Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2107(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0307/2013

Predložena besedila :

A7-0307/2013

Razprave :

PV 22/10/2013 - 12
CRE 22/10/2013 - 12

Glasovanja :

PV 23/10/2013 - 11.9
CRE 23/10/2013 - 11.9

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0444

Sprejeta besedila
PDF 626kWORD 85k
Sreda, 23. oktober 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Organiziran kriminal, korupcija in pranje denarja
P7_TA(2013)0444A7-0307/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (končno poročilo) (2013/2107(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 14. marca 2012 o ustanovitvi, dodelitvi, številčni sestavi in dolžini mandata Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja(1) , ki je bil sprejet v skladu s členom 184 Poslovnika,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 11. decembra 2012 o podaljšanju mandata Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja do 30. septembra 2013,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji in člena 67, poglavij 4 (členi od 82 do 86) in 5 (členi od 87 do 89) naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije in ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 5, 6, 8, 17, 32, 38 in 41, naslova VI (členi od 47 do 50) in člena 52,

–  ob upoštevanju stockholmskega programa na področju svobode, varnosti in pravice(2) , sporočila Evropske komisije z naslovom „Zagotavljanje območja svobode, varnosti in pravice za državljane Evrope – Akcijski načrt izvajanja stockholmskega programa“ (COM(2010)0171) in sporočila Evropske komisije z naslovom „Izvajanje strategije notranje varnosti EU: pet korakov k varnejši Evropi“ (COM(2010)0673),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, zlasti tistih o nujnosti boja proti davčnim utajam in davčni goljufiji ter proti pranju denarja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta PNZ z dne 8. in 9. novembra 2010 o izvajanju političnega cikla EU za boj proti hudim oblikam kriminala in mednarodnemu organiziranemu kriminalu, sklepov Sveta PNZ z dne 9. in 10. junija 2011, ki določajo prednostne naloge EU v boju proti organiziranemu kriminalu v obdobju 2011–2013, ter sklepov Sveta PNZ z dne 6. in 7. junija 2013, ki določajo prednostne naloge za obdobje 2014–2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. maja 2010 o zasegu in odvzemu premoženjske koristi (07769/3/2010),

–  ob upoštevanju strategij Evropske unije na področju drog za obdobje 2005–2012 ter 2013–2020 in akcijskega načrta EU na področju boja proti drogam za obdobje 2009–2012,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti prepovedanemu trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi, ki jo je sprejela Generalna skupščina 20. decembra 1988 (resolucija 1988/8) in je bila na voljo za podpis na Dunaju od 20. decembra 1988 do 28. februarja 1989 in potem naprej do 20. decembra 1989 v New Yorku,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki jo je 15. novembra 2000 sprejela Generalna skupščina (resolucija 55/25) in je v Palermu na voljo za podpis od 12. decembra 2000, ter njenih protokolov in pregleda primerov organiziranega kriminala, ki ga je leta 2012 objavil Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ki je v Meridi na voljo za podpis od 9. decembra 2003,

–  ob upoštevanju Kazenskopravne konvencije in Civilnopravne konvencije Sveta Evrope o korupciji, ki sta v Strasbourgu na voljo za podpis od 27. januarja oziroma 4. novembra 1999, in resolucij (98)7 in (99)5 o ustanovitvi skupine držav proti korupciji (GRECO), ki ju je 5. maja 1998 oziroma 1. maja 1999 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju Akta Sveta z dne 26. maja 1997 o pripravi Konvencije o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije(3) na podlagi člena K.3(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju, ki je v Parizu na voljo za podpis od 17. decembra 1997, in njenih poznejših dopolnitev,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, ki je v Varšavi na voljo za podpis od 16. maja 2005, in resolucije CM/Res(2010)12 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 13. oktobra 2010 o statutu Posebnega odbora strokovnjakov za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja (MONEYVAL),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, ki je bila na voljo za podpis v Budimpešti dne 23. novembra 2001,

–  ob upoštevanju strateškega koncepta za obrambo in varnost članic Organizacije Severnoatlantskega sporazuma z naslovom „Aktivno prizadevanje, sodobna obramba“, ki so ga voditelji držav in vlad članic Nata sprejeli v Lizboni 19. in 20. novembra 2010,

–  ob upoštevanju 40 priporočil in 9 posebnih priporočil projektne skupine za finančno ukrepanje FATF/GAFI na področju boja proti pranju denarja,

–  ob upoštevanju dela Baselskega odbora za bančni nadzor (BCBS),

–  ob upoštevanju poročil Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) z naslovom „Globalizacija kriminala: ocena ogroženosti zaradi mednarodnega organiziranega kriminala“ (2010), „Ocena nezakonitih finančnih tokov, ki izhajajo iz prometa s prepovedanimi drogami in iz drugih kaznivih dejanj mednarodnega organiziranega kriminala“ (2011) in „Celostna študija o kibernetski kriminaliteti“ (2013),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/841/PNZ z dne 24. oktobra 2008 o boju proti organiziranemu kriminalu(4) ,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2001/500/PNZ z dne 26. junija 2001 o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in zaplembi pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem(5) , Okvirnega sklepa Sveta 2003/577/PNZ z dne 22. julija 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji(6) , Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji(7) , in Okvirnega sklepa Sveta 2006/783/PNZ z dne 6. oktobra 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi(8) ,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/845/PNZ z dne 6. decembra 2007 o sodelovanju med uradi za odvzem premoženjske koristi držav članic na področju sledenja in identifikacije premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali drugega premoženja, povezanega s kaznivimi dejanji(9) , ter ob upoštevanju poročila Komisije COM(2011)0176 na podlagi člena 8 tega sklepa,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/426/PNZ z dne 16. decembra 2008 o okrepitvi Eurojusta in spremembi Sklepa 2002/187/PNZ o ustanovitvi Eurojusta za okrepitev boja proti težjim oblikam kriminala(10) ,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol)(11) ,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(12) ,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami(13) ter aktov, ki ga spreminjajo,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2002/465/PNZ z dne 13. junija 2002 o skupnih preiskovalnih enotah(14) in poročila Komisije o prenosu tega okvirnega sklepa (COM(2004)0858),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2009/902/PNZ z dne 30. novembra 2009 o ustanovitvi Evropske mreže za preprečevanje kriminala (EUCPN)(15) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(16) ter sporočila Komisije z naslovom „Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016“ (COM(2012)0286),

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma(17) ter poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju te direktive (COM(2012)0168),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje(18) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev(19) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES(20) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES(21) ,

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 o boju proti korupciji v zasebnem sektorju(22) in poročila Komisije Svetu, ki temelji na členu 9 tega okvirnega sklepa (COM(2007)0328),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev(23) in Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter njunih poznejših sprememb(24) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(25) ,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ(26) ,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 273/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o predhodnih sestavinah pri prepovedanih drogah(27) ,

–  ob upoštevanju Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(28) ,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 28. septembra 2011 o ustanovitvi strokovne skupine za boj proti korupciji(29) , sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru z dne 6. junija 2011 z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308) in sklepa Komisije z dne 6. junija 2011 o vzpostavitvi mehanizma poročanja EU za periodično ocenjevanje boja proti korupciji (Poročilo EU o boju proti Korupciji) (C(2011)3673),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 14. februarja 2012 o ustanovitvi strokovne skupine Komisije za potrebe v okviru politike po podatkih o kriminalu in o razveljavitvi Sklepa 2006/581/ES(30) ,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije št. 2007/425/ES z dne 13. junija 2007, ki opredeljuje niz ukrepov za izvrševanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi(31) ,

–  ob upoštevanju pobude Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Republike Estonije, Kraljevine Španije, Republike Avstrije, Republike Slovenije in Kraljevine Švedske za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah (2010/0817(COD)),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2012 o zamrznitvi in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Evropski uniji (COM(2012)0085),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2011 o javnih naročilih naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (COM(2011)0895) in predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2011 o javnih naročilih (COM(2011)0896),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (COM(2013)0045),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o podatkih, ki spremljajo prenose sredstev (COM(2013)0044),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2012 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (COM(2012)0499),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. novembra 2012 o spremembi Uredbe (UE, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (COM(2012)0712),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravni zaščiti eura in drugih valut pred ponarejanjem ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2000/383/PNZ (COM(2013)0042),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o napadih na informacijske sisteme in razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2005/222/PNZ (COM(2010)0517),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov (COM(2012)0010),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (Splošna uredba o varstvu podatkov) (COM(2012)0011),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534) in predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Boljša zaščita finančnih interesov Unije: ustanovitev Evropskega javnega tožilstva in reforma Eurojusta“ (COM(2013)0532),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Izboljšanje upravljanja urada OLAF in krepitev procesnih jamstev v preiskavah – postopen pristop v okviru ustanovitve Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0533),

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor“ (JOIN(2013)0001),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Akcijski načrt za okrepljeni boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam“ (COM(2012)0722),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Gradimo odprto in varno Evropo: proračun za notranje zadeve za obdobje 2014–2020“ (COM(2011)0749,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Prvo letno poročilo o izvajanju strategije notranje varnosti EU“ (COM(2011)0790),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Bančni sistem v senci“ (COM(2012)0102),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom „Boj proti kriminalu v digitalni dobi: ustanovitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti“ (COM(2012)0140),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Celovitemu evropskemu okviru za spletne igre na srečo naproti“ (COM(2012)0596),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Ocenjevanje kriminalitete v EU: akcijski načrt za statistične podatke v obdobju 2011–2015“ (COM(2011)0713),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu o oceni Evropske mreže za preprečevanje kriminala (COM(2012)0717),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Sklepa Sveta 2008/615/PNZ z dne 23. junija 2008 o poglobitvi čezmejnega sodelovanja, zlasti na področju boja proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu („Sklep k Prümski pogodbi“) (COM(2012)0732),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom „Na poti k integriranemu evropskemu trgu za kartična, spletna in mobilna plačila“ (COM(2011)0941),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o konkretnih načinih za krepitev boja proti davčnim utajam in izmikanju davkom, vključno v zvezi s tretjimi državami (COM(2012)0351),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Oblikovanje kazenskopravne politike EU: zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik EU s pomočjo kazenskega prava" (COM(2011)0573),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu z dne 6. junija 2011 o načinih sodelovanja Evropske unije v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope (COM(2011)0307),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Premoženjske koristi, pridobljene z organiziranim kriminalom: Zagotovitev, da „se kriminal ne splača“ (COM(2008)0766),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o vlogi Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v okviru boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu v Evropski uniji (COM(2007)0644),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o preprečevanju organiziranega kriminala v finančnem sektorju in boju proti njemu (COM(2004)0262),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o izvedljivosti oblikovanja zakonodaje EU na področju zaščite prič in skesancev (COM(2007)0693),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Evropskemu svetu in Svetu z dne 7. junija 2005 o boju proti financiranju terorizma(32) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2011 o obdavčenju in razvoju – sodelovanje z državami v razvoju pri spodbujanju dobrega upravljanja v davčnih zadevah“(33) ,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. septembra 2011 o prizadevanjih EU za boj proti korupciji(34) , z dne 25. oktobra 2011 o organiziranem kriminalu v Evropski uniji(35) , z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava(36) in z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu(37) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o zakonu Evropske unije o upravnem postopku(38) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam(39) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti (vmesno poročilo(40) ),

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 18. maja 2010 o prizadevanjih Unije za boj proti korupciji(41) ,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Europola, Eurojusta in Frontexa o stanju notranje varnosti v Evropski uniji (2010),

–  ob upoštevanju večletnega strateškega načrta Eurojusta za obdobje 2012–2014 in njegovega letnega poročila za leto 2011,

–  ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi hudih oblik kriminala in organiziranega kriminala (SOCTA) iz marca 2013,

–  ob upoštevanju poročila Europola iz leta 2012 o stanju na področju goljufij v zvezi s plačilnimi karticami v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami in Europola z naslovom „EU Drug Markets Report – A Strategic Analysis “ (Poročilo o trgih z drogami v EU – strateška analiza) iz januarja 2013,

–  ob upoštevanju mnenja 14/2011 z dne 13. junija 2011 o vprašanjih v zvezi z varstvom podatkov, povezanih s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je sprejela delovna skupina, ustanovljena na podlagi člena 29 Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(42) ,

–  ob upoštevanju ugotovitev, ki so se izoblikovale na podlagi javnih predstavitev mnenj, razprav o delovnih dokumentih in vmesnem poročilu ter izmenjave mnenj z uglednimi osebnostmi, pa tudi v okviru misij, ki so jih opravile delegacije Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja,

–  ob upoštevanju prispevkov priznanih strokovnjakov, za katere je zaprosil njegov Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja,

–  ob upoštevanju odgovorov na vprašalnik, naslovljen na nacionalne parlamente, o njihovi vlogi in njihovih izkušnjah v boju proti organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja ter rezultatov medparlamentarnega srečanja na isto temo, ki se je odvijalo v Bruslju 7. maja 2013,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (A7-0307/2013),

Organizirani kriminal, korupcija in pranje denarja

A.  ker je Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja (CRIM) dobil mandat, da razišče razširjenost organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, pri čemer si pomaga z najboljšimi razpoložljivimi ocenami ogroženosti, ter predlaga ustrezne ukrepe za EU, da bi lahko preprečili te nevarnosti in se soočili z njimi ter se proti njim borili, vključno na mednarodni, evropski in nacionalni ravni;

B.  ker so kriminalne združbe postopoma razširile področja svojega delovanja na mednarodni ravni zaradi gospodarske globalizacije in novih tehnologij, in se povezale s kriminalnimi skupinami iz drugih držav (kot v primeru južnoameriških kartelov, ki se ukvarjajo z drogami, in organiziranega kriminala z ruskega jezikovnega področja) ter si z njimi razdelile trge in vplivna območja; ker kriminalne skupine vse bolj diverzificirajo svoje dejavnosti ter je vse več povezav med trgovino z drogami, trgovino z ljudmi, omogočanjem nezakonitega priseljevanja, trgovino z orožjem in pranjem denarja;

C.  ker korupcija in organizirani kriminal predstavljata veliko nevarnost z vidika stroškov za gospodarstvo EU; ker so se prihodki in sposobnost vrivanja kriminalnih združb znatno povečali, saj so te dejavne v številnih gospodarskih panogah, ki so večinoma podvržene nadzoru javne uprave; ker je organizirani kriminal vedno bolj podoben svetovnemu gospodarskemu subjektu, za katerega je značilna izjemna podjetniška naravnanost in ki se je specializiral za hkratno zagotavljanje različnih vrst nezakonitega blaga in storitev – v vedno večji meri pa tudi za zagotavljanje zakonitega blaga in storitev – in ima vedno večji vpliv na evropsko in svetovno gospodarstvo ter bistvo vpliva na davčne prihodke držav članic in Unije kot celote, pri čemer letni stroški za podjetja znašajo več kot 670 milijard EUR;

D.  ker organizirani kriminal glede na število žrtev predstavlja veliko čezmejno grožnjo za notranjo varnost EU; ker organizirani kriminal znatni delež svojega dobička ustvari s trgovino z ljudmi, nezakonito trgovino in tihotapljenjem organov, orožja, drog in predhodnih sestavin zanje, jedrskih, radioloških, bioloških in kemičnih snovi, zdravil, tudi tistih, ki se izdajajo na recept, ponarejanjem vsakodnevnega potrošniškega blaga, kot so živila in zdravila, prodajo zaščitenih živalskih in rastlinskih vrst in njihovih delov, tobaka v vseh oblikah, umetniških del in številnih drugih proizvodov, ki so pogosto ponarejeni; ker omenjena trgovina povzroča izgube v proračunih Evropske unije in držav članic, škoduje potrošnikom, javnemu zdravju in proizvodnim podjetjem ter lahko hkrati olajša tudi širjenje drugih oblik organiziranega kriminala;

E.  ker so dejavnosti organiziranega kriminala mafijske narave, ki se nanašajo na okolje – v raznih oblikah nezakonite trgovine z odpadki in nezakonitega odlaganja odpadkov, uničevanja okolja, krajine, umetniške in kulturne dediščine – zdaj dobile mednarodne razsežnosti, zato so potrebna skupna prizadevanja vseh evropskih držav za učinkovitejše skupno ukrepanje, da se prepreči delovanje tako imenovanih ekomafij in omogoči boj proti njim;

F.  ker številne kriminalne združbe delujejo na podlagi mrežne strukture, za katero je značilna visoka raven prožnosti, mobilnosti, povezljivosti in sodelovanja različnih etničnih skupin, pa tudi izjemna sposobnost vrivanja in prilagajanja; ker beležimo vedno širšo nagnjenost k medsebojni pomoči med različnimi kriminalnimi združbami, s katero uspejo premostiti jezikovne razlike in različne komercialne interese – to jim omogočajo tudi nove, mednarodne strukture organiziranega kriminala in večja raznolikost njihovih dejavnosti – in se zbližajo v skupnih poslih, kar v času svetovne gospodarske krize znižuje njihove stroške in povečuje dobičke;

G.  ker ocena ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj (SOCTA), ki jo je Europol objavil za leto 2013, navaja, da je v Evropski uniji prisotnih 3 600 mednarodnih kriminalnih združb, in ker ima 70 % teh združb raznoliko geografsko sestavo in področje delovanja, več kot 30 % združb pa se sočasno ukvarja z več kriminalnimi dejavnostmi;

H.  ker je nujno, da Europol na podlagi ustreznih informacij, ki jih pridobijo države članice, oceni, do kakšne mere določene organizirane kriminalne združbe delujejo preko notranjih in zunanjih meja EU in katere posebno hude oblike kriminala s čezmejnimi posledicami, kot so navedene v členu 83 PDEU, so zagrešile, pri čemer se vsakič osredotočijo na drugo posebno področje, in to oceno bodo natančno spremljali Evropski parlament, nacionalni parlamenti in drugi relevantni akterji, da se bolje usmeri in zagotovi dodana vrednost ukrepov EU in sodelovanje med policijo in sodnimi organi med državami članicami, s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

I.  ker se kriminalne združbe lahko poslužujejo sivega območja dogovarjanja z drugimi subjekti in lahko pri opravljanju nekaterih dejavnosti sklepajo zavezništva z „belimi ovratniki“ (podjetniki, javnimi uslužbenci na vseh ravneh odločanja, politiki, bančnimi institucijami, strokovnjaki itd.), ki sicer niso povezani s strukturo kriminalnih združb, vendar imajo z njimi poslovne odnose v obojestransko korist;

J.  ker so po navedbah Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) finančni tokovi, povezani z mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami, s katero se ukvarjajo mafijske združbe, v nemalo primerih vključevali bančne institucije številnih držav po vsem svetu, zaradi česar so usklajene preiskave na mednarodni ravni nepogrešljive za odkrivanje finančnih subjektov, vpletenih v mednarodno trgovino s prepovedanimi drogami, tudi prek bančnih poti;

K.  ker je gospodarska kriza v preteklih letih prispevala k precejšnjim spremembam interesnih področij organiziranega kriminala, ki je znal v njej hitro prepoznati nove priložnosti, in ker lahko ta kriza, ki je spodbudila nove vale migrantov, ki si želijo boljših pogojev življenja in dela, povzroči, da bodo ti v nekaterih primerih postali nove žrtve izkoriščanja in razmer, v katerih se znajde nekvalificirana delovna sila;

L.  ker je podjetništvo ena od najpomembnejših potez sodobnih kriminalnih združb, oblike delovanja pa se močno usmerjajo proti izpolnjevanju tržnih potreb po blagu in storitvah, obsežnemu sodelovanju z drugimi kriminalnimi združbami in zakonitimi podjetji ter stalnemu nihanju med navidezno zakonitostjo dejavnosti, ki jih opravljajo, in metodami ustrahovanja in korupcije, ki se jih poslužujejo, ter nezakonitimi nameni (npr. pranje denarja);

M.  ker se je mednarodna razsežnost organiziranega kriminala že okrepila zaradi enostavnosti, s katero se kriminalne združbe poslužujejo vseh prevoznih sredstev, preizkušenih poti in obstoječe infrastrukture, tudi izven Evropske unije; ker se zlasti zaradi razvoja komunikacijske in prometne infrastrukture, ki smo mu trenutno priča na afriški celini, poraja tveganje, da bo organizirani kriminal to infrastrukturo izkoristil za lajšanje različnih oblik nezakonite trgovine;

N.  ker so evropske poti, zlasti tiste, ki prečkajo območje zahodnega Balkana, za velik delež kriminalnih skupin, ki delujejo v Evropi, še vedno bistvenega pomena za trgovino z ljudmi, orožjem in drogami (ter predhodnimi sestavinami zanje), pa tudi za dejavnosti pranja denarja; ker heroin, namenjen v Evropsko unijo, potuje po spreminjajočih se poteh;

O.   ker žrtve trgovine z ljudmi novačijo, prevažajo ali zadržujejo na silo, pod prisilo ali z goljufijo, z namenom spolnega izkoriščanja, prisilnega dela ali storitev, vključno s prosjačenjem, suženjstvom, služenjem, kaznivimi dejanji, pomočjo v gospodinjstvu, posvojitvami ali prisilnimi porokami, ali odstranitve organov; ker so žrtve izkoriščane in popolnoma podrejene preprodajalcem oziroma izkoriščevalcem in jim morajo odplačevati velikanske dolgove, so jim pogosto odvzeti osebni dokumenti, so zaprte, izolirane in ustrahovane, živijo v strahu pred maščevanjem, so brez denarja in se bojijo lokalnih oblasti ter izgubijo vsakršno upanje;

P.  ker mednarodne kriminalne združbe pogosto obvladujejo trgovino z ljudmi in človeškimi organi, pojave siljenja v prostitucijo in suženjstvo ter ustanavljanje delovnih taborišč; ker se zlasti na področju trgovine z ljudmi vsako leto ustvari dobiček, ocenjen na 25 milijard EUR, in ker pojav tovrstnih kaznivih dejanj zadeva vse države članice Evropske unije; ker prihodki, ki jih ustvari trgovina s prostoživečimi živalskimi vrstami in njihovimi deli telesa, po ocenah znašajo od 18 do 26 milijard EUR letno, pri čemer je EU najpomembnejši ciljni trg na svetu;

Q.   ker žrtve, kljub temu, da se trgovina z ljudmi razvija s spreminjajočimi se družbeno-ekonomskimi okoliščinami, večinoma izvirajo iz držav in regij, ki se spopadajo s težkimi gospodarskimi in socialnimi razmerami in ker se dejavniki ranljivosti že leta niso spremenili; ker med druge razloge za trgovino z ljudmi spadata tudi razcvet spolne industrije ter povpraševanje po poceni delovni sili in izdelkih in ker je pogost dejavnik, da oseba postane žrtev trgovine, na splošno obljuba boljšega življenja in obstoja za žrtve same in/ali njihove družine;

R.  ker še vedno ni lahko opredeliti natančne stopnje trgovine z ljudmi v EU, saj je pogosto skrita v drugih oblikah kriminalitete ali pa ni pravilno zabeležena ali se ne preiskuje, skupno število prisilnih delavcev v državah članicah EU pa se ocenjuje na 880 000, od katerih jih je 270 000 žrtev spolnega izkoriščanja, pri čemer ženske predstavljajo večino žrtev; ker so trgovina z ljudmi in zasužnjevanje zelo donosna oblika kriminala, ki jo pogosto izvajajo mednarodne kriminalne združbe; ker to zadeva vse države EU, vendar pa vse niso ratificirale vseh pomembnih mednarodnih instrumentov, s katerimi bi boj proti trgovini z ljudmi postal učinkovitejši; zlasti ker je samo devet držav članic v celoti preneslo in pričelo izvajati direktivo 2011/36/EUo preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej iz leta 2011, Komisija pa še vedno ni v celoti izvedla svoje Strategije EU za odpravo trgovine z ljudmi za obdobje 2012–2016;

S.  ker nezakonita trgovina s cigaretami letno ustvari približno 10 milijard EUR izgube v državni blagajni; ker svetovni promet iz naslova trgovine z lahkim strelnim orožjem po ocenah znaša med približno 130 in 250 milijonov EUR letno in ker je v Evropi več kot 10 milijonov kosov neprijavljenega strelnega orožja, ki resno ogrožajo tako varnost državljanov kot tudi organov pregona; ker so ponarejena zdravila, pri čemer nekatera ogrožajo zdravje ali so življenjsko nevarna, Evropejcem na voljo na 30 000 spletnih straneh, od katerih je 97 % nezakonitih, učinek tovrstnih zdravil na javno zdravje v Evropi pa po ocenah znaša do 3 milijarde EUR letno, pri čemer večina ponarejenih zdravil izvira iz Kitajske in Indije;

T.   ker nedavno poročilo posebnega poročevalca Združenih narodov za človekove pravice migrantov v EU vsebuje dokaze, ki nakazujejo, da so migranti v številnih centrih za pridržanje, ki jih upravlja agencija Frontex, obravnavani na načine, ki ne spoštujejo njihovih temeljnih pravic;

U.  ker zloraba interneta organiziranemu kriminalu omogoča povečevanje obsega nezakonite trgovine s psihotropnimi snovmi, strelnim orožjem, z materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo razstreliv, lažnimi bankovci, ponarejenimi izdelki in drugimi izdelki in storitvami, ki kršijo pravice intelektualne lastnine, ter živalskimi in rastlinskimi vrstami, ki jim grozi izumrtje, in mu nudi možnosti za izogibanje trošarinam in drugim davkom od prodaje neponarejenih izdelkov ter možnosti za vedno uspešnejše preizkušanje novih oblik kaznivih dejanj, kar kaže na njegovo zaskrbljujočo sposobnost prilagajanja sodobnim tehnologijam;

V.  ker kibernetska kriminaliteta povzroča znatno ekonomsko in socialno škodo, ki prizadene na milijone potrošnikov, in ustvarja letne izgube, ki po ocenah znašajo 290 milijard EUR(43) ;

W.  ker je korupcija javnih uslužbencev koristna za različne vrste nezakonite trgovine, s katerimi se ukvarjajo kriminalne združbe, saj jim med drugim omogoča dostop do zaupnih podatkov, pridobivanje lažnih dokumentov, vplivanje na postopke javnega naročanja, pranje denarja in izogibanje ukrepom za boj proti tovrstnim pojavom, ki jih izvajajo pravosodni organi in policija;

X.  ker se kokain iz srednje in južne Amerike v Evropi preprodaja v pristaniščih v severovzhodni Evropi, na Iberskem polotoku in ob obali Črnega morja;

Y.  ker se je leta 2012 na evropskem trgu pojavilo več kot 70 novih psihoaktivnih snovi; ker se organizirani kriminal za pretvorbo dovoljenih kemijskih snovi v predhodne sestavine sintetičnih drog in poznejšo proizvodnjo slednjih vedno pogosteje poslužuje nezakonitih laboratorijev na različnih koncih Evropske unije;

Z.  ker bi morale države članice in Evropska unija prepoznavati razmeroma nova področja organiziranega kriminala, vključno z nedovoljeno trgovino z redkimi minerali in ukradenimi kovinami ter odlaganjem strupenih odpadkov, ki imajo negativne učinke na zakonite trge, in se boriti proti njim;

AA.  ker so priložnosti za vzpostavljanje stikov in oblike povezovanja med javnim in zasebnim sektorjem vse pogostejše in ker je zato situacij, v katerih lahko pride do tveganja zaradi morebitnega nasprotja interesov, vedno več;

AB.  ker sodijo med sovražnike evroobmočja razhajanja v rasti produktivnosti med državami članicami; ker te srednje- in dolgoročno ustvarjajo razlike v konkurenčnosti, ki jih ni mogoče popraviti z devalvacijo ter vodijo do strogih in politično nevzdržnih varčevalnih programov, namenjenih notranji devalvaciji; ker sistemska korupcija v javnem sektorju, ki je glavna ovira za učinkovitost, neposredne tuje naložbe in inovacije, tako preprečuje pravilno delovanje monetarne unije;

AC.  ker korupcija po ocenah Svetovne banke predstavlja 5 % svetovnega BDP (2,6 milijarde USD), pri čemer je vsako leto izplačana več kot 1 milijarda USD podkupnin; ker korupcija skupno predstavlja 10 % vseh stroškov poslovanja na svetovni ravni in 25 % stroškov javnih naročil v državah v razvoju(44) ;

AD.  ker je vsaj 20 milijonov primerov drobne korupcije v javnem sektorju v Evropski uniji in je očitno, da ima ta pojav tudi učinek prelivanja v delih javne uprave v državah članicah (in pri ustreznih političnih osebnostih), ki so odgovorni za upravljanje sredstev Evropske unije in drugih finančnih interesov;

AE.  ker lahko tokovi umazanega denarja prek prenosov sredstev škodujejo stabilnosti in ugledu finančnega sektorja ter ogrozijo notranji trg Unije; ker je lahko polna sledljivost sredstev pomembno in izjemno koristno orodje pri preprečevanju, preiskovanju in odkrivanju primerov pranja denarja ali financiranja terorizma;

AF.  ker bi napredek na področju novih tehnologij in plačilnih metod moral privesti do varnejše družbe, v kateri poslovanje poteka pretežno brezgotovinsko, vendar pa je raba gotovine po podatkih Evropske centralne banke, ki kažejo, da se količina evrskih bankovcev (zlasti visokih nominalnih vrednosti) od leta 2002 nenehno povečuje, še vedno nekaj običajnega; ker je obtok velikih količin gotovine nezakonitega izvora še vedno razlog za zaskrbljenost organov kazenskega pregona in ker je to še vedno eden od najbolj priljubljenih načinov za repatriacijo premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;

Za obrambo državljanov in zakonitega gospodarstva

AG.  ker razraščanje organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja resno ogroža varnost državljanov in potrošnikov, prosto gibanje, zaščito poštenih podjetij, svobodno in pravilno uveljavljanje konkurence, potrebo po preprečevanju, da bi kopičenje nezakonitega finančnega premoženja in sredstev povzročilo izkrivljanje zakonitega poslovnega cikla, ter temeljna demokratična načela, na katera se opirajo Evropska unija in države članice; ker je za izkoreninjenje takšnih pojavov potrebna odločna politična volja na vseh ravneh;

AH.  ker se hudodelske združbe ne ukvarjajo le z ustrahovanjem in nasiljem, ampak so vpletene tudi v vedno bolj prefinjene in dobičkonosne goljufije, s katerimi zakonitemu gospodarstvu odvzemajo pomembne vire in onemogočajo gospodarsko rast, zlasti v težkih časih, kakršnim smo priča danes; ker imajo pojavi organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja, ki jim vdor v zakonito gospodarstvo daje vedno večjo moč, uničujoče učinke na države članice;

AI.  ker po mnenju Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) prihodki, ustvarjeni z nezakonitimi dejavnostmi, na svetovni ravni znašajo približno 3,6 % svetovnega BDP, trenutni tokovi vsega „opranega“ denarja na svetu pa se gibljejo okrog 2,7 % svetovnega BDP; ker Evropska komisija ocenjuje, da stroški korupcije samo v Evropski uniji znašajo približno 120 milijard EUR letno oziroma 1 % BDP EU; ker gre v tem primeru za znatna finančna sredstva, ki so bila odvzeta gospodarskemu in socialnemu razvoju, javnim financam in blaginji državljanov;

AJ.  ker so vezi med hudodelskimi združbami in terorističnimi skupinami vse tesnejše; ker te poleg dejanskih strukturnih vezi vključujejo tudi medsebojno zagotavljanje storitev, denarja in druge oblike materialne pomoči; ker tovrstne povezave resno ogrožajo celovitost Evropske unije in varnost njenih državljanov;

AK.  ker lahko prekomerna birokracija odvrne zakonite gospodarske dejavnosti in spodbudi korupcijo javnih uslužbencev; ker visoke stopnje korupcije, ki podjetjem povzročajo neupravičene stroške in onemogočajo lojalno konkurenco med njimi, predstavljajo tudi resno grožnjo za demokracijo, pravno državo in enakopravno obravnavanje državljanov pred zakonom; ker lahko korupcija z neustreznim razporejanjem sredstev, zlasti na račun javnih storitev, predvsem pa na račun socialnih storitev in storitev socialnega varstva, škoduje gospodarskemu razvoju;

AL.  ker 74 % Evropejcev korupcijo zaznava kot enega največjih nacionalnih in nadnacionalnih problemov(45) in ker do pojavov korupcije prihaja v vseh delih družbe; ker korupcija poleg tega spodkopava zaupanje državljanov v demokratične institucije in učinkovitost vlad, izvoljenih, da bi ohranjali pravno državo, saj ustvarja privilegije in tako spodbuja družbeno neenakost; ker je nezaupanje v politike večje v obdobjih hude gospodarske krize;

AM.  ker vse evropske države nimajo sistema za standardizacijo in celovito varstvo dostopa državljanov do informacij v smislu instrumenta za spremljanje in obveščanje, ki bi znotraj Evropske unije zagotovil dejansko izvajanje zakona o dostopu do informacij javnega značaja;

AN.  ker je dostop do posojil za zdrave družbe, tudi zaradi gospodarske krize, otežen zaradi visokih stroškov in večjih jamstev, ki jih zahtevajo banke; ker podjetja, ki se znajdejo v ekonomskih težavah, včasih sodelujejo s hudodelskimi združbami, če želijo pridobiti sredstva za naložbe, kar hudodelskim združbam omogoča, da denar, ki so ga pridobile s kaznivimi dejanji, uporabijo za naložbe v zakonite gospodarske dejavnosti;

AO.  ker se pranje denarja izraža v vse bolj prefinjenih oblikah in vključuje na primer nezakonite, včasih pa tudi zakonite mreže stav, zlasti v zvezi s športnimi dogodki; ker se panoga iger na srečo lahko izkorišča za pranje denarja; ker je organizirani kriminal pogosto tudi v središču prirejanja izidov na športnih dogodkih, ki predstavlja donosno obliko kriminalne dejavnosti;

AP.  ker se hudodelske združbe pogosto poslužujejo osebnih podatkov, ki jih pridobijo na goljufiv način, tudi prek spleta, za izdelavo lažnih dokumentov ali spreminjanje verodostojnih dokumentov, ki jim omogočajo izvrševanje drugih kaznivih dejanj; ker je po podatkih raziskave Evropske komisije(46) med uporabniki interneta v Uniji 8 % takšnih, ki so bili žrtve kraje identitete ali imeli izkušnje s tem pojavom, in ker je 12 % uporabnikov utrpelo katero izmed oblik spletne goljufije; ker je varstvo osebnih podatkov na spletu nujen predpogoj za boj proti spletnim kaznivim dejanjem in pomembno orodje za povrnitev zaupanja državljanov v spletne storitve;

AQ.   ker pranje denarja ni povezano zgolj z dejavnostmi, ki so značilne za organizirani kriminal, ampak tudi s korupcijo, davčnimi goljufijami in utajami; ker se vsako leto v EU zaradi davčnih goljufij in utaj, izogibanja davkom in agresivnega davčnega načrtovanja izgubi škandaloznih 1 bilijon EUR potencialnih prihodkov od davkov, kar pomeni letni strošek v višini okoli 2000 EUR za vsakega evropskega državljana, ustrezni ukrepi proti temu pa niso bili sprejeti;

AR.   ker se pranje denarja izraža v vse bolj prefinjenih oblikah in vključuje na primer nezakonite, včasih pa tudi zakonite mreže stav, zlasti v zvezi s športnimi dogodki; ker je organizirani kriminal pogosto tudi v središču prirejanja izidov športnih dogodkov, ki predstavlja donosno obliko kriminalne dejavnosti;

AS.  ker dejavnosti organiziranega kriminala vedno pogosteje vključujejo ponarejanje vseh vrst izdelkov, od luksuznih dobrin pa vse do proizvodov za vsakodnevno rabo; ker to resno ogroža zdravje potrošnikov in varnost delovnih mest, škoduje zadevnim podjetjem in povzroča znatne izgube v državnih blagajnah; ker je ponarejanje včasih družbeno sprejemljivo, saj ga družba dojema kot dejavnost brez dejanskih žrtev, in ker to zmanjšuje tveganje za razkrinkanje vpletenih hudodelskih združb;

AT.  ker vse več kaznivih dejanj, storjenih v kmetijsko-živilskem sektorju, ne le resno ogroža zdravje evropskih državljanov, temveč precej škoduje tudi tistim državam, za katere je odličnost živil njihova glavna prednost;

AU.  ker je bilo po ocenah Komisije leta 2011 izgubljenih 193 milijard EUR (1,5 % BDP prihodkov iz DDV zaradi neizpolnjevanja zahtev ali opustitve pobiranja DDV; ker se zaradi obsega davčnih goljufij in izogibanja davkom zmanjšuje zaupanje državljanov v pravičnost in legitimnost pobiranja davkov in celotnega davčnega sistema; ker se je primanjkljaj DDV v EU od leta 2006 skoraj podvojil, pri čemer se po ocenah tretjino tega primanjkljaja pripisuje utaji DDV; ker bi lahko širitev operativnih pristojnosti Evropskega urada za boj proti goljufijam v boju proti utaji DDV občutno zmanjšala pojavnost tega zločina;

AV.  ker so stroški korupcije na področju javnih naročil leta 2010 samo v osmih državah članicah znašali med 1,4 in 2,2 milijarde EUR;

Potreba po skupnem pristopu na evropski ravni

AW.  ker vključitev mafijskih hudodelskih združb med vprašanja, ki so bila posebej izpostavljena v razpravi Sveta za pravosodje in notranje zadeve o prednostnih nalogah cikla politik za obdobje 2014-2017 proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu, ki je potekal 6. in 7. junija 2013, odraža tehtnost dela Posebnega odbora za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja – in Evropskega parlamenta nasploh –, ki je tej temi posvetil pomemben delež svojih javnih predstavitev mnenj, in predstavlja priznanje skupni in trdni politični usmeritvi vseh evropskih institucij za boj proti nevarnostim kriminala, ki jih povzročajo mafijske združbe in drugi kriminalni sistemi;

AX.  ker je, kot je leta 2013 ugotovil Europol, ena od največjih nevarnosti v boju proti mafiji morebitno podcenjevanje tega pojava, njegove kompleksnosti, izjemnih organizacijskih sposobnosti in sposobnosti prilagoditve različnim geografskim in družbenim okoljem, pri čemer se njegovi akterji včasih namesto za „vojaški nadzor“ ozemlja odločijo za „podtalno delovanje“, kar jim omogoča velike dobičke, pri tem pa ostanejo skriti;

AY.  ker imajo hudodelske združbe na voljo sredstva, da izkoriščajo prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala v Evropski uniji ter razlike med zakonodajami in pravnimi tradicijami držav članic; ker imajo davčne oaze in države, ki izvajajo nepregledne ali škodljive davčne prakse, bistveno vlogo pri pranju denarja nezakonitega izvora; ker lahko trdovratnost izkrivljanja, ki ga povzročajo davčne oaze, privede do umetnih tokov in negativnih učinkov na notranjem trgu EU; ker je škodljiva davčna konkurenca znotraj EU nedvomno v nasprotju z načeli enotnega trga; ker si je treba bolj prizadevati za uskladitev davčnih osnov v okviru čedalje tesnejše gospodarske, davčne in proračunske Unije;

AZ.  ker je bilo na evropski ravni nekaj že narejenega za vzpostavitev usklajenega zakonodajnega in pravnega okvira na področju organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja; ker države članice nekaterih ciljev na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ne morejo doseči same; ker bo na tem področju kljub temu treba sprejeti nove ukrepe in uskladiti nacionalne zakonodaje za boj proti tem raznolikim pojavom;

BA.  ker je treba za preprečevanje organiziranega kriminala zakonodajalcem v državah članicah omogočiti, da se hitro in učinkovito odzovejo na spremenjene strukture in nove oblike kriminalitete, in ker morajo vse države članice, zlasti po sprejetju Lizbonske pogodbe, zagotoviti Unijo svobode, varnosti in pravice;

BB.  ker mora zaščita finančnih interesov Unije in evra predstavljati prednostno nalogo; ker je treba v ta namen zajeziti vedno pogostejše pojave preusmerjanja evropskih sredstev, ki se ga poslužujejo hudodelske združbe (s t.i. goljufijami v Skupnosti), in ponarejanja evra; ker so bili za zaščito finančnih interesov EU in boj z nadnacionalnimi in čezmejnimi kriminalnimi in nezakonitimi dejavnostmi na evropski ravni razviti programi, kot so Hercule, Fiscalis, Customs in Pericles;

BC.  ker je vzajemno priznavanje priznano kot temeljno načelo, ki daje podlago pravosodnemu sodelovanju v civilnih in kazenskih zadevah med državami članicami EU;

BD.  ker so, kot je navedeno v zbirki primerov organiziranega kriminala Urada ZN za droge in kriminal iz leta 2012 (Digest of organised crime cases ), za uspešno preiskovanje organiziranega kriminala velikokrat nujno potrebne posebne preiskovalne metode; povezane so z uspehi, doseženimi pri najtežjih preiskavah, ki so jih predstavili strokovnjaki; ker člen 20(1) Palermske konvencije ZN poziva države pogodbenice, naj za učinkovit boj proti organiziranemu kriminalu uporabijo posebne preiskovalne metode; ker morajo biti takšne metode zakonsko urejene, sorazmerne in potrebne v demokratični družbi, nadzirati pa jih morajo pravosodni in drugi neodvisni organi prek predhodne odobritve in spremljanja med preiskavo ali naknadne ocene, da se zagotovi popolno spoštovanje človekovih pravic, kot to zahteva priporočilo (2005)10 Odbora ministrov Sveta Evrope o posebnih preiskovalnih metodah v zvezi s hudimi zločini, vključno s terorističnimi dejanji;

BE.  ker je neodvisnost sodstva bistvenega pomena za uresničevanje načela delitve oblasti in ker je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem pomemben za uveljavljanje načela pravne države ter varstvo človekovih pravic in državljanskih svoboščin evropskih državljanov; ker sodišča ne smejo biti podvržena kakršnemu koli vplivanju ali interesom;

BF.  ker je namen te resolucije ponuditi politično usmeritev v zvezi s prihodnjo zakonodajo Evropske komisije in držav članic;

Za enoten in dosleden zakonodajni okvir – Zaščita in pomoč za žrtve

1.  izpostavlja vsebino svojega vmesnega poročila, sprejetega z resolucijo z dne 11. junija 2013, in poudarja, da je pričujoča resolucija namenjena potrditvi in vključitvi te vsebine, tudi v tistih delih, ki tukaj niso izrecno navedeni;

2.  poziva Komisijo, naj pripravi evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja, ki bo vseboval zakonodajne in pozitivne ukrepe za učinkovit boj proti tovrstnim pojavnim oblikam kriminala;

3.  vztraja, da morajo vse države članice v svojih pravnih sistemih nemudoma in pravilno uveljaviti vse evropske in mednarodne zakonodajne akte na področju organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja; poziva države članice in Komisijo, naj dokončajo načrt o pravicah osumljenih in obtoženih oseb v kazenskem postopku, vključno z direktivo o preiskovalnem priporu;

4.  podpira cikel politik za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki se je pričel v obdobju 2011–2013 in se bo nadaljeval v obdobju 2014–2017, in poziva, naj si države članice in evropske agencije prizadevajo, da bo ta pobuda privedla do oprijemljivih rezultatov; meni, da je treba ta cikel politik vključiti v širši evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu in kriminalnim sistemom; meni, da bi moral ta cikel politik med svoje horizontalne prednostne naloge vključiti tudi korupcijo, in sicer že ob samem pričetku njegovega pregleda, ki bo predvidoma potekal oktobra 2015;

5.  poziva Svet Evropske unije, naj nemudoma pregleda svoje sklepe z dne 8. in 9. novembra 2010 o vzpostavitvi in izvajanju svežnja politik EU za boj proti hudim in organiziranim oblikam mednarodnega kriminala, da bi omogočili sodelovanje Evropskega parlamenta, v skladu z duhom Lizbonske pogodbe, pri opredeljevanju prednostnih nalog, v razpravi o strateških ciljih in pri ocenjevanju rezultatov tega svežnja politik; poziva, naj Svet obvešča Evropski parlament o rezultatih prvega cikla politik v obdobju 2011–2013 in naj enkrat letno prisluhne Stalnemu odboru za notranjo varnost (COSI), da bi se podrobno seznanil z napredkom, doseženim pri izvajanju letnih načrtov za udejanjanje strateških ciljev;

6.  ponovno poziva Komisijo, naj predlaga skupne pravne standarde za krepitev povezovanja in sodelovanja med državami članicami; zlasti poziva Komisijo, naj na podlagi ocene izvajanja okvirnega sklepa o boju proti organiziranemu kriminalu in po vzoru najnaprednejše zakonodaje držav članic do konca leta 2013 pripravi zakonodajni predlog, v katerem bo določila enotno opredelitev organiziranega kriminala, ki bi morala med drugim zajemati tudi kaznivo dejanje sodelovanja v mednarodnih hudodelskih združbah in poudariti dejstvo, da so tovrstne hudodelske skupine podjetniško naravnane, zelo dobro organizirane in vešče uporabe napredne tehnologije ter da pogosto delujejo s pomočjo ustrahovanja in izsiljevanja; prav tako poziva Komisijo, naj upošteva člen 2, točko a) Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu;

7.  poudarja, da morajo zakonske določbe Evropske unije na področju materialnega kazenskega prava spoštovati temeljne pravice ter načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, pa tudi vsebino resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2012 o pristopu EU do kazenskega prava;

8.  poziva Komisijo, naj zlorabo in izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi obravnava kot kaznivo dejanje in čim prej skupaj z državami članicami in ustreznimi mednarodnimi institucijami razvije sistem zbiranja podatkov, ki bo primerljiv na ravni EU in zanesljiv; poziva Komisijo, naj čim prej izvede vse ukrepe in instrumente, predstavljene v sporočilu Strategija EU za odpravo trgovine z ljudmi (2012–2016) ter vzpostavi observatorij za boj proti trgovini z ljudmi, odprt za vlade, organe kazenskega pregona in nevladne organizacije; poziva Komisijo in ESZD, naj okrepita zunanjo razsežnost in preprečevalni domet ukrepov in programov, zlasti preko dvostranskih sporazumov z državami izvora in tranzitnimi državami ter s posebnim poudarkom na mladoletnikih brez spremstva; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovita družbeno nesprejemljivost trgovanja z ljudmi z močnimi in podprtimi kampanjami ozaveščanja, ki naj se ocenijo enkrat letno v okviru evropskega dne boja proti trgovini z ljudmi;

9.  poziva Komisijo, naj oblikuje dosledno celovito politiko boja proti korupciji; priporoča, naj Komisija pri pripravi svojega poročila o ukrepih, ki so jih države članice in institucije Evropske unije sprejele proti korupciji, predlaga in vključi seznam konkretnih priporočil za vsako državo članico in institucijo EU, pri tem pa izpostavi primere najboljših praks v okviru boja proti korupciji, da bi države članice in institucije EU na dolgi rok spodbudila k vzajemnemu učenju; poleg tega predlaga, naj Komisija vključi tudi popoln pregled področij, ki so izpostavljena korupciji na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo naslednje poročilo objavljeno leta 2015, in tako omogoči sprotno sledenje napredku, doseženemu v prizadevanjih držav članic in institucij EU na področju boja proti korupciji; poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o ukrepih, ki so jih sprejele države članice, in po potrebi posodobi veljavno evropsko zakonodajo;

10.  meni, da zakoni o obrekovanju in razžalitvi odvračajo od morebitnega prijavljanja korupcije; zato poziva vse države članice, naj v svojih pravnih sistemih odpravijo kazni v zakonih o obrekovanju in razžalitvi vsaj v primerih, ko gre za domnevni organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja v državah članicah ali tujini;

11.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o ukrepih, ki so jih države članice sprejele proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja;

12.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 predstavi svoj predlog za uskladitev kazenskega prava na področju pranja denarja in v njem predlaga enotno opredelitev kaznivega dejanja lastnega pranja denarja, ki bo temeljila na najboljših praksah v državah članicah;

13.  se seznanja z novejšimi zakonodajnimi predlogi o ustanovitvi urada evropskega javnega tožilstva in o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter poziva k njihovemu čim prejšnjemu sprejetju; meni, da je ključnega pomena, da se javno tožilstvo podpre z jasnim okvirom postopkovnih pravic in da se jasno opredelijo kazniva dejanja, glede katerih bo pristojno;

14.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2013 pripravi zakonodajni predlog o ustanovitvi učinkovitega in celovitega evropskega programa v javnem in zasebnem sektorju za zaščito tistih, ki odkrijejo neučinkovito upravljanje in nepravilnosti ter prijavijo primere nacionalne ali čezmejne korupcije, povezane s finančnimi interesi EU, ter zaščito prič, informatorjev in oseb, ki sodelujejo s pravosodnimi organi, zlasti prič, ki pričajo proti organizacijam mafijske narave in drugim kriminalnim organizacijam, da bi rešili njihove težke življenjske pogoje (od tveganj, povezanih s povračilnimi ukrepi, do pretrganja družinskih vezi ali tudi preselitve iz njihovega domačega območja ter njihove socialne in poklicne izključenosti); poziva tudi vse države članice, naj vzpostavijo ustrezno in učinkovito zaščito za prijavitelje oz. notranje informatorje;

15.  poudarja, da bi moral učinkovit pravni okvir ustrezno upoštevati vzajemno delovanje med določbami na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja ter temeljno pravico do varstva osebnih podatkov, da bo omenjeni boj možen, ne da bi pri tem prišlo do znižanja standardov, ki veljajo na področju varstva podatkov in temeljnih pravic; s tem v zvezi pozdravlja sistem zaščite podatkov, ki ga uporablja Europol ter predlog Komisije o četrti direktivi o preprečevanju pranja denarja;

16.  priporoča, naj Evropski parlament, države članice in Komisija s podporo Europola, Eurojusta in Agencije EU za temeljne pravice na podlagi priznanih sistemov in skupnih meril opredelijo čim bolj enotne in skladne kazalnike, ki bodo omogočali vsaj merjenje obsega organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja na ravni Evropske unije ter ekonomskih stroškov in družbene škode, ki jo ti pojavi povzročajo; poziva Komisijo in države članice, naj raziščejo, kolikšno družbeno škodo povzroča okoljski, gospodarski in korporacijski kriminal;

17.  vztraja, da je treba v celoti uporabiti in okrepiti veljavne instrumente vzajemnega priznavanja in sprejeti evropsko zakonodajo, ki bo zagotavljala takojšnje in neposredno izvrševanje kazenskih sodb in vseh ukrepov pravosodnih organov, zlasti kazenskih sodb, nalogov za prijetje in odredb za zaplembo na ozemlju države članice, ki ni država, v kateri so bile te izrečene oziroma izdane, pri čemer se v celoti upošteva načelo sorazmernosti; poziva Komisijo, naj prednostno pripravi ustrezen in konkreten zakonodajni predlog za učinkovito vzajemno priznavanje odredb za zaplembo in zaseg, vključno s tistimi, ki se izdajajo na civilnopravnem področju; meni, da je treba izboljšati medsebojno pravno pomoč, pa tudi vzajemno priznavanje dokazov med državami članicami; poudarja pomen posodabljanja in izboljševanja mehanizmov zaprosil za pravno pomoč; poziva k prednostni obravnavi prošenj za izročitev, ki se nanašajo na člane hudodelskih združb, v organih, ki prejmejo takšne prošnje;

18.  poziva države članice in Komisijo, naj nadaljujejo s skupnimi prizadevanji za zaključek pogajanj o osnutku direktive o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah, da bi poenostavile zbiranje dokazov v čezmejnih zadevah in omogočile nemoteno in učinkovito pravosodno sodelovanje za boj proti mednarodnemu kriminalu;

19.  meni, da je hitro sprejetje direktive o zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, temeljnega pomena, in priznava prednostno vlogo jasnih in učinkovitih predpisov, s katerimi bo na evropski ravni mogoče doseči dejansko uskladitev; poziva države članice, naj prihodnjo direktivo pravočasno in učinkovito prenesejo v nacionalno zakonodajo;

20.  poziva države članice in Komisijo, naj si prizadevajo za mednarodno sodelovanje in podprejo vzpostavitev evropskega programa, namenjenega spodbujanju izmenjave in razširjanja dobrih praks za učinkovito upravljanje z zaplenjenim premoženjem;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo boj proti trgovini z ljudmi in prisilnemu delu; meni, da bi se boj proti prisilnemu delu moral osredotočati na mesta, kjer se izkorišča poceni delovna sila; zato poziva države članice, naj okrepijo svoje delovne inšpekcije in olajšajo delovanje tistih organizacij, kot so sindikati, ki lahko nudijo pomoč pri odkrivanju prisilnega dela;

22.  meni, da je verižna odgovornost podjetij pomembno orodje v boju proti prisilnemu delu; zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog za vzpostavitev minimalnih standardov za verižno odgovornost podjetij; spodbuja države članice, naj prepovejo sklepanje pogodb s podizvajalci v okviru javnih naročil, dokler ne bo sprejet dogovor o verižni odgovornosti podjetij;

23.  opozarja Komisijo, da je treba otrokom, ki so žrtve trgovine z ljudmi, zagotoviti posebno obravnavo ter izboljšati zaščito mladoletnikov brez spremstva in otrok, s katerimi trgujejo njihove lastne družine (primeri, ki jih je treba upoštevati pri predlogih za vrnitev v matično državo, določitvi skrbnikov itd.); poziva, da je poleg pristopa glede na spol treba upoštevati tudi vlogo zdravstvenih težav in invalidnosti;

24.  poziva Komisijo, naj razvije Listino Evropske unije za zaščito in pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, da se na način, ki je skladnejši, učinkovitejši in koristnejši za vse zainteresirane strani, zberejo vsi obstoječi kazalniki, ukrepi, programi in viri za dosego cilja okrepitve zaščite žrtev; poziva Komisijo, naj uvede telefonsko linijo za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi;

25.  poziva Komisijo, naj poveča sredstva za specializirane nevladne organizacije, medije in raziskave, da se okrepijo podpora, zaščita in pomoč žrtvam, da tako njihovo pričanje na sodišču postane manj potrebno; poziva Komisijo, naj okrepi tudi prepoznavnost in ozaveščenost o potrebah žrtev, da se zmanjša povpraševanje in izkoriščanje žrtev trgovine z ljudmi ter spodbudi prihodnost brez žrtev, kar zadeva spolno izkoriščanje in izkoriščanje delovne sile;

26.  poudarja, da Svetovna banka ocenjuje, da je vsako leto v državah v razvoju med 20 do 40 milijard dolarjev – kar ustreza 20-40 % uradne razvojne pomoči – z mehanizmi korupcije na visoki ravni odvzetih iz javnih proračunov in skritih v tujini(47) ; poziva Evropsko komisijo, naj ob upoštevanju položaja, ki ga ima Evropska unija kot največji donator na svetu, okrepi sodelovanje z ostalimi donatorji in Mednarodno organizacijo vrhovnih revizijskih institucij za razvoj zmogljivosti vrhovnih revizijskih institucij v državah prejemnicah, da bi spodbudila izvajanje mednarodnih standardov za vrhovne revizijske institucije in zagotovila, da bo finančna pomoč EU služila svojemu predvidenemu namenu in da ne bo preusmerjena;

Zaustavitev dejavnosti organiziranega kriminala s poseganjem v sredstva in premoženje

27.  poziva države članice, naj na podlagi najnaprednejših nacionalnih zakonodaj uvedejo modele zaplembe, ki ne temelji na obsodbi, za tiste primere, v katerih je na podlagi razpoložljivih dokazov in po sklepu sodišča mogoče ugotoviti, da je bilo zadevno premoženje pridobljeno s kaznivimi dejanji ali da se uporablja za izvrševanje kaznivih dejanj;

28.  meni, da bi ob spoštovanju nacionalnih ustavnih jamstev in upoštevanju premoženjske pravice in pravice do obrambe lahko predvideli instrumente za preventivno zaplembo, ki bi se uporabljali le na podlagi odločbe sodišča;

29.  poziva Evropsko komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog, ki bo na učinkovit način zagotovil vzajemno priznavanje odredb o zasegu in zaplembi, povezanih s preventivnimi premoženjskimi ukrepi, ki so jih sprejeli italijanski pravosodni organi, in z ukrepi, ki jih na civilnopravnem področju sprejemajo številne države članice Evropske unije; poziva države članice, naj nemudoma sprejmejo operativne ukrepe, ki so potrebni za učinkovito izvajanje omenjenih postopkov;

30.  poziva države članice, naj vzpostavijo upravno, policijsko in pravosodno sodelovanje, da bi na celotnem ozemlju Evropske unije izsledile premoženje nezakonitega izvora in ga zasegle ali zaplenile, tudi v okviru celovitega delovanja mreže uradov za odvzem premoženjske koristi in hitrega dostopa do nacionalnih podatkovnih zbirk, kot so na primer davčne evidence, javni registri vozil, zemljiške knjige in registri transakcijskih računov;

31.  poziva Komisijo, naj okrepi vlogo in pristojnosti uradov za odvzem premoženjske koristi, da bi ustvarila pogoje za čim prožnejši in enotnejši dostop do informacij, ki mora v celoti spoštovati varstvo podatkov in temeljne pravice; poziva države članice, naj podprejo večjo vlogo uradov za odvzem premoženjske koristi, tudi z zagotavljanjem ustreznih virov in z upoštevanjem možnosti, ki jih imajo tovrstni uradi za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja; pozdravlja delo, ki ga je doslej opravila platforma uradov za odvzem premoženjske koristi, in spodbuja njeno nadaljnje delo, da bi na evropski ravni čim bolje izkoristili obstoječe najboljše prakse in okrepili dejavnosti tovrstnih uradov;

32.  meni, da je z vidika učinkovitega odvzema moči kriminalnih sistemov, ki ga je mogoče doseči z napadom na njihovo bogastvo, temeljnega pomena uporabiti vse instrumente, ki so lahko koristni za odkrivanje nezakonito pridobljenega in mafijskega premoženja, na primer vzpostaviti centralne registre bančnih računov;

33.  poziva države članice, naj spodbujajo ponovno uporabo zaplenjenega premoženja nezakonitega izvora za socialne namene, kot je preusmeritev takšnega premoženja k žrtvam in skupnostim, ki so utrpele uničujoče posledice drog in organiziranega kriminala, ter naj ta sredstva uporabijo za financiranje boja proti kriminalu, začenši na lokalni ravni, ter čezmejnih ukrepov organov pregona, in predlaga uporabo sredstev za financiranje ukrepov, namenjenih ohranjanju neokrnjenosti takšnega premoženja

34.  priporoča državam članicam, naj sprejmejo predpise, ki bodo omogočili kazenski pregon tako za ravnanje oseb, ki drugim obljubljajo lažno lastništvo premoženja, gotovine ali drugih koristi ali razpolaganje z njimi, da bi se tako izognile ukrepom zasega ali zaplembe, kot tudi tretjih oseb, ki lažno sprejmejo lastništvo takšnega premoženja ali razpolaganje z njim;

35.  predlaga, da bi bilo treba gospodarske subjekte za najmanj 5 let izključiti iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil v vsej Evropski uniji, če so bili ti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivih dejanj sodelovanja v hudodelskih združbah, pranja denarja, financiranja terorizma, izkoriščanja oseb in otroškega dela, korupcije in ostalih hudih kaznivih dejanj zoper javno upravo, ko ta zmanjšajo fiskalno zmožnost države ali povzročijo družbeno škodo, kot so na primer utaja davkov in druga kazniva dejanja, povezana z davki, pa tudi zaradi ostalih, posebej hudih kaznivih dejanj s čezmejnimi posledicami, navedenih v členu 83(1) PDEU (t.i. evropska kazniva dejanja), pri čemer se v celoti spoštujejo pravice do obrambe v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), Listino EU in sekundarno zakonodajo EU, ki se nanaša na pravice osumljencev in obtoženih oseb v kazenskih zadevah, zgoraj navedena določba pa bi morala veljati tudi takrat, ko takšen razlog za izključitev nastopi med postopkom oddaje naročil; poleg tega priporoča, naj se gospodarski subjekti, registrirani v davčnih oazah, ki jih za takšne priznavajo mednarodne institucije, izključijo iz sodelovanja v postopkih za oddajo javnih naročil;

36.  meni, da bi se morali postopki za oddajo javnih naročil zgledovati po načelu zakonitosti in da bi bilo treba v tem okviru slediti merilu za oddajo javnega naročila, ki bo temeljilo na ekonomsko najugodnejši ponudbi, in zagotoviti popolno preglednost postopka izbire (kar je mogoče doseči tudi s sistemi e-javnih naročil), da bi preprečili goljufije, korupcijo in druge hude nepravilnosti;

37.  poziva države članice, naj z uvedbo ustreznega nadzora in objektivnih in preglednih postopkov preprečijo tveganja, povezana z vrivanjem hudodelskih skupin v javna naročila in korupcijo na tem področju;

38.  meni, da bi morali za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja okrepiti sodelovanje med zasebnim sektorjem in organi pregona, da bi zasebne akterje, zlasti v prometnem, logističnem in kemijskem sektorju, ponudnike internetnih storitev ter ponudnike bančnih in finančnih storitev tako v državah članicah kot tudi v tretjih državah, spodbudili, da zavračajo vse nezakonite ali nepravične prakse, povezane s spodbujanjem organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja ali drugih zločinov, se jih vzdržijo in jih prijavljajo sodiščem in policiji ter po potrebi Eurojustu in Europolu; poziva k strožjih sistemih zaščite za zasebne akterje, ogrožene zaradi njihovega sodelovanja pri prijavljanju dejavnosti organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja; poleg tega poziva države članice – v skladu z načelom solidarnosti – naj zagotovijo ustrezne vire in financiranje Europola, Eurojusta, agencije Frontex in prihodnjega Evropskega javnega tožilstva, saj njihovi ukrepi koristijo v enaki meri državam članicam in državljanom;

39.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2014 predstavi predlog direktive o skupnih preiskovalnih metodah za boj proti organiziranemu kriminalu v skladu s členom 87(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

40.  poziva Evropsko komisijo, države članice in podjetja, naj izboljšajo sledljivost proizvodov, na primer z navedbo države porekla pri kmetijsko-živilskih proizvodih, uporabo oznak Stalne mednarodne komisije za preskušanje ročnega strelnega orožja (CIP) za strelno orožje, ali identifikacijskih kod, ki se lahko uporabljajo tudi za davčne namene in se nameščajo na cigarete, alkoholne pijače in zdravila, ki se izdajajo na recept, da bi tako preprečile ponarejanje, hudodelskim skupinam odvzele pomemben vir prihodkov in zaščitile zdravje potrošnikov; izraža obžalovanje, ker države članice niso želele uvesti sledljivosti v posodobitev carinskega zakonika Evropske unije;

41.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoje pomorsko sodelovanje, ki predstavlja instrument za boj proti trgovini z ljudmi, drogami in ostalimi nezakonitimi in ponarejenimi izdelki ter tihotapljenju tobaka; priznava, da neskladno upravljanje meja, tudi pomorskih, nudi priložnost organiziranemu kriminalu za vdor v Evropsko unijo in pomeni težavo, ki jo je treba neprestano obravnavati; zato poziva Europol, agencijo Frontex in Evropsko komisijo, naj preučijo razvoj, povezan z zunanjimi mejami EU, in s tem povezano ranljivost teh meja;

42.  je seznanjen z obstoječimi povezavami med organiziranim kriminalom in terorizmom, kot so jih poudarili pravosodni organi in policija v nekaterih okoliščinah v zvezi s financiranjem nezakonitih dejavnosti terorističnih skupin s prihodki iz nezakonite trgovine na mednarodni ravni, in poziva države članice, naj poostrijo ukrepe za boj proti takšnim dejavnostim;

43.   spodbuja skupna usposabljanja analitikov na področju preprečevanja kriminalitete in boja proti terorizmu, tudi z vidika ustanovitve skupnih projektnih skupin, ki bodo sicer delovale na nacionalni ravni, pa tudi vzpostavitev in uporabo skupnih preiskovalnih enot na ravni Evropske unije;

44.  izpostavlja pomembne rezultate, ki so bili doslej doseženi z vzpostavitvijo skupnih preiskovalnih enot, in priznava njihovo temeljno vlogo pri razširjanju kulture sodelovanja na področju boja proti čezmejnemu kriminalu; poziva države članice, naj Okvirni sklep Sveta 2002/465/PNZ ustrezno prenesejo v nacionalno zakonodajo in svoje pristojne organe, zlasti pravosodne, spodbujajo k nadaljnjemu razvoju tega instrumenta; priznava veliko dodano vrednost skupnih preiskovalnih enot in poudarja potrebo po nadaljnjem financiranju tega koristnega preiskovalnega orodja;

45.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je organiziranemu kriminalu z zlorabo interneta že uspelo doseči znatno število morebitnih žrtev in da se poslužuje zlasti družbenih omrežij, pošiljanja neželene elektronske pošte (spamming ), omogočanja kraje intelektualne lastnine, spletnih mest z lažno identiteto (phishing websites ) in spletnih dražb; v zvezi s tem spodbuja oblikovanje celovitih nacionalnih strategij, ki bodo vključevale izobraževanje, kampanje ozaveščanja javnosti in najboljše prakse v podjetjih ter tako povečale ozaveščenost glede nevarnosti in posledic nezakonitih spletnih dejavnosti;

46.  obsoja sodelovanje hudodelskih združb pri vzpostavljanju in upravljanju nezakonitih odlagališč odpadkov in njihovo vpletenost v nezakonito trgovino z odpadki v nekaterih tretjih državah, zlasti v Afriki in Aziji; poziva države članice, naj predvidijo stroge kazni za kazniva dejanja nezakonitega ravnanja z odpadki, tudi s strupenimi odpadki, pa tudi za morebitno vpletenost skorumpiranih javnih uslužbencev;

47.  poudarja, da ima neodvisno preiskovalno novinarstvo ključno vlogo pri razkrivanju goljufij, korupcije in organiziranega kriminala, kot se je aprila 2013 izkazalo z objavo interaktivne podatkovne zbirke „Offshore Leaks “, ki je razkrila podrobne podatke o več kot 130.000 računih v davčnih oazah, pridobljene v okviru večletne preiskave Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev in 36 mednarodnih časnikov; meni, da so poročila preiskovalnih novinarjev koristen vir informacij, ki jih morajo upoštevati Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in organi kazenskega pregona ali drugi zadevni organi držav članic;

48.  poziva, naj se na evropski ravni sredstva dodelijo projektom in ukrepom, namenjenim boju proti ukoreninjanju mafijskih združb v Evropski uniji;

Krepitev pravosodnega in policijskega sodelovanja na evropski in mednarodni ravni

49.  poziva države članice, naj na nacionalni ravni vzpostavijo strukture za preiskovalne dejavnosti in boj proti hudodelskim in mafijskim združbam, ki jih bo v sodelovanju z Europolom in ob podpori Evropske komisije mogoče preoblikovati v prožno in neformalno „operativno mrežo za boj proti mafiji“, namenjeno izmenjavi informacij o strukturnih značilnostih mafijskih združb, prisotnih na tem območju, napovedi njihovih kriminalnih in finančnih dejavnosti, podatkov o tem, kje se nahaja njihovo premoženje, in informacij o poskusih vrivanja v postopke javnih naročil;

50.  poudarja, kako pomembno je na podlagi ustreznih standardov za varstvo podatkov in postopkovnih pravic krepiti sodelovanje z razvojem učinkovitega sistematičnega komuniciranja in spodbujanjem izmenjave informacij med pravosodnimi in policijskimi organi držav članic, Europolom, Eurojustom, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA) ter z ustreznimi organi v tretjih državah, zlasti državah v bližini EU, da bi izboljšali sisteme za zbiranje dokazov in zagotovili učinkovito obdelavo in izmenjavo podatkov in informacij z večjo natančnostjo in hitrostjo izmenjave, potrebnih za preiskovanje kaznivih dejanj, vključno s tistimi zoper finančne interese Evropske unije, pri tem pa v celoti spoštovali načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, pa tudi temeljne pravice Evropske unije; ponovno opozarja, da morajo biti zbiranje, hramba in obdelava podatkov med obravnavo organiziranega kriminala, korupcije in pranja denarja v vseh okoliščinah v skladu z načeli varstva podatkov, ki jih določajo EKČP, Listina EU in sekundarna zakonodaja EU; poleg tega poudarja potrebo po doseganju večje stopnje demokratične odgovornosti in odgovornosti glede spoštovanja temeljnih pravic v okviru dejavnosti Europola in Eurojusta pri njunem prihodnjem pregledu;

51.  ugotavlja, da pomanjkanje sinergije med organi kazenskega pregona in zakonodajnimi telesi, zamude, povezane z odzivanjem sodišč, in pomanjkljiva zakonodaja storilcem kaznivih dejanj pogosto omogočajo izkoriščanje vrzeli in povpraševanja po prepovedanem blagu;

52.  meni, da sta zagotavljanje prostega gibanja znotraj schengenskega območja in boj proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu med seboj tesno povezana; v zvezi s tem pozdravlja nedavno uvedbo druge generacije schengenskega informacijskega sistema, ki bo omogočil hitrejšo in učinkovitejšo izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic;

53.  poziva Evropsko komisijo, naj si prizadeva za čim večje izkoriščanje obstoječih sinergij med Evropsko pravosodno mrežo in Eurojustom, da bi dosegla znotrajevropsko pravosodno sodelovanje na najvišji ravni;

54.  poudarja, da je pomembno, da Evropska unija spodbuja dobro prakso v zvezi z načini boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu ter opredeljevanjem s tem povezanih temeljnih vzrokov, ne le v Evropski uniji, ampak tudi glede na tretje države, zlasti tiste, ki so pogosto izvor zadevnih težav;

55.  poziva Komisijo, naj razmisli o vključitvi posebnih klavzul o sodelovanju na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja v svoje pridružitvene in trgovinske sporazume s tretjimi državami; ugotavlja nezadostnost mednarodnega sodelovanja, zlasti s tretjimi državami ter še posebej sosednjimi državami izvora ali tranzita; priznava, da so potrebni odločni diplomatski ukrepi, ki bi zgoraj omenjene države spodbudili k sklenitvi sporazumov o sodelovanju oziroma izpolnjevanju podpisanih sporazumov;

56.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo vlogo sodnikov, tožilcev in uradnikov za zvezo ter naj okrepijo izobraževanje pravosodnih organov in usposabljanje na področju finančnih preiskav, da se bodo pristojni lahko borili proti vsem oblikam organiziranega kriminala (tudi kibernetskega), korupcije in pranja denarja, zlasti prek Evropske policijske akademije (CEPOL) in Evropskega omrežja za izobraževanje pravosodnih organov (EJTN), pa tudi s pomočjo celovitega izkoriščanja finančnih instrumentov, kot sta Sklad za notranjo varnost na področju policijskega sodelovanja ali program Herkul III; spodbuja poučevanje tujih jezikov v sklopu izobraževanja pravosodnih in policijskih organov za lažje čezmejno sodelovanje ter poziva k spodbujanju evropskega programa za izmenjavo dobrih praks in izobraževanje sodnikov, tožilcev in policistov;

57.  poziva EU in države članice, naj razvijejo pravna orodja in ustrezne strategije, da bodo zagotovili kazenski pregon in da bodo preiskovalni organi, ob celovitem vključevanju Europola in krepitvi njegove vloge, spodbujali in povečali pretok informacij med njimi ter opravili potrebne analize za določanje in po možnosti preprečevanje novih trendov v organiziranem kriminalu in za odzivanje nanje, obenem pa spoštovale temeljne pravice, zlasti pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov;

58.  meni, da je zaradi globalizacije organiziranega kriminala potrebno okrepljeno sodelovanje med državami članicami ter na evropski in mednarodni ravni; spodbuja tesnejše sodelovanje med Evropsko unijo, OZN, OECD in Svetom Evrope na področju boja proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja; podpira prizadevanja Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF) pri spodbujanju politik za preprečevanje pranja denarja; poziva Komisijo, naj učinkovito podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za boj proti organiziranemu kriminalu, in priporoča, da Evropska unija postane članica Skupine držav proti korupciji (GRECO); prav tako spodbuja Evropsko unijo, naj sodelovanja ne vzpostavlja zgolj z najpogostejšimi zavezniki in partnerji, ampak naj si prizadeva za oblikovanje resnično mednarodnega in globalnega odziva in rešitev na področju pranja denarja, korupcije in financiranja terorizma;

59.  poziva Komisijo, zlasti pa visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj sprejmeta pobude, ki so potrebne, da bi Unija na področju povezav med organiziranim kriminalom in terorizmom zavzela enoten pristop do tretjih držav; poziva države članice, naj nadzorujejo lastne meje in si izmenjujejo vse potrebne informacije, da bi pretrgale obstoječe ali morebitne vezi med hudodelskimi združbami in terorističnimi skupinami;

60.  močno priporoča pripravo evropskega akcijskega načrta za boj proti kibernetski kriminaliteti, da se doseže intenzivnejše medevropsko in mednarodno sodelovanje, ob podpori Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto (EC3) in s ciljem, da se državljanom (zlasti tistim najbolj ranljivim, predvsem z namenom preprečiti izkoriščanje otrok), podjetjem in javnim organom zagotovi visoka raven zaščite brez poseganja v pravico do obveščenosti in pravico do varovanja osebnih podatkov;

61.  podpira predlog evropskih voditeljev, ki so na nedavnem vrhunskem zasedanju skupine držav G8 pozvali k večji učinkovitosti boja proti utaji davkov in davčnim oazam, da bi izterjali davčne obveznosti posameznikov, ki se izogibajo plačilu davkov ali zagrešijo utajo davkov;

62.  priporoča sprejetje skupnih ukrepov za preprečevanje nezakonitih pojavov na področju varstva okolja, povezanih z dejavnostmi organiziranim kriminalom in in dejavnostmi mafijskih združb ali s posledicami njihovih dejavnosti, in boj proti takšnim pojavom, tudi s krepitvijo evropskih organov, kot sta Europol in Eurojust, ter mednarodnih organov, kot sta Interpol in Medregijski raziskovalni inštitut Združenih narodov za kriminal in pravico (UNICRI), pa tudi s souporabo metod dela in informacij iz držav članic, ki so si najbolj prizadevale za boj proti tovrstnim oblikam kriminalitete, da bi izoblikovali skupni akcijski načrt;

63.  poudarja, da se lahko s čezmejnim kriminalom spopadamo le s pravosodnim in policijskim čezmejnim sodelovanjem med državami članicami ter da že obstaja zbirka orodij, ki jo lahko uporabijo države članice, čeprav EU potrebuje več pravnih instrumentov za boj proti organiziranemu kriminalu; poudarja, da je največja ovira v resničnem boju proti organiziranemu kriminalu na ravni EU pomanjkanje politične volje v državah članicah; zato države članice poziva, naj uporabljajo instrumente, ki jih zagotavljajo EU in njene agencije;

64.  predlaga, da se spominjamo vseh nedolžnih žrtev organiziranega kriminala, zlasti mafijske narave, in se posebej poklonimo umrlim v boju proti organiziranim hudodelskim združbam z določitvijo „evropskega dneva spomina in zavezanosti v spomin na nedolžne žrtve organiziranega kriminala“, ki bi ga obeležili vsako leto, začenši leta 2014, na dan sprejetja te resolucije v Parlamentu;

Za učinkovito javno upravo, ki bo odporna na pojave korupcije

65.  meni, da lahko nejasna birokracija in zapleteni postopki škodujejo učinkovitosti upravnega delovanja in dobrobiti posameznikov ter poleg tega ogrozijo preglednost procesov odločanja, odvračajo državljane in podjetja od njihovih upravičenih pričakovanj ter tako omogočijo dobre pogoje za razvoj korupcije;

66.  meni, da imajo preiskovalni novinarji ter NVO in akademiki odločilno vlogo pri odkrivanju korupcije, goljufij in organiziranega kriminala in je zaradi tega lahko ogrožena njihova varnost; opozarja, da je bilo v petletnem obdobju objavljenih skupaj 233 poročil o preiskavah goljufij, povezanih z zlorabo sredstev EU v 27 državah članicah(48) , in meni, da bi preiskovalno novinarstvo moralo imeti na voljo ustrezne vire; zlasti podpira ukrepe Komisije za priznanje vloge preiskovalnega novinarstva pri odkrivanju in poročanju o dejstvih, povezanih s hudimi kaznivimi dejanji;

67.  poudarja, da bi bilo treba nosilce visokih funkcij ustrezno nadzorovati, kar bi morali početi med drugim tudi davčni organi; zlasti priporoča, da nosilci javnih funkcij predložijo izjave o dejavnostih, prihodkih, odgovornostih in interesih, ki jim jih je mogoče pripisati;

68.  poziva Svet in države članice, naj ratificirajo in v celoti izvajajo konvencijo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih uradnikov v mednarodnem poslovanju; poudarja negativne posledice podkupovanja tujih uradnikov za temeljne pravice, okolje in razvojno politiko Unije;

69.  poudarja, da je boj proti korupciji sestavni del krepitve zmogljivosti davčne uprave; poziva k popolnemu izvajanju Konvencije proti korupciji iz Meride (2003);

70.  priporoča, da se okrepijo mehanizmi preglednosti in integritete ter uvede debirokratizacija v javni upravi in drugih javnih organih, s čimer bi zagotovili celovit dostop do informacij v zvezi v vsemi vidiki upravne organiziranosti in dejavnosti, izvajanjem pristojnosti teh organov in uporabe javnih sredstev, tudi z zagotavljanjem pravice državljanov do dostopa do dokumentov (zlasti na občutljivem področju javnih naročil); si prizadeva za spodbujanje kulture poštenosti in integritete tako v javnem kot v zasebnem sektorju, tudi z učinkovitim programom za zaščito prijaviteljev;

71.  zaradi boljšega odkrivanja pojavov korupcije v javni upravi spodbuja uporabo razpoložljivih sredstev za tajne operacije ob upoštevanju principa pravne države ter brez poseganja v mehanizme demokratičnega nadzora in izvajanje nacionalne zakonodaje;

72.  poziva k uvedbi jasnih in sorazmernih pravil ter ustreznih mehanizmov izvajanja in nadziranja, ki se podrobneje določijo v kodeksu ravnanja, da bi se izognili zaposlovanju nekdanjih javnih uslužbencev v zasebnih podjetjih („revolving doors “ oziroma „pantouflage “) in javnim uradnikom z določenimi vodstvenimi ali finančnimi odgovornostmi do preteka določenega obdobja po prekinitvi njihove funkcije preprečili prehod v zasebni sektor, če obstaja nevarnost navzkrižja interesov s predhodno opravljano javno funkcijo; poleg tega meni, da bi bilo treba ob vsakršnem pojavu navzkrižja interesov uporabiti podobne omejitve tudi za zaposlene, ki prehajajo iz zasebnega v javni sektor; poziva k uskladitvi predpisov o navzkrižjih interesov in sistemov za spremljanje po vsej EU za različne nadzorne organe;

73.  poziva države članice, naj razvijejo celovit sistem za zaščito ljudi, ki prijavijo primere korupcije, in razširijo področje uporabe anonimnega prijavljanja korupcije; predlaga, da se za prijavljanje korupcije oblikujejo zaupni kanali; poziva k razširitvi področja uporabe pritožb na izide javnih naročil;

74.  poudarja, da so potrebne naložbe v alternativne rešitve za oskrbo z energijo povezane z obsežnimi nepovratnimi sredstvi in davčnimi olajšavami s strani držav članic in Evropske unije; poziva tako nacionalne organe kot organe Unije, naj zagotovijo, da tovrstnih nepovratnih sredstev niso deležne hudodelske združbe;

Za odgovornejšo politiko

75.  opominja politične stranke na njihovo odgovornost pri imenovanju kandidatov, zlasti pri oblikovanju volilnih seznamov na vseh ravneh; vztraja pri njihovi dolžnosti, da skrbijo za kakovost kandidatov, tudi s strogim etičnim kodeksom, ki se ga morajo ti držati in ki poleg pravil ravnanja vključuje tudi jasne in pregledne določbe glede donacij političnim strankam;

76.  ob upoštevanju načela sorazmernosti zagovarja načelo neizvoljivosti v Evropski parlament ali neupravičenosti do službovanja v drugih institucijah in organih EU za tiste osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja organiziranega kriminala, pranja denarja, korupcije ali druga huda kazniva dejanja, vključno s kaznivimi dejanji gospodarske in finančne narave; poziva k uporabi podobnih omejitev – ob upoštevanju načela subsidiarnosti in sorazmernosti – za vse voljene funkcije, od poslanca nacionalnega parlamenta naprej;

77.  priporoča državam članicam, naj v svojih kazenskih sistemih uvedejo nedopustnost vključitve na volilne sezname (nezmožnost kandidiranja) za osebe, ki so bile pravnomočno obsojene za kazniva dejanja organiziranega kriminala, pranja denarja, korupcije, vključno s hudimi kaznivimi dejanji gospodarske in finančne narave; meni, da bi morala tovrstna kazen veljati vsaj pet let, v istem časovnem obdobju pa bi morala veljati tudi nezmožnost dostopanja do vladnih funkcij na vseh ravneh;

78.  priporoča državam članicam, naj uvedejo pravila glede odvzema političnih ter vodstvenih in upravnih funkcij, če se osebo pravnomočno obsodi za kazniva dejanja organiziranega kriminala, korupcije ali pranja denarja;

79.  podpira večjo preglednost pri proračunih političnih strank, med drugim z zaostrovanjem obveznosti glede obračunavanja prihodkov in odhodkov; da bi se izognili zlorabam in zapravljanju poziva k večjemu nadzoru nad javnim in zasebnim financiranjem, da se tako zagotovi, da politične stranke in tisti, ki jih finančno podpirajo, prevzamejo odgovornost; vztraja, da je treba uvesti strog, izčrpen in pravočasen nadzor, ki mu v primeru kršitev zakonodaje o financiranju političnih strank in kampanj sledijo odvračilne finančne in kazenske sankcije;

80.  poziva države članice, naj kaznujejo kupovanje glasov, zlasti ob upoštevanju, da korist, ponujena v zameno za obljubo glasu, ni nujno zgolj denarna, ampak lahko vključuje druge koristi, vključno z nepremoženjskimi koristmi in koristmi za tretje osebe, ki niso neposredno vpletene v nezakonito dogovarjanje; priporoča, da se takšna praksa prepove kot kaznivo dejanje, ki ogroža načelo demokracije, ne glede na dokaze o ustrahovanju;

81.  meni, da je register lobistov koristno orodje za preglednost; poziva države članice, naj to orodje uvedejo, kjer še ne obstaja; nadalje poziva vlade, parlamente, izvoljene organe in javne uprave, naj poskrbijo za to, da bo vpis v register lobistov pogoj za srečanje s poslovno ali interesno organizacijo oziroma lobistično agencijo;

Za večjo verodostojnost kazenskega pravosodja

82.  priporoča državam članicam, naj poskrbijo za učinkovite, uspešne, odgovorne in uravnovešene kazenskopravne sisteme, ki bodo zmožni zagotoviti tudi pravice obrambe v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; prav tako priporoča, da se na evropski ravni oblikuje enotni mehanizem za spremljanje učinkovitosti kazenskopravnih sistemov v boju proti korupciji, s pomočjo katerega bi se izvajala redna ocenjevanja na podlagi skupnih, jasnih, preglednih in objektivnih meril in standardov ter izdajala priporočila;

83.  meni, da bi morali ukrepi za približevanje določb o korupciji obravnavati težavo različnih rokov zastaranja v državah članicah, da bi lahko upoštevali tako potrebe obrambe kot gotovosti kaznovanja, ter priporoča, da se tovrstni roki zastaranja določijo za posamezne faze ali stopnje postopka, da bi kaznivo dejanje zastaralo samo, če se zadevna faza ali stopnja ne bi zaključila v natančno opredeljenem roku; poleg tega meni, da ob upoštevanju načela sorazmernosti in pravne države kaznivo dejanje korupcije ne bi smelo zastarati, če se zadevni kazenski postopek odvija;

84.  meni, da bi moral boj proti organiziranemu kriminalu temeljiti na učinkovitih in odvračilnih mehanizmih za zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja, na prizadevanjih, s katerimi bi zagotovili, da bodo osebe, ki se namenoma izogibajo kazenskemu pregonu (ubežniki pred zakonom), privedene pred roko pravice, in na prizadevanjih, da se zaprtim voditeljem kriminalnih skupin prepreči (brez poseganja v temeljne pravice zapornikov), da bi še naprej vodili svojo združbo z dajanjem ukazov članom, kljub temu da so zaprti;

85.  spodbuja države članice, naj skupaj določijo zaporne kazni in visoke denarne kazni za vse primere hudih kaznivih dejanj, ki škodujejo zdravju in varnosti državljanov; kljub temu poudarja pomen preprečevanja organiziranega kriminala; zato spodbuja države članice, da predvidijo nadomestne kazni za zapor, na primer denarne kazni in družbeno koristno delo, kadar je to mogoče in ob upoštevanju vseh okoliščin, zlasti če gre za lažja kazniva dejanja ali če je imel obtoženec zgolj stransko vlogo, da bi zlasti mladim prestopnikom ponudili priložnost, da si ustvarijo življenje zunaj sveta kriminala;

86.  poziva države članice, naj uvedejo in izvajajo kazni, ki bodo imele odvračalni učinek in ki bodo v primeru pranja denarja sorazmerne z zadevnimi zneski;

87.  priporoča sprejetje zakonodajnega instrumenta za lažjo opredelitev tistih mednarodnih kriminalnih združb, ki predstavljajo resno grožnjo varnosti EU, da bi spodbudili sprejemanje upravnih ukrepov za boj proti njim in njihovim članom, sodelavcem in podpornikom, namenjenih blokiranju njihovih nepremičnin, sredstev in interesov v EU;

Za bolj zdravo podjetništvo

88.  opozarja na bistveno vlogo zasebnih gospodarskih subjektov in podjetij, ki se ne zatekajo k nezakonitim in nepoštenim praksam, ki spodbujajo organiziran kriminal, korupcijo, pranje denarja in druga huda kazniva dejanja, in ki tovrstne prakse zavračajo in obsojajo; jih poziva, naj v celoti sodelujejo in organom kazenskega pregona prijavijo morebitne kriminalne dejavnosti, za katere izvedo; poziva organe kazenskega pregona, naj tiste, ki spoštujejo zakon in prijavijo nezakonite dejavnosti, zaščitijo pred nevarnostmi;

89.  vztrajno poziva podjetja, naj izvajajo samoregulacijo, zagotavljajo preglednost s pomočjo kodeksov ravnanja in uvajajo nadzorne postopke, kot so notranja in zunanja računovodska revizija ter javni register lobistov, ki delujejo v različnih institucijah, da bi se izognila zlasti pojavom korupcije, nedovoljenega dogovarjanja in navzkrižja interesov med javnim in zasebnim sektorjem ter preprečila nelojalno konkurenco;

90.  poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju evropskega javnega seznama podjetij, katerim so bile dokazane dejavnosti korupcije oziroma katerih zaposleni so bili obtoženi zaradi korupcije v državah članicah in tretjih državah; meni, da bi uvrstitev na ta seznam morala pomeniti, da podjetje ne sme sodelovati v javnih naročilih v celotni EU, če je bil zadevni gospodarski subjekt pravnomočno obsojen; poudarja, da uvrstitev na „črni seznam“ učinkovito odvrača podjetja od udeležbe v dejavnostih korupcije in je dobra spodbuda zanje, da izboljšajo in izvajajo interne postopke za integriteto;

91.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo gospodarskih zbornic pri preprečevanju najpogostejših tveganj, povezanih z organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja v podjetništvu, obveščanju o tovrstnih tveganjih in boju proti njim ter naj v celoti izvajajo akcijski načrt za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in utajam; spodbuja uskladitev obdavčenja podjetij kot instrument za boj proti tovrstnim pojavom in pranju denarja ter s tem v zvezi poziva k usklajenim davčnim ureditvam v vseh državah članicah; priporoča državam članicam, naj uporabljajo pravičnejši sistem obdavčitve za učinkovitejšo razdelitev bogastva, saj kriminalne združbe izrabljajo velike razlike in revščino, ki poleg tega spodbujajo organiziran kriminal;

92.  poziva države članice, naj uvedejo zahtevo za poročanje o dobičku in davkih za vse večnacionalne družbe za vsako državo posebej, da bi odpravili agresivno davčno načrtovanje;

Za večjo preglednost bančnega sistema in delovanja poklicnih skupin

93.  poudarja pomen skupnih predpisov EU za zagotavljanje učinkovitih in odgovornih instrumentov za zaščito finančnih interesov EU; zato pozdravlja bančno unijo evroobmočja z boljšim nadzorom nad 6 000 bankami v tem območju;

94.  poziva h boljšemu sodelovanju z bančnimi sistemi in poklicnimi skupinami, tudi finančnimi in računovodskimi, ter k večji preglednosti na tem področju v vseh državah članicah in v okviru sodelovanja s tretjimi državami, zlasti z namenom opredelitve informacijskih orodij ter zakonodajnih, upravnih in računovodskih ukrepov za zagotavljanje sledljivosti finančnih tokov in odkrivanje kriminalnih pojavov ter opredelitve načinov za prijave morebitnih kaznivih dejanj;

95.  poziva revizijska podjetja in pravne svetovalce, naj nacionalne davčne organe opozarjajo na morebitne znake agresivnega davčnega načrtovanja revidiranih podjetij ali podjetij, katerim svetujejo;

96.  poziva Komisijo in druge nadzorne organe, ki imajo potreben dostop do domačih in mednarodnih kanalov sodelovanja, naj zagotovijo izvajanje ukrepov glede ustreznega izvajanja skrbnega preverjanja strank in ustreznih profilov tveganja v bankah, zavarovalnicah in kreditnih institucijah, da se družbam ali pravnim osebam v državah članicah zagotovijo natančne in aktualne informacije v zvezi s končnimi dejanskimi lastniki podjetij, skrbniških skladov, fundacij in drugih podobnih pravnih struktur, tudi iz davčnih oaz, z uporabo obveščevalnih orodij za večjo prodornost pri ugotavljanju prejemnikov sumljivih transakcij, ter da se registri podjetij redno posodabljajo in se preverja njihova kakovost; meni, da lahko preglednost tovrstnih informacij – tudi z objavo registrov dejanskega lastništva v posameznih državah in s čezmejnim sodelovanjem – pripomore k boju proti pojavom, kot so pranje denarja, financiranje terorizma, davčne utaje in izogibanje davkom;

97.  poziva Komisijo, naj razvije stroga merila glede vsebine poslovanja, da bi zaustavili ustanavljanje slamnatih podjetij ali podjetij – poštnih nabiralnikov, ki pripomorejo k zakonitim in nezakonitim praksam izogibanja in utaje davkov;

98.  predlaga natančno ovrednotenje tveganj, povezanih z novimi bančnimi in finančnimi produkti, če ti omogočajo anonimnost in uporabo na daljavo; poleg tega zahteva skupno opredelitev in jasen sklop meril za prepoznavanje davčnih oaz, kot je predlagano v resoluciji Evropskega parlamenta z dne 21. maja 2013 o boju proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in davčnim oazam, ker organiziran kriminal pogosto uporablja davčne oaze prek družb ali bank s težko določljivim lastništvom;

99.  poziva k skupnim opredelitvam in uskladitvi predpisov glede elektronskih denarnih produktov (vključno s predplačilnimi karticami, virtualnimi valutami itd.) in mobilnih denarnih produktov, kar zadeva njihovo morebitno rabo za namene pranja denarja in financiranja terorizma;

100.  meni, da lahko davčne oaze in nedostopne bančne tajnosti skrivajo nezakonite dobičke iz korupcije, pranja denarja, organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj; zato predlaga, da se odpravijo; poziva EU in države članice, naj nujno in dokončno obravnavajo to vprašanje interno, pa tudi navzven, s tretjimi državami in ozemlji, zlasti tistimi v Evropi, s katerimi imajo države članice številne in sumljive finančne transakcije, ter sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bo boj proti zločinu, korupciji in pranju denarja učinkovit in uspešen;

Zagotovitev, da se kriminal ne splača

101.  poziva vse zadevne javne in zasebne deležnike, naj sodelujejo pri odločnem boju proti pranju denarja; poziva k zagotavljanju polnega spoštovanja zahtev v zvezi z bojem proti pranju denarja s strani strokovnjakov, kar je treba doseči s spodbujanjem mehanizmov za poročanje o sumljivih transakcijah in kodeksov ravnanja, ki vključujejo poklicne skupine in strokovna združenja;

102.  poziva tretje države, zlasti članice Sveta Evrope in tiste z ozemljem na evropski celini, naj vzpostavijo učinkovite sisteme za boj proti pranju denarja;

103.  opozarja na ključno vlogo finančnih obveščevalnih enot pri zagotavljanju učinkovitosti boja proti pranju denarja in pozdravlja njihovo tesno sodelovanje z Europolom; poziva k povečanju in usklajevanju njihovih pristojnosti ter k nadaljevanju njihovega tehničnega vključevanja v Europol;

104.  meni, da bi bilo treba v novi ureditvi kljub pomembni vlogi, ki jo ima mednarodno sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami na področju boja proti pranju denarja in mednarodnemu terorizmu, predvideti tudi posodobitev predpisov, ki urejajo vlogo in organiziranost finančnih obveščevalnih enot ter načine njihovega mednarodnega sodelovanja, tudi s sklicevanjem na primere kršitev „standardov Egmont“, ki se nanašajo na zavračanje sodelovanja ali njegovo nezadostno izvajanje na mednarodni ravni;

105.  priporoča prepoved uporabe anonimnih plačilnih sredstev za stave v spletnih igrah na srečo in na splošno odpravo anonimnosti pri spletnih igrah na srečo z omogočanjem identifikacije strežnikov, na katerih gostujejo, in razvojem informacijskih sistemov, ki omogočajo popolno sledljivost obračanja gotovine, do katerega prihaja v običajnem in spletnem igralništvu;

106.  poudarja, da bi morali okrepiti sodelovanje in izmenjavo informacij med državami članicami, njihovimi regulativnimi organi, Europolom in Eurojustom, da bi preprečili kazniva dejanja pri čezmejnih spletnih igrah na srečo;

107.  poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajni okvir za boj proti pojavom pranja denarja, ki so povezani z igrami na srečo in stavami, zlasti pri športnih tekmovanjih in krvavih bojih, ki vključujejo živali, da tako prepreči nova kazniva dejanja, na primer prirejanje športnih stav, ter opredeli ustrezne kazni in nadzorne mehanizme, ki predvidevajo sodelovanje s športnimi zvezami, združenji, ponudniki običajnih in spletnih stav ter po potrebi nacionalnimi organi;

108.  poziva k večjemu sodelovanju na evropski ravni, ki bi ga usklajevala Komisija, za odkrivanje in prepoved ponudnikov spletnih iger na srečo, ki sodelujejo v dejavnostih prirejanja izidov športnih dogodkov in drugih nezakonitih dejavnostih;

109.  poziva športne organizacije, naj sprejmejo kodeks ravnanja za vse uslužbence z jasno prepovedjo prirejanja izidov športnih dogodkov zaradi stav ali z drugimi nameni, s prepovedjo stav na izid lastnih tekem in obveznostjo prijave, kadar zvejo za prirejanje izidov, ob ustreznih mehanizmih za zaščito prijaviteljev;

110.  priporoča, da se nadzorna vloga na ravni Evropske unije na področju pranja denarja v okviru njihovih pristojnosti dodeli Evropskemu bančnemu organu, Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine ter enotnemu nadzornemu mehanizmu, v sodelovanju z Europolom in drugimi pristojnimi evropskimi organi, tudi z vidika vzpostavitve dejanske Evropske bančne unije, ki bo lahko prispevala k učinkovitemu boju proti korupciji in pranju denarja; vztraja, da je treba medtem okrepiti nadzorne zmogljivosti, strokovno znanje in odločnost na nacionalni ravni, hkrati pa spodbuditi in olajšati okrepljeno sodelovanje med nacionalnimi organi;

111.  poudarja, da so javna in zasebna partnerstva bistvena pri zagotavljanju skupnega in učinkovitega odziva, ki v največji možni meri zmanjšuje ranljivost na zakonitih trgih, ter da bi bilo treba opredeliti ključne akterje v sektorju spletnih storitev in v finančnem sektorju ter jih uvrstiti med prednostne subjekte, kar zadeva izmenjavo informacij in usklajevanje, da bi se borili proti ranljivostim nastajajoče tehnologije;

112.  spodbuja sprejetje minimalnih standardov dobrega upravljanja na davčnem področju, zlasti s skupnimi pobudami držav članic za vzpostavitev odnosov z območji, ki delujejo kot davčne oaze, med drugim tudi z namenom omogočanja dostopa do informacij o lastništvu morebitnih slamnatih podjetij, ki imajo tam sedež; poziva k hitremu in celovitemu izvajanju in spremljanju sporočila Komisije z dne 6. decembra 2012 o akcijskem načrtu za krepitev boja proti davčnim prevaram in davčnim utajam (COM(2012)0722), vključno s pregledom direktive o matičnih in odvisnih družbah ter direktive o plačilu obresti in licenčnin;

113.  poziva pristojne organe držav članic, naj upoštevajo, da je mogoče tudi dejavnosti navidezno lokalnega značaja, kot so kraje avtomobilov, kraje kmetijske mehanizacije in gospodarskih vozil, vlomi, ropi, kraje bakra in drugih kovin za industrijsko uporabo, kraje tovora s tovornjakov, povezati z mednarodnim organiziranim kriminalom in da lahko te dejavnosti vodijo v druga, hujša kazniva dejanja;

114.  obžaluje razhajanja v zakonodajah držav članic na področju ponarejanja evra, zlasti glede kazni, in poziva k čimprejšnjemu zaključku pogajanj o predlogu direktive o kazenskopravni zaščiti evra in drugih valut pred ponarejanjem, ki ga je Komisija predložila februarja 2013; poziva vse zainteresirane javne in zasebne strani na ravni Evropske unije in držav članic, naj si skupaj prizadevajo za učinkovit boj proti temu pojavu;

115.  meni, da načelo izvora premoženja davčnim organom omogoča učinkovito obdavčevanje in preprečevanje davčnih utaj; meni, da je pravičen davčni sistem nujno potreben, zlasti v času krize, ko se davčno breme nepravično prenese na mala podjetja in gospodinjstva, ter da je utaja davkov deloma posledica davčnih oaz v EU;

116.  poudarja, da je krepitev boja proti davčnim goljufijam in utajam ključnega pomena za spodbujanje trajnostne rasti v EU; poudarja, da bi zmanjšanje stopenj goljufij in utaj okrepilo potencialno rast gospodarstva, kar bi utrdilo javne finance in pripomoglo k poštenim in enakim konkurenčnim pogojem za podjetja;

117.  zlasti poudarja pomen opredelitve faz v ravnanju z bankovci, da bi omogočili sledljivost v celotni verigi ravnanja z gotovino, in zato poziva Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke, naj vzpostavijo sistem sledljivosti za evrske bankovce; obenem poziva države, ki niso del evroobmočja, naj prenehajo tiskati bankovce, ki so v protivrednosti vredni več kot približno 100 EUR;

Nove tehnologije za boj proti organiziranemu kriminalu

118.  meni, da bi vsi satelitski sistemi za opazovanje Zemlje lahko prispevali k odkrivanju poti ladij, ki skrivoma prevažajo, iztovarjajo ali pretovarjajo nezakonito blago; zato poziva pravosodne organe in organe kazenskega pregona, naj izboljšajo uporabo novih tehnologij, vključno s satelitskim opazovanjem, za pomoč v boju proti dejavnostim organiziranega kriminala;

119.  pozdravlja nedavno ustanovitev Evropskega centra za kibernetsko kriminaliteto (EC3) pri Europolu in spodbuja krepitev njegove vloge, zlasti za boj proti kaznivim dejanjem čezmejnega organiziranega kriminala in za izboljšanje sodelovanja med deležniki v javnem, zasebnem in raziskovalnem sektorju ter okrepitev sodelovanja s tretjimi državami, zlasti tistimi, ki predstavljajo konkretno grožnjo EU, kar zadeva kibernetsko kriminaliteto; obžaluje dejstvo, da so bili finančna sredstva in zaposleni za vzpostavitev centra vzeti z drugih področij delovanja; poziva Komisijo, naj nove naloge Europola ustrezno upošteva v njegovih finančnih izkazih in mu dodeli zadostna sredstva za boj proti otroški pornografiji, goljufijam na področju DDV, trgovini z ljudmi itd.;

120.  meni, da bo evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR) pomemben instrument v boju proti čezmejnemu organiziranemu kriminalu zaradi boljšega sodelovanja in izmenjave informacij med organi držav članic ter uporabe novih tehnologij za nadzor zunanjih meja in območij pred mejo; poziva države članice, Komisijo in Frontex, naj zagotovijo, da bo EUROSUR do konca leta 2014 v celoti deloval;

121.  pozdravlja nedavno razširitev in okrepitev mandata Evropske agencije za varnost omrežij in informacij ter meni, da ima zaradi svojega strokovnega tehničnega in znanstvenega znanja ter prispevka k preprečevanju kibernetskih incidentov in boju proti njim ključno vlogo pri zagotavljanju visoke ravni varnosti informacijskih sistemov in omrežij znotraj Evropske unije; poziva Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij, naj si bolj prizadeva za izboljšanje odzivnih in podpornih zmogljivosti skupin za odzivanje na računalniške grožnje ter pomaga vzpostaviti evropske varnostne standarde za elektronske naprave, omrežja in storitve;

122.  priporoča širjenje kulture preprečevanja in kibernetske varnosti s celostnim in multidisciplinarnim pristopom, usmerjenim v ozaveščanje skupnosti ter spodbujanje raziskav, tehničnega in specialističnega izobraževanja, sodelovanja med javim in zasebnim sektorjem ter izmenjave informacij na nacionalni in mednarodni ravni; pozdravlja vključitev kibernetskih napadov v strateški koncept za obrambo in varnost članic zveze NATO; pozdravlja vzpostavitev organov nacionalnega usklajevanja za boj proti kibernetskim grožnjam v nekaterih državah članicah ter poziva vse ostale članice Unije, naj storijo enako;

Končna priporočila za evropski akcijski načrt za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja

123.  poziva Komisijo, naj prek Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) uvede ustrezen odstotek samoiniciativnih preiskav, ki jih izvajajo preiskovalni organi EU za boj proti goljufijam, usmerjenih na sektorje, področja in primere, kjer obstaja sum na sistemsko korupcijo ali korupcijo velikega obsega v škodo finančnim interesom EU in kjer obstajajo razlogi za sprožitev tovrstnih preiskav;

124.  za boj proti finančnim goljufijam poziva k hitri reformi direktive o zlorabi trga, ki bo ključna za krepitev integritete evropskih finančnih trgov glede na mnenje Mednarodnega denarnega sklada z naslovom „Evropska unija: ocena stabilnosti finančnega sistema“;

125.  izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da je cela vrsta novih kaznivih dejanj, kot so nezakonito trgovanje z odpadki, nezakonito trgovanje z umetninami in zaščitenimi vrstami ter ponarejanje blaga, za kriminalne združbe izjemno donosna, da imajo zelo negativne socialne, gospodarske in okoljske učinke ter da so po naravi izrazito nadnacionalna, pa ne spadajo med tako imenovana „evropska kazniva dejanja“; meni, da bi bilo treba ta kazniva dejanja ustrezno upoštevati pri odločitvah na ravni EU, zato predlaga, naj Svet v skladu s svojimi pooblastili iz člena 83(1) PDEU sprejme sklep za opredelitev drugih področij kriminala, vključno z zgoraj omenjenimi;;

126.  obžaluje, da Komisija ni objavila prvega poročila o korupciji v EU, kot je to napovedovala v svojih predhodnih izjavah, in upa, da bo to poročilo sprejeto pred koncem leta 2013.

127.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta evropski akcijski načrt proti trgovanju s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;

128.  odločno poziva države članice, naj določbe Direktive 2012/29/EU o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj čim prej prenesejo v svoje zakonodaje; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prenos te direktive v nacionalno zakonodajo ustrezen; poziva države članice in Komisijo, naj dokončajo načrt o pravicah osumljenih in obtoženih oseb v kazenskem postopku, vključno z direktivo o preiskovalnem priporu;

129.  poudarja potrebo po spodbujanju kulture zakonitosti in izboljšanju védenja državljanov o pojavu mafije; v zvezi s tem priznava temeljno vlogo kulturnih, rekreativnih in športnih društev pri ozaveščanju javnosti o boju proti organiziranemu kriminalu in pri spodbujanju zakonitosti in pravičnosti;

130.  poziva Komisijo, naj objavi preglednico stanja, iz katere bo razvidno, kako posamezne države članice prenašajo evropsko zakonodajo na področju boja proti organiziranemu kriminalu v lastne nacionalne zakonodaje;

131.  poziva, naj se to resolucijo izvede z evropskim akcijskim načrtom za obdobje 2014–2019, da bi izkoreninili organiziran kriminal, korupcijo in pranje denarja, ki bo zagotovil časovni načrt in primerna sredstva ter bo ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti kot prednostne naloge vključeval naslednje okvirno določene in neizključne pozitivne ukrepe, določene v prejšnjih odstavkih:

   (i) določiti opredelitev organiziranega kriminala (da bo med drugim vključevala kaznivo dejanje sodelovanja v organizacijah mafijske narave), korupcije in pranja denarja (vključno z lastnim pranjem denarja), ki bo temeljila tudi na poročilu o izvajanju ustrezne evropske zakonodaje;
   (ii) ukiniti bančno tajnost;
   (iii) odprava davčnih oaz v Evropski uniji, davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov s sprejetjem načela „izvora premoženja“ v skladu s priporočilom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD);
   (iv) zagotoviti popoln dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij, fundacij in skrbniških skladov („dejansko lastništvo“) tudi z ustreznim prilagajanjem in povezovanjem poslovnih registrov držav članic;
   (v) uvesti načelo pravne odgovornosti pravnih oseb, zlasti holdinških in matičnih družb za svoje odvisne družbe, v primerih finančnega kriminala;
   (vi) s pomočjo strožjih kazni izkoreniniti trgovino z ljudmi in prisilno delo, zlasti v povezavi z mladoletniki in ženskami, ter zagotoviti, da imajo žrtve te trgovine ustrezno varstvo in podporo;
   (vii) obravnavati prirejanje športnih rezultatov kot kaznivo dejanje, da bi okrepili boj proti nezakonitim športnim stavam;
   (viii) poziva države članice, naj kupovanje glasov obravnavajo kot kaznivo dejanje, tudi če so njegove koristi nepremoženjske in se stekajo k tretjim osebam;
   (ix) uvesti vseevropsko obdavčitev dohodkov pravnih oseb, ki naj bo čim bolj enotna, enakovredna in homogena;
   (x) okrepiti dogovore o sodnem in policijskem sodelovanju med državami članicami ter med EU in tretjimi državami;
   (xi) spodbujati instrumente za zaplembo premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, vključno z dodatnimi metodami za zaplembo, kot je civilnopravni odvzem premoženja, in ponovno uporabo zaplenjenega premoženja v socialne namene, v skladu z načelom subsidiarnosti;
   (xii) okrepiti boj proti okoljskemu kriminalu in trgovini z mamili;
   (xiii) ob polnem spoštovanju načela sorazmernosti zagotoviti hitro medsebojno priznavanje vseh sodnih ukrepov, s posebnim poudarkom na kazenskih sodbah, odredbah o zaplembi in evropskih nalogih za prijetje;
   (xiv) zagotoviti, da se gospodarski subjekti, ki so s pravnomočno sodbo obsojeni organiziranega kriminala, korupcije ali pranja denarja, kjer koli v Evropski uniji izključijo iz javnih naročil;
   (xv) vzpostavitev in začetek delovanja evropskega javnega tožilstva ter mu dodeliti nujne človeške in finančne vire; hkrati podpreti evropske agencije, kot sta Europol in Eurojust, ter skupne preiskovalne enote in vnaprejšnjo pripustitev naročil;
   (xvi) na ravni držav članic in Evropske unije v celoti izpolnjevati obveze iz mednarodnih instrumentov v povezavi z organiziranim kriminalom, korupcijo in pranjem denarja;
   (xvii) priznati pomembno vlogo preiskovalnega novinarstva pri ugotavljanju hudih kaznivih dejanj;
   (xviii) uvesti standardna vseevropska pravila o varstvu prič, informatorjev in tistih, ki sodelujejo s sodišči;
   (xix) osebam, ki so bile s pravnomočno sodbo obsojene organiziranega kriminala, korupcije, pranja denarja ali drugih hudih kaznivih dejanj, odvzeti možnost kandidiranja za javno funkcijo ali zasedanja takšne funkcije oziroma jih razrešiti takšne funkcije;
   (xx) opredeliti in uvesti ustrezne kazni za standardne oblike kibernetskega kriminala, tudi na podlagi enotnega sistema poročanja;
   (xxi) preprečiti korupcijo v javnem sektorju z boljšim javnim dostopom do dokumentov, s posebnimi pravili glede navzkrižja interesov in registri za preglednost;

132.  vztraja, naj Parlament še vedno posveča posebno pozornost vprašanjem, ki jih obravnava Posebni odbor za organizirani kriminal, korupcijo in pranje denarja, ter zato naroča Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj po potrebi v sodelovanju z drugimi ustreznimi parlamentarnimi odbori zagotovi, da se priporočila iz te resolucije ustrezno izvedejo na politični in institucionalni ravni, ter po potrebi zasliši izvedence, oblikuje delovne skupine in sprejme poročila o nadaljnjih ukrepih;

o
o   o

133.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Eurojustu, Europolu, Frontexu, Evropski policijski akademiji (CEPOL), Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Stalnemu odboru za notranjo varnost (COSI), Evropski investicijski banki (EIB), Svetu Evrope, Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Interpolu, Uradu Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), Svetovni banki in projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF/GAFI) ter evropskim nadzornim organom (EBA, ESMA, EIOPA).

(1) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 120.
(2) UL C 115, 4.5.2010, str. 1.
(3) UL C 195, 25.6.1997, str. 1.
(4) UL L 300, 11.11.2008, str. 42.
(5) UL L 182, 5.7.2001, str. 1.
(6) UL L 196, 2.8.2003, str. 45.
(7) UL L 68, 15.3.2005, str. 49.
(8) UL L 328, 24.11.2006, str. 59.
(9) UL L 332, 18.12.2007, str. 103.
(10) UL L 138, 4.6.2009, str. 14.
(11) UL L 121, 15.5.2009, str. 37.
(12) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(13) UL L 190, 18.7.2002, str. 1.
(14) UL L 162, 20.6.2002, str. 1.
(15) UL L 321, 8.12.2009, str. 44.
(16) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(17) UL L 309, 25.11.2005, str. 15.
(18) UL L 309, 25.11.2005, str. 9.
(19) UL L 345, 8.12.2006, str. 1.
(20) UL L 267, 10.10.2009, str. 7.
(21) UL L 319, 5.12.2007, str. 1.
(22) UL L 192, 31.7.2003, str. 54.
(23) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.
(24) UL L 134, 30.4.2004, str. 114.
(25) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(26) UL L 335, 17.12.2011, str. 1.
(27) UL L 47, 18.2.2004, str. 1.
(28) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(29) UL C 286, 30.9.2011, str. 4.
(30) UL C 42, 15.2.2012, str. 2.
(31) UL L 159, 20.6.2007, str. 45.
(32) UL C 124 E, 25.5.2006, str. 254.
(33) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 37.
(34) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 121.
(35) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 66.
(36) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0208.
(37) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0098.
(38) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0004.
(39) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0205.
(40) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0245.
(41) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 62.
(42) http://ec.europa.eu/justice/policies/privacy/docs/wpdocs/2011/wp186_en.pdf.
(43) Vir: Poročilo o kibernetski kriminaliteti družbe Norton za leto 2012 (Norton Cybercrime Report 2012 ).
(44) Mednarodna gospodarska zbornica, Transparency International , globalni dogovor Združenih narodov, Svetovni gospodarski forum, „Clean Business is Good Business “, 2009.
(45) Posebni Eurobarometer št. 374 o korupciji, februar 2012.
(46) Glej Eurobarometer, Posebno poročilo št. 390 o kibernetski varnosti, julij 2012.
(47) Glej skupno publikacijo Mednarodne gospodarske zbornice, organizacije Transparency International, globalnega dogovora Združenih narodov in Svetovnega gospodarskega foruma z naslovom „Clean Business is Good Business“, 2009.
(48) Evropski parlament, raziskava o odvračanju goljufij s sredstvi EU s pomočjo preiskovalnega novinarstva v EU-27, oktober 2012.

Zadnja posodobitev: 21. april 2016Pravno obvestilo