012)0055),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z dne 16. februarja 2012 z naslovom „Bela knjiga – Agenda za ustrezne, varne in vzdržne pokojnine“(2),

–  ob upoštevanju poročila o ustreznosti pokojnin v Evropski uniji 2010–2050 (Poročilo o ustreznosti pokojnin 2012), ki sta ga skupaj pripravila generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost in Odbor za socialno zaščito,

–  ob upoštevanju skupnega poročila generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve in Odbora za ekonomsko politiko z naslovom „Poročilo za leto 2012 o staranju prebivalstva: ekonomske in proračunske napovedi za države članice EU-27 (2010–2060)“(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2011 z naslovom „Letni pregled rasti 2012“ (COM(2011)0815) in svoje resolucije z dne 15. februarja 2012 na to temo(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2010/707/EU z dne 21. oktobra 2010 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2008 o spodbujanju socialne vključenosti in boja proti revščini, vključno z revščino otrok, v EU(6),

–  ob upoštevanju izjave Sveta z dne 7. decembra 2012 o evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti (2012) – pot naprej (SOC 992/SAN 322);

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0137/2013),

A.  ker je Parlamenta svoje stališče o zeleni knjigi Komisije iz leta 2010 „Za ustrezne, vzdržne in varne evropske pokojninske sisteme“ izrazil v svoji resoluciji z dne 16. februarja 2011;

B.  ker je najhujša finančna in gospodarska kriza v zadnjih desetletjih povzročila akutno krizo na področju državnega dolga in socialno krizo, ki je močno prizadela pokojninske prihodke milijonov državljanov EU; ker je ta kriza pokazala, da so evropska gospodarstva medsebojno odvisna in nobena država ne more sama zagotoviti ustreznosti, varnosti in vzdržnosti svojih sistemov socialne zaščite;

C.  ker so pokojnine glavni vir dohodkov starejših Evropejcev, ki naj bi jim zagotovile dostojen življenjski standard in finančno neodvisnost; ker kljub temu v Uniji živi pod pragom revščine 22 % žensk, starejših od 75 let, in ženske predstavljajo večino prebivalstva, starega nad 75 let;

D.  ker je prva skupina generacije „baby boom“ dosegla upokojitveno starost, kar pomeni, da demografski izziv ni več vprašanje prihodnosti, temveč današnja realnost, in ker se število ljudi, starejših od 60 let, povečuje za več kot 2 milijona na leto;

E.  ker dolgoročna demografska gibanja in gibanja produktivnosti – tudi če jih obravnavamo ločeno od gospodarske krize – kažejo na prihodnjo nizko gospodarsko rast v večini držav članic EU, pri čemer bodo stopnje gospodarske rasti bistveno nižje kot v prejšnjih desetletjih;

F.  ker je Evropski svet marca 2001 že potrdil tridelno stockholmsko strategijo, katere cilj je hitro zniževanje javnega dolga, dvig stopnje zaposlenosti in ravni produktivnosti ter reforma pokojninskih sistemov, sistemov zdravstvenega varstva in dolgoročne oskrbe;

G.  ker bo negativni vpliv evropske gospodarske in finančne krize na plače in delovna mesta v prihodnje povečal nevarnost revščine pri starejših;

H.  ker so rastoča brezposelnost in slabi donosi na finančnih trgih prizadeli tako dokladne kot naložbene pokojninske sisteme;

I.  ker Evropski ekonomsko-socialni odbor priporoča, naj se zvišajo minimalne pokojnine in se tako zagotovijo pokojninski dohodki nad pragom revščine;

J.  ker so pokojninski sistemi ključni element evropskih socialnih modelov, katerih temeljni in neomajni cilj je zagotavljanje ustreznega življenjskega standarda za starejše; ker je zagotavljanje pokojnin še vedno v pristojnosti držav članic;

K.  ker ugotavlja, da vzdržnost pokojninske politike presega fiskalne vidike; ker imajo pomembno vlogo za zagotavljanje vzdržnosti tudi stopnja zasebnega varčevanja, stopnja zaposlenosti in predvidena demografska gibanja;

L.  ker so v trenutni evropski razpravi pokojninske sheme prepogosto obravnavane zgolj kot breme za javne finance, ne pa kot bistven instrument za boj proti revščini v starosti in prerazdelitev dohodka v življenjskem obdobju posameznika in v družbi;

M.  ker predstavljajo upokojenci zelo pomembno skupino potrošnikov in nihanja njihove porabe resno vplivajo na realno gospodarstvo;

N.  ker je rodnost v številnih državah EU še vedno nizka, posledica tega pa bo manjše število delovno sposobnega prebivalstva v prihodnosti;

O.  ker je po podatkih OECD premalo mobilnosti med državami članicami in samo 3 % delovno sposobnih državljanov EU biva v drugi državi članici EU(7);

P.  ker študija „Women living alone – an update“(8), ki jo je naročil Odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk in enakost spolov, kaže na posredna tveganja nekaterih obstoječih pokojninskih ureditev za poslabšanje neravnovesij med spoloma, zlasti za ženske, ki živijo same;

Q.  ker delovni dokument OECD št 116: „Cooking, Caring and Volunteering: Unpaid Work Around the World“(9) osvetli pomen neplačanega dela, ki ga nacionalne pokojninske sheme še ne priznavajo;

R.  ker je v EU stopnja zaposlenosti oseb v starosti od 55 do 64 let le 47,4 %, žensk pa le 40,2 %; ker v nekaterih državah EU osebe, stare 55 let ali več, zasedejo samo 2 % prostih delovnih mest; ker tako nizke stopnje zaposlenosti povzročajo znotrajgeneracijsko pokojninsko vrzel med moškimi in ženskami in medgeneracijsko vrzel, ki povzroča precejšnja finančna nesorazmerja med generacijami;

S.  ker se pokojninski sistemi med državami članicami in znotraj držav članic močno razlikujejo, npr. glede obsega financiranja, stopnje udeležbe vlad, strukture upravljanja, vrste zahtevkov, stroškovne učinkovitosti ter stopnje kolektivnosti in solidarnosti, in zato ni skupne tipologije na ravni EU;

Uvod

1.  ugotavlja, da so se nacionalni proračuni znašli pod velikim pritiskom in da je zniževanje pokojnin v številnih državah članicah posledica izrazitega stopnjevanja finančne in gospodarske krize; obsoja močne reze v državah članicah, ki jih je kriza najbolj prizadela, zaradi katerih so številni upokojenci potisnjeni v revščino ali so v nevarnosti, da bi postali revni;

2.  poudarja potrebo EU in držav članic, da ocenijo sedanjo in prihodnjo vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov ter opredelijo dobre prakse in politične strategije, ki lahko omogočijo najbolj varno in stroškovno učinkovito zagotavljanje pokojnin v državah članicah;

3.  poudarja, da bodo morale države članice zaradi verjetnosti dolgoročne nizke gospodarske rasti v prihodnje konsolidirati svoje proračune in sprejeti gospodarske reforme, pri čemer bo potrebno dobro upravljanje javnih financ; se strinja s stališčem, izraženim v beli knjigi Komisije, da je treba poleg prednostne naloge zagotavljanja splošnih, javnih pokojnin, ki v starosti vsem zagotavljajo vsaj dostojen življenjski standard, oblikovati naložbene dodatne poklicne pokojnine;

4.  poudarja, da javni pokojninski sistemi prvega stebra ostajajo najpomembnejši vir dohodka upokojencev; obžaluje, da Komisija v beli knjigi ne upošteva ustrezno pomena splošnih javnih sistemov prvega stebra, ki zagotavljajo vsaj varnost pred revščino; poziva države, naj si – v skladu s cilji strategije Evropa 2020 za povečanje zaposlenosti in boj proti revščini – še naprej prizadevajo za aktivnejše in bolj vključujoče strategije trga dela, da bi tako zmanjšale razmerje ekonomske odvisnosti med neaktivnimi osebami od zaposlenimi; poziva socialne partnerje in države članice, naj te reforme povežejo z nenehnimi izboljšavami delovnih pogojev in izvajanjem programov vseživljenjskega usposabljanja, da bi tako omogočile bolj zdravo in daljšo delovno dobo do zakonsko določene upokojitvene starosti in s tem povečali število ljudi, ki plačujejo pokojninske prispevke ter hkrati preprečili, da bi stroški javnih pokojnin ogrozili vzdržnost javnih financ; poziva države članice, naj izvedejo reforme prvega stebra na način, ki bo upošteval tudi število let plačanih prispevkov;

5.  poziva države članice, naj temeljito ocenijo potrebo po izvedbi reform prvega stebra pokojninskih sistemov, ob upoštevanju spreminjajoče se pričakovane življenjske dobe ter spreminjajočega se razmerja med upokojenci, brezposelnimi in delovno aktivnim prebivalstvom, da bodo zagotovile dostojen življenjski standard in gospodarsko neodvisnost starejših, zlasti tistih iz ranljivih skupin;

6.  ugotavlja, da so finančna in gospodarska kriza in izzivi v zvezi s starajočim se prebivalstvom razkrili ranljivost tako dokladnih kot naložbenih pokojninskih sistemov; priporoča večstebrne pokojninske sisteme, ki vključujejo kombinacijo:

7.  priznava potencial ponudnikov poklicnega in zasebnega pokojninskega zavarovanja kot močnih in zanesljivih dolgoročnih virov naložb v gospodarstvo EU; poudarja njihov pričakovani prispevek k izpolnitvi glavnih ciljev strategije EU 2020 glede doseganja trajnostne gospodarske rasti, več in boljših delovnih mest ter socialno vključujoče družbe; zato pozdravlja prihodnjo pobudo Komisije, da pripravi zeleno knjigo o dolgoročnih naložbah; poziva Komisijo, naj z uvajanjem ali spreminjanjem predpisov EU ne ogrozi naložbenega potenciala in spoštuje različne značilnosti pokojninskih skladov in drugih ponudnikov pokojninskih zavarovanj, zlasti pri pregledu direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje;

8.  poziva Komisijo, naj upošteva kumulativne učinke zakonodaje o finančnem trgu – npr. uredbe o infrastrukturi evropskega trga (EMIR), direktive o trgih finančnih instrumentov (MiFID) in direktive o kapitalskih zahtevah (CRD IV) – na pokojninske sklade drugega stebra in njihovo zmožnost za vlaganje v realno gospodarstvo ter naj o tem poroča v prihodnji zeleni knjigi o dolgoročnih naložbah;

9.  ponovno opozarja na lizbonsko strategijo 2000–2010, v okviru katere so Komisija in države članice v enem desetletju izčrpno razpravljale o strukturnih reformah na področju makro- in mikroekonomske politike ter politike zaposlovanja in tako pripravile priporočila za vsako posamezno državo članico na podlagi Pogodbe, pri čemer so se številna od teh neposredno ali posredno nanašala na zagotavljanje primernih in vzdržnih pokojnin; obžaluje, da se ta priporočila ne izvajajo, saj bi lahko v veliki meri ublažila učinek krize;

10.  pozdravlja izčrpni in zelo kakovostni publikaciji, Poročilo o staranju 2012(10) in Poročilo o ustreznosti pokojnin 2012(11), ki raziskujeta dolgoročno primernost in vzdržnost pokojninskih sistemov v vseh državah članicah; obžaluje dejstvo, da sta dimenziji primernosti in vzdržnosti pokojnin obravnavani v ločenih poročilih zelo tehnične narave; zahteva, da Komisija in Svet za državljane nujno objavita celovit, jedrnat, netehničen povzetek, ki bo državljanom EU omogočil, da ocenijo izzive, s katerimi se sooča njihov nacionalni pokojninski sistem v primerjavi z EU;

11.  poudarja, da je pomembno uporabljati enotno metodologijo za izračun dolgoročne vzdržnosti javnih financ in deleža pokojninskih obveznosti v njih;

12.  meni, da je soglasje med vladami in delodajalci ter sindikati ključnega pomena za doseganje učinkovite rešitve za izziv na področju pokojnin, ob upoštevanju potrebe v večini držav članic po povečanju števila let plačevanja prispevkov in izboljšanju delovnih pogojev in vseživljenjskega učenja, da bi ljudem omogočili, da delajo vsaj do zakonsko določene upokojitvene starosti, če želijo pa tudi dlje;

13.  predlaga, da se je treba o vsaki pokojninski reform ustrezno posvetovati s predstavniki vseh starostnih skupin, vključno z mladimi in starimi, ki še posebej občutijo učinek reform, da se zagotovijo uravnoteženi in pošteni rezultati in ohrani čim večje medgeneracijsko soglasje;

14.  pozdravlja glavno usmeritev bele knjige, ki predlaga osredotočenje na uskladitev trajanja delovne dobe in pokoja, razvoj dodatnega poklicnega in zasebnega pokojninskega varčevanja ter izboljšanje orodij EU za spremljanje pokojnin ter poudarjanje pomena ozaveščenosti glede upokojevanja;

Povečanje stopnje zaposlenosti in uskladitev trajanja delovne dobe in pokoja

15.  poudarja, da je izvajanje strukturnih reform, katerih cilj je, da se poveča zaposlenost in državljanom omogoči, da delajo do zakonsko določene upokojitvene starosti, da se tako zmanjša delež ekonomske odvisnosti, glavni način, da se ustvarijo davčni prihodki ter pridobijo socialni in pokojninski prispevki, potrebni za konsolidacijo proračunov držav članic in financiranje ustreznih, vzdržnih in varnih pokojninskih sistemov; poudarja, da je treba te reforme izvesti na pregleden način, ki bo ljudem omogočil, da bodo pravočasno predvideli vse učinke, ki bi jih te reforme lahko povzročile; opozarja na nevarnost, da brezposelnost, slabo plačano delo, delo s skrajšanim delovnim časom in netipično delo lahko vodijo v okrnjene pokojninske pravice in tako spodbujajo revščino v starosti;

16.  poziva države članice, naj sprejmejo obsežne in aktivne ukrepe na področju politike trga dela; sprejmejo potrebne ukrepe za boj proti neprijavljenemu delu in izogibanju plačevanja davkov in socialnih prispevkov, tudi za zagotavljanje poštene konkurence; namenijo sredstva za boj proti vse večjim javnim stroškom prebivalstva, ki se upokojuje; podprejo dobro zaposlovanje, tudi z nudenjem celovitega svetovanja in podpore za iskalce dela in vključevanjem izrazito ranljivih skupin na trg dela;

17.  je seznanjen z zadnjim opozorilom Komisije v Letnem pregledu rasti 2013, da so reforme pokojninskih sistemov nujne; vendar opozarja, da bi moralo biti približanje dejanske upokojitvene starosti zakonsko določeni upokojitveni starosti prednostna naloga v številnih državah članicah;

18.  pozdravlja zaveze držav članic za zagotovitev ustreznih in vzdržnih pokojninskih sistemov v priporočilih za države članice, ki jih je Svet sprejel leta 2012 v okviru evropskega semestra;

19.  ugotavlja, da je trenutno v Evropski uniji več kot 17 % prebivalstva starega 65 let ali več, po napovedih Eurostata pa bo ta delež do leta 2060 narasel na 30 %;

20.  poudarja vse večji pritisk demografskega razvoja na nacionalne proračune in pokojninske sisteme, ker se zdaj upokojuje prva skupina generacije „baby boom“; ugotavlja neenakomeren napredek in ravni prizadevanja v državah članicah pri oblikovanju in izvajanju strukturnih reform, katerih cilj je povečati zaposlenost, postopoma odpraviti predčasno upokojevanje ter na ravni držav članic in skupaj s socialnimi partnerji oceniti potrebo po zagotovitvi vzdržnosti zakonsko določene in dejanske upokojitvene starosti v skladu z daljšo pričakovano življenjsko dobo; poudarja, da se lahko države članice, ki zdaj ne bodo izvedle postopnih reform, pozneje znajdejo v položaju, ko bodo morale izvajati reforme s šokom z znatnimi družbenimi posledicami;

21.  ponovno poziva k tesnejšemu pogojevanju pokojninskih prejemkov z delovno dobo in plačanimi premijami („aktuarska pravičnost“), da se zagotovi, da delavci, ki delajo več in dlje, dobijo višje pokojnine, ob tem pa upošteva obdobja daljše odsotnosti s trga dela zaradi skrbi za odvisne osebe; priporoča, da države članice v posvetovanju z ustreznimi partnerji ob doseženi upokojitveni starosti prepovedo obvezno upokojitev in tako omogočijo posameznikom, ki to želijo, da lahko izberejo, ali bodo delali tudi po tem, ko so dosegli zakonsko določeno upokojitveno starost ali se postopno upokojili, saj lahko podaljšanje obdobja plačevanja prispevkov in hkrati skrajšanje obdobja upravičenosti do pokojnine delavcem pomaga hitro zmanjšati morebitne pokojninske vrzeli;

22.  poudarja, da je empirično dokazano, da predpostavka v zvezi s sistemi predčasnega upokojevanja, po kateri se lahko starejši delavci predčasno upokojijo, da bi omogočili zaposlovanje mladih, ne drži, saj so v povprečju najvišje stopnje zaposlenosti mladih ugotovljene v tistih državah članicah, v katerih so ugotovljene tudi najvišje stopnje zaposlenosti starejših delavcev;

23.  poziva socialne partnerje, naj na področju kadrovske politike sprejmejo vseživljenjski pristop in ustrezno prilagodijo delovna mesta; poziva delodajalce, naj predstavijo programe, ki bodo podpirali aktivno in zdravo staranje; poziva delavce, naj se aktivno vključijo v takšne možnosti usposabljanja, ki so jim dane na voljo, in skozi celotno obdobje delovne aktivnosti ohranjajo sposobnost za vključevanje na trg dela; poudarja, da je treba izboljšati vključevanje starejših delavcev na trg dela, in zahteva socialne inovacije, ki bodo omogočale daljše obdobje delovne aktivnosti, predvsem v najbolj zahtevnih poklicih, s prilagoditvijo delovnih mest, ustvarjanjem primernih pogojev za delo in nudenjem prožne razporeditve dela s prilagajanjem delovnega časa in narave opravljenega dela;

24.  poudarja, da je treba okrepiti preventivne zdravstvene ukrepe, pospešiti poklicno izobraževanje in usposabljanje ter se boriti proti diskriminaciji mlajših in starejših delavcev na trgu dela; v zvezi s tem poudarja potrebo po učinkovitem uveljavljanju in izvajanju zakonodaje o zdravju in varnosti pri delu; poudarja, da so mentorski programi lahko uporabno orodje, da se starejše delavce dlje časa obdrži na delu in izkoristi njihove izkušnje za vključevanje mladih na trg dela; poziva socialne partnerje, naj razvijejo privlačne modele za prožen prehod iz poklicnega življenja v pokoj;

25.  poziva države članice, naj odločno ukrepajo za uresničitev ciljev, zastavljenih v Evropskem paktu za enakost spolov (2011–2020), ki so usmerjeni v zmanjševanje razlik med spoloma in boj proti segregaciji spolov ter spodbujanje večje usklajenosti poklicnega in zasebnega življenja žensk in moških; poudarja, da so ti cilji ključnega pomene za povečanje zaposlenosti žensk in preprečevanje revščine žensk v delovnem življenju in starosti;

26.  poudarja, da lahko mala in srednja podjetja, ki so eden glavnih virov zaposlovanja in rasti v EU, bistveno prispevajo k vzdržnosti in ustreznosti pokojninskih sistemov v državah članicah;

Razvoj dodatnega zasebnega pokojninskega varčevanja

27.  pozdravlja poziv v beli knjigi k razvoju naložbenih dodatnih poklicnih pokojnin, ki so dostopne vsem zadevnim delavcem ter, po možnosti, individualnih shem; vendar poudarja, da bi morala Komisija priporočiti kolektivno dodatno poklicno pokojninsko varčevanje, ki je solidarnostno in temelji na kolektivnih pogodbah in je vzpostavljeno na ravni države, sektorja ali gospodarske družbe, ker omogoča znotrajgeneracijsko in medgeneracijsko solidarnost, medtem ko individualni sistemi tega ne omogočajo; poudarja, da je treba nujno spodbujati prizadevanja, da se v čim večji meri vzpostavijo dodatni poklicni pokojninski sistemi;

28.  ugotavlja, da so številne države članice že začele izvajati obsežne programe pokojninskih reform, ki si prizadevajo za vzdržnost in tudi za ustreznost; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo vsi ukrepi, predlagani na ravni EU, nacionalne programe pokojninskih reform dopolnjevali, namesto da bi jim nasprotovali; opozarja, da so pokojnine še vedno v pristojnosti držav članic, in je zaskrbljen, da bi morebitna dodatna evropska zakonodaja na tem področju lahko negativno vplivala na sisteme nekaterih držav članic, zlasti glede značilnosti poklicnih pokojninskih sistemov;

29.  poudarja nizke operativne stroške (sektorskih) kolektivnih (po možnosti neprofitnih) poklicnih pokojninskih sistemov v primerjavi s sistemi zasebnega pokojninskega varčevanja; poudarja pomen nizkih operativnih stroškov, saj lahko že manjše znižanje stroškov prinese precej višje pokojnine; vendar poudarja, da so te sisteme do zdaj imele žal le nekatere države članice;

30.  poziva države članice in institucije, zadolžene za pokojninske sisteme, naj državljane ustrezno obveščajo o pridobljenih pokojninskih pravicah ter jih ozaveščajo in izobražujejo, da bodo lahko sprejeli dobro utemeljene odločitve glede prihodnjega dodatnega pokojninskega varčevanja; poziva države članice, naj državljane tudi pravočasno obveščajo o načrtovanih spremembah pokojninskega sistema, da bodo lahko sprejeli utemeljeno in dobro premišljeno odločitev glede svojega pokojninskega varčevanja; poziva države članice, naj oblikujejo in izvajajo stroga pravila glede razkritja v zvezi z operativnimi stroški ter tveganji in donosnostjo naložb v pokojninske sklade, ki delujejo v okviru njihove pristojnosti;

31.  ugotavlja, da so značilnosti in rezultati poklicnih pokojninskih sistemov držav članic glede dostopa, solidarnosti, stroškovne učinkovitosti, tveganja in donosnosti zelo različni; pozdravlja namen Komisije, da v tesnem posvetovanju z državami članicami, socialnimi partnerji, pokojninskim sektorjem in drugimi zainteresiranimi stranmi razvije kodeks dobre prakse za poklicne pokojninske sisteme, ki bo ob upoštevanju načela subsidiarnosti obravnaval zadeve, kot so boljše kritje za zaposlene, faza izplačil, delitev in blažitev tveganj, stroškovna učinkovitost in blažitev šokov; poudarja medsebojno korist boljše izmenjave dobrih praks med državami članicami;

32.  podpira namen Komisije, da bo financiranje EU pod nadzorom Evropskega parlamenta še naprej usmerjala – zlasti prek Evropskega socialnega sklada (ESS) – v podpiranje projektov za aktivno in zdravo staranje na delovnem mestu ter prek programa za socialne spremembe in inovacije (PSCI) zagotavljala finančno in praktično podporo državam članicam in socialnim partnerjem za postopno uvajanje stroškovno učinkovitih dodatnih pokojninskih sistemov;

Pokojnine mobilnih delavcev

33.  priznava znatno raznolikost pokojninskih sistemov v EU, vendar poudarja, da je pomembno za delavce, da lahko zamenjajo delovno mesto znotraj ali zunaj svoje države članice; poudarja, da je treba mobilnim delavcem zagotoviti pridobitev in ohranitev poklicnih pokojninskih pravic; podpira pristop, ki ga zagovarja Komisija, da se je treba osredotočiti na zagotavljanje pridobitve in ohranitve pokojninskih pravic, in države članice poziva, naj mirujoče pokojninske pravice mobilnih delavcev obravnavajo skladno s pravicami aktivnih zavarovancev sistema in pravicami upokojencev; ugotavlja, da ima Komisija lahko pomembno vlogo pri odpravljanju ovir za prosto gibanje, vključno tistih, ki ovirajo mobilnost; meni, da mobilnost na trgu dela poleg jezikovnih ovir in družinskih vidikov ovirajo dolga obdobja za pridobitev pokojninskih pravic in neutemeljene starostne omejitve, ter poziva države članice, naj jih skrajšajo; poudarja, da mora biti vsak ukrep za spodbujanje mobilnosti uravnotežen s stroškovno učinkovitim zagotavljanjem dodatnih pokojninskih zavarovanj ter upoštevati naravo nacionalnih pokojninskih sistemov;

34.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se ocenijo možne povezave med Uredbo (ES) št. 883/2004 o uskladitvi sistemov socialne varnosti in „nekaterimi“ poklicnimi pokojninskimi zavarovanji; opozarja na praktične težave pri uporabi navedene uredbe v izrazito različnih sistemih socialne varnosti 27 držav članic; poudarja raznolikost pokojninskih sistemov v EU in posledično zapletenost uporabe usklajenega pristopa za desettisoče zelo različnih pokojninskih zavarovanj, ki delujejo v državah članicah; zato dvomi o praktičnosti uporabe takega pristopa na področju dodatnih poklicnih pokojninskih zavarovanj;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj si vztrajno prizadevajo vzpostaviti in ohraniti učinkovite, po možnosti spletne, službe za sledenje, ki bodo državljanom omogočile spremljanje njihovih pokojninskih pravic, ki izhajajo iz zaposlitve ali brezposelnosti, in bodo tako lahko sprejeli pravočasne in dobro utemeljene odločitve o dodatnem zasebnem pokojninskem varčevanju (v okviru tretjega stebra); poziva k usklajevanju na ravni EU, da se zagotovi ustrezna združljivost nacionalnih služb za sledenje; pozdravlja pilotni projekt Komisije na tem področju in poziva Komisijo, naj ta pilotni projekt dopolni z oceno učinka glede prednosti, ki bi jih za državljane EU imelo zagotavljanje konsolidiranih informacij o pokojninah na dostopen način;

36.  ugotavlja, da bi bilo idealno, če bi službe za sledenje pokojnin, ko bodo v celoti razvite, poleg poklicnih pokojnin zajemale tudi sisteme tretjega stebra in individualne informacije o pravicah iz prvega stebra;

37.  dvomi o potrebi po pokojninskem skladu EU za raziskovalce;

38.  meni, da je dejstvo, da ljudje na splošno živijo dlje, bolj zdravo in premožnejše življenje, eden največjih dosežkov sodobne družbe; poziva k pozitivnemu tonu razprave o staranju, da bi se po eni strani aktivno spoprijeli s pomembnim, a premagljivim izzivom, ki ga predstavlja staranje, po drugi strani pa izkoristili priložnosti, ki jih prinašata staranje in gospodarstvo sivolasih; priznava, da imajo starejši zelo aktivno in dragoceno vlogo v naši družbi;

Pregled direktive IORP

39.  poudarja, da bi moral biti cilj pregleda direktive o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (direktiva IORP) zagotovitev ustrezne ravni, vzdržnosti in varnosti poklicnih pokojnin v Evropi, in sicer z vzpostavitvijo okolja, ki bo spodbujalo nadaljnji napredek nacionalnega in notranjega trga na tem področju z zagotovitvijo večje zaščite sedanjih in prihodnjih upokojencev in s prožnim prilagajanjem precejšnji čezmejni in medsektorski raznolikosti obstoječih sistemov;

40.  meni, da je za visoko raven zaščite zavarovancev in upravičencev in spoštovanje nalog skupine držav G-20, v skladu s katerimi mora za vse finančne institucije veljati ustrezna ureditev in se nad njimi izvajati nadzor, pomembno zagotoviti, da bodo sistemi drugega stebra v EU upoštevali strogo bonitetno ureditev;

41.  zahteva, da zakonodajne pobude EU v zvezi s tem spoštujejo odločitve držav članic v zvezi s ponudniki pokojninskih zavarovanj drugega stebra;

42.  poudarja, da mora vse nadaljnje regulativno delo EU glede varnostnih ukrepov temeljiti na temeljiti analizi učinkov, kjer bi morala biti zajeta določba, da morajo za podobne produkte veljati isti bonitetni standardi, ter poskrbeti za ustrezno zagotavljanje pokojninskega zavarovanja in mobilnost delavcev v Uniji, splošni namen pa bi moralo biti ohranjanje akumuliranih pravic delavcev; poudarja, da mora nadaljnje regulativno delo EU o varnostnih ukrepih temeljiti tudi na aktivnem dialogu s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi ter na resničnemu razumevanju in spoštovanju nacionalnih posebnosti; poudarja, da je pokojninski sistem globoko ukoreninjen v kulturne, socialne, politične in gospodarske razmere vsake države članice; poudarja, da bi morala za vse ponudnike pokojninskih zavarovanj drugega stebra ne glede na pravno obliko veljati sorazmerna in stroga zakonodaja, ki bi upoštevala značilnosti njihove poslovne dejavnosti, zlasti dolgoročne;

43.  vztraja, da pokojninskega zavarovanja drugega stebra, ne glede na ponudnika, ne bi smela ogroziti zakonodaja EU, ki ne bi upoštevala njihove dolgoročne perspektive;

44.  meni, da morajo predlogi Komisije glede varnostnih ukrepov ne samo prepoznati in upoštevati razlike med nacionalnimi sistemi, temveč v vsakem nacionalnem sistemu in zadevnem stebru uporabiti tudi načelo „enako tveganje, enaka pravila“; poudarja, da je treba pri ukrepih strogo upoštevati načelo sorazmernosti glede primerjave ciljev in ugodnosti s finančnimi, upravnimi in tehničnimi stroški ter tehnično obremenitvijo, pa tudi pravo ravnovesje med stroški in koristmi;

45.  meni, da so glede na kvalitativne varnostne ukrepe koristni predlogi za okrepitev upravljanja podjetij in obvladovanje tveganj – skupaj s predlogi za večjo preglednost, obveznosti razkritja informacij, razkritje stroškov in preglednost naložbenih strategij – in bi jih bilo treba pri revizijah vložiti, in sicer ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti; ugotavlja, da je glede na precejšnje razlike med državami članicami na ravni EU kratkoročno lažje izvedljivo zbliževanje kvalitativnih varnostnih ukrepov kot kvantitativnih;

46.  glede na trenutno razpoložljive informacije ni prepričan, da bi bile ustrezne na evropski ravni harmonizirane zahteve v zvezi z lastnim kapitalom ali vrednotenje na podlagi bilance stanja; zato zavrača revizijo direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP), ki bi bila namenjena prav temu; meni pa, da bi bilo treba pred dokončnimi zaključki v tem kontekstu v celoti upoštevati kvantitativno študijo učinka, ki jo izvaja Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ter morebitne naknadne analize, opravljene po tej študiji; poudarja, da če bi se kasneje uvedle tovrstne zahteve, neposredna uporaba zahtev direktive Solventnost II za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje ne bi bila pravo orodje;

47.  opozarja, da se direktiva IORP uporablja samo za prostovoljna pokojninska zavarovanja in ne zajema instrumentov, ki so del obveznega javnega pokojninskega sistema;

48.  poudarja, da obstajajo bistvene razlike med zavarovalnimi produkti in institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje (IORP); poudarja, da bi bila neposredna uporaba kvantitativnih zahtev direktive Solventnost II za institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje neustrezna in bi utegnila škoditi tako interesom delavcev kot delodajalcev; zato nasprotuje nekritični uporabi zahtev direktive Solventnost II za te institucije in ostaja odprt za pristop, s katerim bosta zagotovljeni varnost in vzdržnost;

49.  poudarja, da si socialni partnerji (tj. delodajalci in delavci) delijo odgovornost za vsebino ureditve poklicnih pokojnin; poudarja, da je treba vedno priznati pogodbene sporazume med socialnimi partnerji, zlasti pri uravnoteženju tveganj in koristi, k čemur teži poklicno pokojninsko zavarovanje;

50.  meni, da je nadaljnje razvijanje modelov solventnosti na ravni EU, na primer modela celotne bilance stanja, smiselno samo, če se njihova uporaba na osnovi trdne analize učinka izkaže za realno in učinkovito z vidika stroškov in koristi, zlasti glede na raznolikost institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje v državah članicah in med njimi; poudarja, da namen nadaljnjega razvijanja variacij na temo Solventnost II ali modela celotne bilance stanja ne sme biti uvajanje tovrstnih določb;

51.  je seznanjen z zelo različno oblikovanimi pokojninskimi načrti, od sistemov z določenimi pokojninskimi pravicami do sistemov z določenimi prispevki ali mešanih sistemov; seznanjen je tudi s prehodom od sistemov z določenimi pokojninskimi pravicami na sisteme z določenimi prispevki ali z vzpostavitvijo obveznih naložbenih stebrov v nekaterih državah članicah; poudarja, da je zaradi tega še bolj potrebna večja preglednost in boljše obveščanje državljanov glede obljubljenih pokojninskih prejemkov, ravni stroškov in naložbenih strategij;

52.  poudarja, da ideja o vzpostavitvi enakih konkurenčnih pogojev med življenjskimi zavarovanji in institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje v drugem stebru ustreza samo do neke mere, in sicer zaradi bistvenih razlik med zavarovalnimi produkti in temi institucijami glede profila tveganja, stopnje vključenosti na finančni trg ter profitne ali neprofitne narave ponudnika; priznava, da je glede na konkurenčne pogoje med življenjskimi zavarovanji in institucijami za poklicno pokojninsko zavarovanje v drugem stebru bistveno, da za produkte z enakim tveganjem veljajo enaka pravila, s čimer bi preprečili zavajanje upravičencev in jim zagotovili enako raven preudarne zaščite;

Zaščita poklicnih pokojnin delavcev v primeru plačilne nesposobnosti

53.  meni, da morajo biti v primeru plačilne nesposobnosti v državah članicah dosledno zaščitene pravice iz člena 8 Direktive 2008/94/ES;

54.  poziva Komisijo, naj pripravi izčrpen pregled nacionalnih sistemov jamstev in ukrepov ter v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti priporoči okrepljeno zakonodajo EU, ki bo zagotovila, da bodo po vsej EU vzpostavljeni popolnoma zanesljivi mehanizmi za preprosto, stroškovno učinkovito in sorazmerno varstvo poklicnih pokojninskih pravic;

55.  ugotavlja, da v nekateri državah članicah delodajalci že podpirajo pokojninska zavarovanja z zaščitnimi režimi, ločevanjem sredstev, neodvisnim upravljanjem zavarovanj in podelitvijo statusa prednostnega upnika, tako da imajo pokojninska zavarovanja v primeru plačilne nesposobnosti podjetja prednosti pred delničarji;

56.  poudarja, da so vprašanja zaščite pokojnin v primeru plačilne nesposobnosti tesno povezana s ključnimi vidiki pregleda direktive o institucijah za poklicno pokojninsko zavarovanje; poudarja, da bi morala Komisija pri pripravi teh dveh direktiv zagotoviti, da bosta popolnoma usklajeni;

Prostovoljno pokojninsko varčevanje v okviru tretjega stebra

57.  ugotavlja, da se pomen, obseg in sestava tretjega stebra v državah članicah razlikujejo;

58.  obžaluje, da so zlasti sistemi tretjega stebra praviloma dražji, bolj tvegani in manj pregledni kot sistemi prvega stebra; poziva k stabilnosti, zanesljivosti in vzdržnosti tretjega stebra;

59.  meni, da je za zagotovitev ustrezne pokojnine v nekaterih primerih morda potrebno zasebno pokojninsko varčevanje; spodbuja Komisijo, naj sodeluje z državami članicami na podlagi pristopa dobrih praks in oceni ter izboljša pobude za zasebno pokojninsko varčevanje, zlasti za tiste, ki drugače ne bi imeli zagotovljene ustrezne pokojnine;

60.  meni, da je smiselno oceniti preverjene postopke in predloge za čim boljši izkoristek spodbud;

61.  poudarja, da prednostna naloga politike ne bi smela biti subvencioniranje sistemov tretjega stebra, temveč da se v okviru dobro delujočega in vzdržnega prvega stebra vsem zagotovi ustrezna zaščita;

62.  poziva Komisijo, naj preuči ranljivost sistemov tretjega stebra, ki temeljijo na lastnem kapitalu, v primeru krize in predloži priporočila za zmanjšanje tveganja;

63.  predlaga, naj se na nacionalni ravni preverijo zakonske omejitve stroškov pri sklepanju pogodb in upravljanju, menjavi ponudnika ali menjavi vrste pogodbe ter predložijo priporočila v zvezi s tem;

64.  meni, da bi lahko kodeksi ravnanja v zvezi s kakovostjo, obveščanjem in varstvom potrošnikov v tretjem stebru povečali privlačnost pokojninskih načrtov tretjega stebra; spodbuja Komisijo, naj pospeši izmenjavo sedanjih zgledov dobre prakse v državah članicah;

65.  podpira oblikovanje in vzpostavitev prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni EU – po možnosti pa tudi sistema potrjevanja produktov – v zvezi s kakovostjo, obveščanjem in varstvom potrošnikov v tretjem stebru; priporoča, naj države članice to področje zakonsko uredijo, če se prostovoljni kodeksi ne bi izkazali za dovolj uspešne;

66.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bolje uporabiti zakonodajo EU za finančni sektor pri zagotavljanju natančnega in nepristranskega finančnega svetovanja potrošnikom o pokojninskih in povezanih produktih;

Odprava davčnih in pogodbenih čezmejnih ovir za pokojninske naložbe

67.  poziva Komisijo in zadevne države članice, naj dosežejo soglasje na področju čezmejnih pokojnin, predvsem o tem, kako se izogniti dvojnemu obdavčevanju in dvojnemu neobdavčevanju;

68.  tudi v diskriminatornih davkih vidi veliko oviro za čezmejno mobilnost in želi, da bi jih čim prej odpravili, hkrati pa se zaveda, da ima EU na področju davčne politike držav članic le omejene pristojnosti;

69.  meni, da bi bilo treba preučiti ovire na področju pogodbenega prava;

70.  poziva Komisijo, naj na ustrezen način prek obstoječih struktur vključi socialne partnerje;

Spol

71.  ponovno opozarja na vprašanje spola pri pokojninah; ga skrbi rastoče število starejših, zlasti žensk, ki živijo pod pragom revščine, poudarja, da bi morali državni pokojninski sistemi prvega stebra vsem zagotoviti vsaj dostojen življenjski standard; poudarja, da je enakost spolov na trgu dela ključna za zagotovitev vzdržnosti pokojninskih sistemov, ker se pri višjih stopnjah zaposlenosti poveča gospodarska rast in povečajo vplačila v pokojninsko blagajno; meni, da morajo izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske spremljati učinkovite politike, ki bodo zagotovile enako plačilo za enako delo ter usklajevanje dela in družinskih obveznosti; poudarja, da je treba preučiti uvedbo pokojninskih dobropisov, vezanih na oskrbo, kot priznanje za nego odvisnih oseb, ki je praviloma neplačana;

72.  pozdravlja dejstvo, da Komisija v beli knjigi poziva države članice k razvoju dobropisov za oskrbo odvisne osebe („care credits“), kar pomeni, da bi se ob izračunu pokojnine tako pri ženskah kot pri moških upoštevala obdobja oskrbe odvisnih oseb; opozarja, da neenaka porazdelitev družinskih obveznosti med ženske in moške – zaradi katere imajo žensko pogosto manj varno, slabše plačano ali celo neprijavljeno delo z negativnim vplivom na pokojninske pravice – ter pomanjkanje razpoložljivih in cenovno sprejemljivih storitev in varstvenih ustanov neposredno vplivata na raven pokojnin za ženske; zato poziva Komisijo, naj o tej zadevi naroči raziskavo;

73.  poudarja, da morajo države članice sprejeti ukrepe, s katerimi bodo odpravile razlike v plačah in dohodkih med moškimi in ženskami za enako delo in razlike pri njihovem dostopu do vodilnih položajev, pa tudi neenakosti na trgu dela, ki prav tako vplivajo na pokojnine in povzročajo, da moški prejemajo veliko višje pokojnine kot ženske; spodbuja Komisijo, naj opravi preglede obstoječe zakonodaje; ugotavlja, da je kljub neštetim kampanjam, ciljem in ukrepom v zadnjih letih razkorak v plačah med spoloma še vedno velik;

74.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dosledno upoštevanje načela enakosti med moškimi in ženskami;

75.  poudarja, da je nujno treba sprejeti ukrepe za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami v zasebnem sektorju, ki so v večini držav članic posebno zaskrbljujoče;

76.  poudarja, da je treba zmanjšati razlike v plačah med ženskami in moškimi, ki pri enakih sposobnostih in enaki zaposlitvi vodijo v nižji dohodek žensk in višjo raven revščine med njimi, ko so upokojene ali vdove;

77.  poudarja, da daljša življenjska doba žensk ne sme biti razlog za diskriminacijo pri izračunu pokojninskih pravic;

78.  poziva države članice, naj spoštujejo in izvajajo zakonodajo o pravicah do porodniškega dopusta, da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imeli otroke;

79.  meni, da je individualizacija pokojninskih pravic potrebna z vidika enakosti med spoloma in da je treba zagotoviti tudi varnost številnih starejših žensk, ki so zdaj odvisne od vdovskih pokojnin in drugih izpeljanih pravic;

80.  poudarja, da bi morale države članice podpirati raziskave o učinku različnih indeksacijskih formul za izračun pokojnine na tveganje revščine v starosti in pri tem upoštevati vidik spola; poziva države članice, naj posebej upoštevajo razvoj potreb, ki pridejo s staranjem, npr. dolgoročno oskrbo, da bodo starejšim, zlasti ženskam, omogočile prejemanje ustrezne pokojnine in dostojno življenje;

o
o   o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 299, 4.10.2012, str. 115. (2) UL C 188, 28.6.2012, str. 9. (3) ISBN 978-92-79-22850-6. (4) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0047. (5) UL L 308, 24.11.2010, str. 46. (6) UL C 9E, 15.1.2010, str. 11. (7) OECD (2012), „Mobility and migration in Europe“ (Mobilnost in migracije v Evropi), str. 63. V: OECD Economic Surveys: Evropska unija 2012, OECD Publishing. (8) http://www.europarl.europa.eu/committees/en/studiesdownload.html?language Document=EN&file=44628 (9) Miranda, V., „Cooking, Caring and Volunteering: unpaid Work Around the World“ (Kuhanje, nega in prostovoljnost: neplačano delo v svetu). V Social, Employment and Migration Working Papers, št. 116, OECD Publishing (2011). (10) Evropska komisija, „The 2012 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the 27 EU Member States (2010-2060)“ (Poročilo za leto 2012 o staranju prebivalstva: ekonomske in proračunske napovedi za države članice EU-27 (2010–2060)), Bruselj, maj 2011. http://ec.europa.eu/economy_finance/publications/european_economy/2012/pdf/ee-2012-2_en.pdf (11) Poročilo o ustreznosti pokojnin v Evropski uniji 2010–2050, ki sta ga skupaj pripravila generalni direktorat Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost in Odbor za socialno zaščito, 23. maj 2012,http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=en&pubId=7105&type=2&furtherPubs=yes