Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2013/2621(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0484/2013

Predložena besedila :

B7-0484/2013

Razprave :

PV 22/10/2013 - 17

Glasovanja :

PV 23/10/2013 - 11.11
CRE 23/10/2013 - 11.11

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0446

Sprejeta besedila
PDF 385kWORD 55k
Sreda, 23. oktober 2013 - Strasbourg Končna izdaja
Evropska sosedska politika na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012
P7_TA(2013)0446B7-0484/2013

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. oktobra 2013 o evropski sosedski politiki na poti k močnejšemu partnerstvu: stališče EP v zvezi s poročili o napredku za leto 2012 (2013/2621(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju naslednjih sporočil Komisije: Razširjena Evropa –sosedstvo: nov okvir za odnose EU z njenimi vzhodnimi in južnimi sosedami z dne 11. marca 2003 (COM(2003)0104), Evropska sosedska politika – strateški dokument z dne 12. maja 2004 (COM(2004)0373), O krepitvi evropske sosedske politike z dne 4. decembra 2006 (COM(2006)0726), Močna evropska sosedska politika z dne 5. decembra 2007 (COM(2007)0774), Vzhodno partnerstvo z dne 3. decembra 2008 (COM(2008)0823), Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje z dne 20. maja 2008 (COM(2008)0319), Pregled evropske sosedske politike z dne 12. maja 2010 (COM(2010)0207) in Dialog o migracijah, mobilnosti in varnosti z državami južnega Sredozemlja z dne 24. maja 2011 (COM(2011)0292),

–  ob upoštevanju naslednjih skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko: Evropska sosedska politika: na poti k močnejšemu partnerstvu z dne 20. marca 2013 (JOIN(2013)0004), Nov odziv na spremembe v sosedstvu z dne 25. maja 2011 (COM(2011)0303) in Partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z državami južnega Sredozemlja z dne 8. marca 2011 (COM(2011)0200),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve Evropske unije z dne 26. julija 2010, 20. junija 2011 in 22. julija 2013 o evropski sosedski politiki in sklepov Sveta za zunanje zadeve/trgovino z dne 26. septembra 2011 ter Evropskega sveta z dne 7. februarja 2013,

–  ob upoštevanju skupnih sporočil Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Vzhodno partnerstvo: Časovni načrt za jesensko srečanje na vrhu 2013 z dne 15. maja 2012 (JOIN(2012)0013) in Uresničevanje zavez v okviru nove evropske sosedske politike (JOIN(2012)0014) ter spremnih delovnih dokumentov skupnih služb z dne 20. marca 2013 (regionalni poročili SWD(2013)0085 in SWD(2013)0086),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva(1) ,

–  ob upoštevanju barcelonske deklaracije, sprejete na evro-sredozemski konferenci ministrov za zunanje zadeve, ki je potekala v Barceloni 27. in 28. novembra 1995, o ustanovitvi evro-sredozemskega partnerstva,

–  ob upoštevanju skupne izjave Pariškega vrha za Sredozemlje, ki je potekal 13. julija 2008,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2010 o Uniji za Sredozemlje(2) ,

–  ob upoštevanju Partnerstva iz Deauvilla, sklenjenega na srečanju voditeljev G8 v Deauvillu maja 2011, katerega podpisnica je tudi EU,

–  ob upoštevanju skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo v Pragi 7. maja 2009, in skupne izjave z vrhunskega srečanja vzhodnega partnerstva, ki je potekalo v Varšavi 29. in 30. septembra 2011,

–  ob upoštevanju skupne izjave zunanjih ministrov vzhodnega partnerstva, ki so se 23. julija 2012 sestali v Bruslju,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/424/SZVP z dne 18. julija 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za regijo južnega Sredozemlja(3) in Sklepa Sveta 2011/518/SZVP z dne 25. avgusta 2011 o imenovanju posebnega predstavnika Evropske unije za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji(4) ,

–  ob upoštevanju resolucij z dne 7. aprila 2011 o pregledu evropske sosedske politike – vzhodna dimenzija(5) in pregledu evropske sosedske politike – južna dimenzija(6) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o pregledu evropske sosedske politike(7) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o vračanju premoženja državam arabske pomladi v tranziciji(8) ,

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 12. septembra 2013 o politiki EU do Belorusije(9) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o svobodi tiska in medijev po svetu(10) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. decembra 2012 o strategiji digitalne svobode v zunanji politiki EU (11) ,

–  ob upoštevanju ustanovnega akta Parlamentarne skupščine Euronest z dne 3. maja 2011(12) ,

–  ob upoštevanju sklepov vrha evro-sredozemskih parlamentov (Marseille, 6.–7. april 2013) ter sklepov Unije za Sredozemlje in parlamentarne skupščine Euronest,

–  ob upoštevanju resolucij, ki vsebujejo priporočila Evropskega parlamenta Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Armenijo(13) , glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Azerbajdžanom(14) , glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu EU-Moldavija(15) , glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Gruzijo(16) ter glede pogajanj o pridružitvenem sporazumu med EU in Ukrajino(17) ,

–  ob upoštevanju sklepov o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani (2006/356/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ljudsko demokratično republiko Alžirijo na drugi strani (2005/690/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Arabsko republiko Egipt na drugi strani (2004/635/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Hašemitsko kraljevino Jordanijo na drugi strani (2002/357/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in državo Izrael na drugi strani (2000/384/ES), o sklenitvi Evro-mediteranskega pridružitvenega sporazuma med državami članicami Evropske skupnosti na eni strani in kraljevino Maroko na drugi (2000/204/ES) in o sklenitvi Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Tunizijo na drugi strani (98/238/ES),

–  ob upoštevanju skupne izjave o vzhodnem partnerstvu, ki so jo 17. maja 2013 v Krakovu podali zunanji ministri Višegrajske skupine, Irske in Litve,

–  ob upoštevanju dolgoletnih odnosov med EU in državami evropskega južnega sosedstva ter zgodovinskih, gospodarskih, političnih in družbenih vezi med številnimi državami članicami in državami te regije, pa tudi zavezo EU, da bo vzdrževala čim tesnejše vezi in nudila potrebno podporo v skladu s širšo evropsko sosedsko politiko,

–  ob upoštevanju dejstva, da bodo sklepi s srečanja vrha vzhodnega partnerstva v Vilni morda odločilni za prihodnost vzhodnega partnerstva in je zato treba razmišljati o dolgoročni perspektivi, ki bo segala dlje od vrha in regiji zagotavljala ambiciozno politiko spremljanja;

–  ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,

A.  ker pridružitveni sporazumi niso sami sebi namen, temveč so orodje za spodbujanje temeljitih in trajnostnih reform, sistemske preobrazbe ter usklajevanja z Unijo, njenim temeljnim vrednotami in standardi; ker je zato njihovo pravilno in pravočasno izvajanje odločilno merilo pri ocenjevanju razmer v državah, na katere se nanašajo;

B.  ker bi morala evropska sosedska politika krepiti partnerstvo med EU in državami ter družbami iz sosedstva za oblikovanje in utrditev zdrave demokracije, prizadevanje za trajnostno gospodarsko rast in urejanje čezmejnih povezav;

C.  ker privilegirani odnosi z evropskimi sosedami v okviru evropske sosedske politike temeljijo na vzajemni zavezanosti vrednotam in načelom (demokracija in človekove pravice, pravna država, dobro upravljanje, načela tržnega gospodarstva in trajnostni razvoj); ker bi se bilo treba po pregledu evropske sosedske politike osredotočiti predvsem na spodbujanje poglobljene in trajnostne demokracije, ki jo spremlja vključujoč gospodarski razvoj;

D.  ker so delujoča demokracija, spoštovanje človekovih pravic in pravna država temelji partnerstva EU s sosednjimi državami; ker zahteva oblikovanje poglobljene in trajnostne demokracije trdno in trajno zavezanost vlad, da si bodo prizadevale za svobodne in poštene volitve, svobodo združevanja, izražanja in zbiranja, svobodo tiska in medijev, pravno državo pod nadzorom neodvisnega sodstva in pravico do poštenega sojenja, boj proti korupciji, reformo varnostnega sektorja in sektorja kazenskega pregona (tudi policije) ter uvedbo demokratičnega nadzora nad oboroženimi in varnostnimi silami;

E.  ker mora biti zunanja politika Unije dosledna, zlasti pa skladna s področji notranje politike, da bi se izognila dvojnim merilom; ker gospodarska in finančna kriza ne more biti opravičilo za okrnjeno sodelovanje Unije s soseščino;

F.  ker predstavljajo množična gibanja v arabskem svetu mejnik v sodobni zgodovini držav evropskega južnega sosedstva in njihovih odnosov z EU in ker bi bilo treba sedanji diferenciran pristop v partnerskih državah, ki temelji na načelu pomoči, usklajene z uspešnostjo in napredkom (več za več in manj za manj) redno ocenjevati v poročilih o napredku v skladu s specifičnimi in ocenljivimi merili ter na podlagi njihovih potreb; ker je nedosledna uporaba ali neuporaba načela več za več samouničujoča ter lahko ogrozi celoten proces, pa tudi vpliv in verodostojnost Unije;

G.  ker so mirne ljudske demonstracije v arabskem svetu leta 2011 pozivale k dostojanstvu, izražale legitimne demokratične težnje in ostro zahtevale institucionalne, politične in socialne reforme, namenjene doseganju resnične demokracije, boju proti korupciji in nepotizmu, spoštovanju pravne države, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zmanjšanju družbene neenakosti in ustvarjanju boljših gospodarskih in socialnih razmer; ker se dve leti kasneje državljani številnih sredozemskih držav še vedno srečujejo s kršenjem temeljnih človekovih pravic in svoboščin, gospodarskimi težavami in nemiri;

H.  ker mora ocena napredka, ki so ga dosegle partnerske države pri spoštovanju človekovih pravic, temeljnih svoboščin in demokratičnega procesa ter uveljavljanju pravne države, pa tudi pri reformah trajnostnega gospodarstva in javnega sektorja, temeljiti na splošnih skupnih načelih in posebnih zahtevah, prilagojenih posameznim državam, na podlagi učinkovitih, jasnih, preglednih, objektivnih in merljivih kazalnikov in meril ter morajo upoštevati celoten napredek in stopnjo zavezanosti reformam;

I.  ker so spoštovanje in spodbujanje demokracije in človekovih pravic (zlasti pravic otrok žensk, in manjšin), pravičnost ter pravna država, temeljne svoboščine (tudi svoboda govora, vesti, veroizpovedi ali prepričanja in združevanja), svobodni in neodvisni mediji (vključno z neomejenim dostopom do informacij, komunikacij in interneta), krepitev civilne družbe, varnost (vključno z mirnim reševanjem sporov in dobrimi sosedskimi odnosi), demokratična stabilnost, blaginja, pravična porazdelitev dohodka, bogastva in možnosti, socialna kohezija, boj proti korupciji ter spodbujanje dobrega upravljanja in trajnostnega razvoja temeljna načela in cilji EU, ki morajo vedno sestavljati skupne vrednote in biti v središču evropske sosedske politike;

J.  ker se o spoštovanju temeljev demokracije ne smemo pogajati in je osnovni pogoj za tesnejše povezovanje med državami vzhodnega partnerstva in EU; ker se z uporabo selektivne pravičnosti, pridržanji v predkazenskem postopku, zapiranjem političnih nasprotnikov in neizvedbo svobodnih in pravičnih volitev državljanom odvzame zakonita pravica do izbire vlade, kar ogroža ta temeljna načela;

K.  ker je cilj evropske sosedske politike vzpostaviti območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in je zaznamovano s tesnimi in miroljubnimi odnosi v regiji, ki spodbujajo poglobljeno in trajnostno demokracijo, pravno državo, politične in gospodarske reforme, trajnostno socialno tržno gospodarstvo v sosednjih državah EU, ter oblikujejo krog prijateljev Unije, ki med seboj vzdržujejo prijateljske odnose; ker bi moralo biti zato glavno vodilo za oceno napredka prispevek vsake od strani k varnosti, solidarnosti in blaginji; ker zato obsoja negativne posledice politike zaprtih meja na sosedskem območju EU, zlasti med državami vzhodnega partnerstva in državami kandidatkami za članstvo v EU;

L.  ker je večstranska razsežnost evropske sosedske politike edinstvena priložnost za zbližanje vseh držav in zainteresiranih strani v regiji ter za doseganje opaznega napredka in razumevanja z delom na konkretnih projektih na tehnični ravni; ker parlamentarni skupščini Euronest in Euromed na politični ravni omogočata dodatno priložnost za ustvarjanje in poglabljanje medsebojnega razumevanja, ko pomagata k razvoju nastajajočih demokracij v teh regijah; ker Konferenca regionalnih in lokalnih oblasti za vzhodno partnerstvo (CORLEAP) in Evro-sredozemska skupščina lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM) igrata pomembno vlogo pri krepitvi demokracije s pomočjo gospodarskega, socialnega in teritorialnega sodelovanja;

M.  ker so svoboda tiska in medijev in digitalne svoboščine pod stalnim pritiskom v številnih državah evropske sosedske politike; ker je svoboda izražanja splošna človekova pravica, na kateri temelji demokracija, in je bistvenega pomena za uresničevanje drugih pravic; ker je treba splošne pravice in svoboščine varovati na spletu in zunaj njega;

N.  ker je EU leta 2011 revidirala svojo evropsko sosedsko politiko, da bi nudila večjo podporo partnerskim državam, ki si prizadevajo oblikovati poglobljeno in trajnostno demokracijo, ter podprla vključujoč gospodarski razvoj; ker bi morali zunanji finančni instrumenti EU, zlasti evropski sosedski instrument, podpirati cilje sosedske politike; ker je treba vzpostaviti močne in jasne vezi med političnim okvirom in podporo, ki jo ponujajo našteti instrumenti;

O.  ker je nezadovoljiv napredek številnih držav vzhodnega partnerstva lahko posledica počasne ali neobstoječe dinamike političnih in družbenih sprememb v partnerskih državah, utrujenosti Unije glede evropske sosedske politike, kar vzhodnoevropskih partnerjev ne motivira za evropsko perspektivo, gospodarske in finančne krize ter vpliva Rusije in njene konkurenčne ponudbe za povezovanje z Evrazijsko unijo;

P.  ker je vrhunsko srečanje v Vilni mejnik v razvoju vzhodnega partnerstva in pomemben preskus, ali je sosedska politika EU sposobna dati oprijemljive rezultate;

Q.  ker so pridružitveni sporazumi rezultat dvostranskih odnosov v vzhodnem partnerstvu, vendar so večstranski odnosi še vedno ključna razsežnost za razvoj dobrega regionalnega sodelovanja, ki bo temeljilo na dobrososedskih odnosih; ker je v zvezi s tem obžalovanja vredno, da so v okviru vzhodnega partnerstva številni nerešeni ozemeljski spori, ki bi jih bilo treba odpraviti; ker Parlament v celoti podpira načeli suverenosti in ozemeljske celovitosti ter pravico narodov do samoodločbe;

R.  ker bi zato EU morala imeti dejavnejšo vlogo pri mirnem reševanju sporov, tudi zamrznjenih, saj ti trenutno ustvarjajo nepremostljive ovire za celovit razvoj dobrih sosedskih odnosov in regionalnega sodelovanja v vzhodnem in južnem partnerstvu;

S.  ker parlamentarna skupščina vzhodnega partnerstva (Euronest) ostaja ključni igralec v razvoju demokratične in parlamentarne dimenzije vzhodnega partnerstva in omogoča izmenjavo najboljših praks v načinu dela parlamentov ter predstavlja temeljno platformo za zbliževanje vzhodnih partnerjev z EU in vzpostavljanje stikov z državljani;

1.  pozdravlja objavo poročil o napredku v letu 2012 za južne in vzhodne države v okviru evropske sosedske politike, vendar obžaluje, da v večini primerov ta poročila in dogodki, ki so sledili, kažejo mešanico napredka, mirovanja in nazadovanja ter opisujejo nacionalne razmere brez ovrednotenja programov, ki jih izvaja Unija, ali konkretnih priporočil v zvezi z dodeljevanjem sredstev iz naslova zunanjih instrumentov EU ali pomoči za razvojno sodelovanje in njegovega vpliva na oblikovanje politik v partnerskih državah; meni, da bi morala ta poročila vsebovati tudi oceno gibanj na podlagi primerljivih podatkov glede na prejšnja leta;

2.  poudarja, da imajo v skladu s členi 8 in 49 PEU vse evropske države, vključno s tistimi v okviru vzhodnega partnerstva, dolgoročno možnost, da vložijo prošnjo za članstvo v Evropski uniji;

3.  je trdno prepričan, da bi moral biti Evropski parlament v celoti vključen v izvajanje nove evropske sosedske politike in prilagajanje finančne pomoči EU, zlasti prek delegiranih aktov, prav tako pa bi ga bilo treba redno obveščati o napredku pri izvajanju reform v partnerskih državah in s tem povezanih prilagoditvah; obžaluje, da se z njim ne posvetujejo vedno o pripravi akcijskih načrtov oziroma ga ne obveščajo o poteku pogajanj; meni, da so resolucije Evropskega parlamenta sestavni del okvira evropske sosedske politike in poziva, da je treba poslancem Evropskega parlamenta dodeliti status opazovalcev, da bodo sodelovali na sejah pododborov o politiki in človekovih pravicah;

4.  obžaluje, da napredek partnerskih držav ni bil vedno na ravni ciljev, zastavljenih skupaj z EU; poziva, da je treba konkretno oceniti učinkovitost revidirane evropske sosedske politike; poziva k večjim prizadevanjem za usklajeno uporabo vseh instrumentov in politik, ki jih ima Unija na razpolago v okviru evropske sosedske politike; poziva k doslednemu izvajanju spodbujevalnih in razlikovalnih pristopov ter načela "več za več", kar je temelj prenovljene evropske sosedske politike; po potrebi poziva tudi k izvajanju načela "manj za manj‟ za tiste države v okviru evropske sosedske politike, ki si ne prizadevajo dovolj za izgradnjo poglobljene in trajne demokracije in za izvajanje dogovorjenih reform; poudarja, da mora osnovna podpora Unije odražati tudi razvojne potrebe partneric;

5.  poudarja pomembno vlogo civilne družbe pri procesih tranzicije in reform ter političnem dialogu v sosednjih državah; poziva EU k okrepitvi sodelovanja s civilno družbo v sosednjih državah in njeni podpori prek različnih instrumentov financiranja;

6.  meni, da bi bilo treba pri podpiranju prehoda v demokracijo posebno pozornost nameniti razvoju institucionalne zmogljivosti demokratičnih institucij, podpori vsem demokratičnim političnim strankam in civilni družbi ter pravicam žensk in manjšin, prav tako pa v družbe partnerskih držav zakoreniniti pravno državo, človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti svobodo zbiranja, izražanja, združevanja ter svobodo tiska in medijev; poziva Unijo in države članice, naj okrepijo partnerstva med različnimi organizacijami in sektorji družbe, da bi nanje prenesli lastništvo procesa evropskega sosedstva; ponovno poudarja, da bi bilo treba med drugim to izpeljati z ustvarjanjem horizontalnih povezav med različnimi akterji v družbi na podlagi tesnih partnerstev med organizacijami civilne družbe (nevladne organizacije, sindikati, poslovne organizacije, mediji, organizacije mladih) in projektov tesnega sodelovanja z nacionalnimi organi in upravami (zlasti na področju izobraževanja);

7.  meni, da bi bilo treba v okviru poročil o napredku opraviti ustrezno analizo o enakosti spolov; poudarja, da je treba v prenovljeni evropski sosedski politiki večjo pozornost nameniti okrepitvi pravic delavcev in sindikatov in prizadevanjem za vključevanje enakosti spolov ter sodelovanju in dialogu z nevladnimi organizacijami, sindikati in drugimi organizacijami civilne družbe;

8.  vztraja pri spoštovanju splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kar je temeljno načelo zunanje politike EU; meni, da je podpora civilne družbe ključni element prenovljene evropske sosedske politike, zato priporoča, da je pomoč civilni družbi, tudi socialnim partnerjem, izzivu primerna in da se v ta namen vzpostavi tesno sodelovanje z Evropsko ustanovo za demokracijo;

9.  poudarja, da so glavne nevladne organizacije vzpostavile skupne platforme tako za Unijo za Sredozemlje kot za vzhodno partnerstvo; meni, da bi se bilo treba s temi forumi civilne družbe primerno in pravočasno posvetovati pri pripravi, izvajanju in spremljanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike;

10.  meni, da bi bilo treba večstranske strukture evropske sosedske politike bolj strateško konsolidirati in razvijati; meni, da bi morali glede na osrednjo vlogo "učinkovitega multilateralizma" v zunanji politiki Unije Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje preučiti možnost, da bi multilateralna narava evropske sosedske politike služila kot okvir za organiziranje političnih odnosov širše v Evropi;

11.  poziva Unijo, naj okrepi prepoznavnost projektov v partnerskih državah, financiranih iz naslova evropske sosedske politike ali ki jih ta podpira, in naj aktivneje sodeluje z družbo, da bi izboljšala svoj ugled in sprejetost med državljani držav v okviru evropske sosedske politike, zlasti prek uporabe medijskih kampanj in dokazovanja dodane vrednosti sodelovanja z EU;

12.  obžaluje, da so bila sredstva iz postavke 4 večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2030 močno zmanjšana v primerjavi s prvotnim predlogom Komisije; poudarja, da je ambiciozno financiranje vzhodnega partnerstva ključnega pomena za doseganje nadaljnjega napredka pri reformah, izmenjavo najboljše prakse ter doseganje in/ali ohranjanje polno delujočih demokracij v vzhodnem sosedstvu EU, kar je zanjo življenjskega pomena; meni, da bi bilo treba ohraniti sedanje ravnotežje med državami v okviru evropske sosedske politike na vzhodu in jugu, pri tem pa v celoti spoštovati načeli razlikovanja in prilagojenega pristopa, ki sta se izvajali do sedaj; vztraja, da bi bilo treba ustrezne proračunske organe redno obveščati o kazalnikih in smernicah, ki vplivajo na odločanje v zvezi s proračunsko podporo, in da bi moral biti Parlament vključen v postopek dodeljevanja in odvzema sredstev na podlagi izvajanja načela "več za več" oz. "manj za manj";

13.  poudarja, da so svoboda izražanja, pluralnost in neodvisnost medijev temelji demokracije; zato poudarja pomen podpore EU neodvisnim, trajnostnim in odgovornim javnim medijskim službam pri zagotavljanju kakovostnih, pluralnih in raznolikih vsebin, pri tem pa upoštevati, da je vloga svobodnih in neodvisnih javnih medijev pri poglabljanju demokracije, čim večjem vključevanju civilne družbe v javne zadeve in okrepitvi vloge državljanov na poti k demokraciji ključna;

14.  priznava, da so svobodne in poštene volitve ključnega pomena za prehod v demokracijo in izpostavlja vlogo neodvisnih medijev, zlasti javnih medijskih služb, pri preglednem, verodostojnem in demokratičnem izvajanju volilnega procesa; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej podpirata demokratično izvajanje prihajajočih volitev v državah partnericah, vključno z okrepitvijo svobode in pluralnosti medijev, in svojo podporo, kjer je mogoče, še povečata;

Vzhodno partnerstvo

15.  priporoča, da bi morala Unija: (a) okrepiti izvajanje načela "več za več‟ in to spodbuditi prek pozitivne konkurence in sodelovanja med partnerskimi državami, pa tudi izkazati potrebno podporo državam vzhodnega partnerstva, ki se pri izvajanju pravnega reda Skupnosti soočajo s pritiskom tretjih držav; (b) uporabiti dvotirni pristop, pri čemer bi morala biti zahtevna do vlad držav vzhodnega partnerstva, pri tem pa ostati odprta, radodarna in zanimiva za državljane držav partneric; (c) te državljane spodbujati, da se zavežejo promoviranju vrednot, na katerih temelji EU, in sicer demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bi tako postali glavna sila spremembe normativne moči; (d) oblikovati dolgoročno strategijo spodbujanja evropskih vrednot, ki bi zajemala notranje spremembe in prizadevanja teh družb za svobodo in blaginjo; (e) decentralizirati vzhodno partnerstvo, tako da se poveže z javnimi akterji na obeh straneh in jim ponudi lastništvo, in sicer prek horizontalnih partnerstev in tesnega medinstitucionalnega sodelovanja, povezanega z večjo mobilnostjo, medosebnimi stiki, poenostavitvijo izdajanja vizumov in možnostjo odprave vizumov, pri čemer bi morale imeti prednost sosednje države, ter (f) parafirati ali podpisati pridružitvene sporazume in si prizadevati za njihovo čimprejšnje izvajanje, najprej začasno, potem pa v celoti, preden se izteče sedanji mandat Evropskega parlamenta in Evropske komisije, če so seveda izpolnjeni ustrezni pogoji in zahteve; (g) se vzdržati uporabe sile ali groženj o tem pri reševanju sporov v regiji in poudarja, da so pogajanja v mednarodno sprejetih okvirih na podlagi načel mednarodnega prava edini možni način reševanja konfliktov v regiji;

16.  ponovno poudarja svoje stališče, da če ena država vzhodnega partnerstva zasede ozemlje druge, to pomeni kršitev temeljnih načel in ciljev vzhodnega partnerstva in da bi moralo reševanje konflikta v Gorskem Karabahu potekati v skladu s sklepi varnostnega sveta Združenih narodov št. 822, 853, 874 in 884 iz leta 1993 ter osnovnimi načeli skupine iz Minska, ki deluje pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so zapisana v skupni izjavi iz Aquile z dne 10. julija 2009;

17.  obžaluje, da se stopnjuje pritisk več vrst na države vzhodnega partnerstva, bolj kot se približuje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni; meni, da je ta pritisk nesprejemljiv in poziva Rusijo, naj se vzdrži ravnanja, ki pomeni jasno kršitev helsinških načel; močno poudarja, da države vzhodnega partnerstva zaradi svojih svobodnih odločitev ne bi smele nositi posledic, kot so trgovinski ukrepi, vizumska politika, omejena mobilnost delavcev, vmešavanje v zamrznjene konflikte, in drugo; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj teh obžalovanja vrednih dogodkov ne obravnavata samo v okviru njihove trgovinske razsežnosti, ampak naj ukrepata in branita partnerske države Unije tako, da države vzhodnega partnerstva močno podpirata pri njihovih evropskih prizadevanjih in odločitvah; kljub temu poudarja, da so pridružitveni sporazumi in poglobljeni in celoviti sporazumi o prosti trgovini načrti reform, ki koristijo vsem;

18.  je še naprej zavezan nadaljnjemu razvijanju parlamentarne skupščine Euronest, ki je pomemben forum za večstransko medparlamentarno sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva; obžaluje predlagano zmanjšanje sredstev v proračunskih postavkah za evropsko sosedsko politiko v večletnem finančnem okviru, saj je njihov cilj tesnejša podpora ukrepom in projektom, povezanih z izgradnjo demokracije in pravne države ter spodbujanjem človekovih pravic;

19.  poudarja, da bi bila odprava vizumskih zahtev za državljane držav vzhodnega partnerstva pomembna gesta in bi jim resnično pomagala pri približevanju državam članicam EU;

20.  meni, da je objava časovnega načrta za vzhodno partnerstvo 2012–2013 prvi korak k razvoju boljših načinov spremljanja; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej razvijata ustrezne mehanizme za nadaljnje ukrepanje, s katerimi bo mogoče oceniti uspešnost in dosežke držav vzhodnega partnerstva ter določiti jasne in merljive cilje;

21.  priporoča, da bi morale države vzhodnega partnerstva: (a) uravnotežiti in podvojiti prizadevanja za izpolnjevanje političnih, pravnih in gospodarskih meril; (b) v svoje družbe zakoreniniti temeljne vrednote demokracije, pravne države, človekovih pravic, enakosti spolov in boja proti korupciji; (c) še bolj okrepiti družbene spremembe, procese reform in sistemsko nadgrajevanje javnih standardov in uprave, pri čemer bi morale evropsko povezovanje dojemati kot dolgoročno strateško odločitev in ne zgolj kot prizadevanja na gospodarskem in upravnem področju; (d) odpraviti razkorak med besedami in dejanji; (e) več pozornosti nameniti večstranski strukturi vzhodnega partnerstva in učenju prek najboljše prakse; (f) pri regionalnih konfliktih uporabiti duh in izkušnje iz zgodovine evropskega povezovanja ter povečati regionalno, politično in gospodarsko sodelovanje med njimi, saj je treba dvostranska vprašanja rešiti na miren način, dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje pa so temeljni elementi vzhodnega partnerstva; (g) vključiti državljane in javne akterje v horizontalna partnerstva in v tesno sodelovanje s partnerji v Uniji ter sodelovanje s civilno družbo in mladimi, saj je to dejavnik, ki omogoča spremembe; (h) se vzdržati uporabe sile ali groženj o tem pri reševanju sporov v regiji, pri tem pa poudarjati, da so pogajanja v mednarodno sprejetih okvirih na podlagi načel mednarodnega prava edini možni način reševanja konfliktov v regiji;

22.  je zaskrbljen nad ruskimi ukrepi, ki partnerske države odvračajo od političnega in gospodarskega povezovanja z EU; ponovno poudarja suvereno pravico vsake države do odločanja o političnih in trgovinskih povezavah; meni tudi, da je postopno povezovanje partnerskih držav z EU v celoti skladno z njihovimi prizadevanji za prijateljske odnose z Rusijo; zavrača stališče, da je igra z ničelno vsoto vzorec za odnose EU in Rusije s partnerskimi državami;

23.  ponovno poudarja, da si je treba prizadevati za stabilnost in varnost v regiji, ki sta potrebni za doseganje ciljev vzhodnega partnerstva, tudi v okviru nadaljnjega povezovanja z EU; poziva k nadaljevanju prizadevanj za reševanje ozemeljskih konfliktov v Gruziji, Azerbajdžanu, Armeniji in Moldaviji; ;

24.  opozarja, da zaveza pridružitvenemu sporazumu in poglobljenemu in celovitemu sporazumu o prosti trgovini izključuje vsakršno sočasno sodelovanje v carinski uniji;

25.  poziva države članice in vzhodnoevropske partnerice, naj pregledajo svoje politike glede izvoza orožja v regijo, da bi dosegli dogovor o razorožitvi in demilitarizaciji konfliktnih območij; poziva Rusijo, naj upošteva dogovore na konstruktiven način, pri čemer naj v celoti spoštuje suverenost držav v regiji in se vzdrži vsakršnih ukrepov, ki bi ogrozili stabilnost v njej;

26.  poudarja, da se EU in vzhodnoevropske države partnerice soočajo s skupnimi političnimi izzivi glede zagotavljanja zanesljive in varne oskrbe z energijo; opozarja, da je v vzhodnem partnerstvu in evropski sosedski politiki za obdobje 2014–2020 sodelovanje na področju energetske varnosti jasno opredeljeno kot prednostno področje; pričakuje, da bo tretje vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni spodbudilo večje sodelovanje na energetskem področju in povečalo energetsko varnost na obeh straneh;

27.  opozarja, da je Pogodba o ustanovitvi Energetske skupnosti podlaga za vzpostavitev popolnoma integriranega regionalnega energetskega trga, ki spodbuja rast, naložbe in stabilen regulativni okvir; priporoča, naj se v ta namen Pogodba podaljša tudi po letu 2016, odločanje pa naj se prilagodi prihodnjim izzivom, vključno z vzpostavitvijo mehanizmov pravnega nadzora za obravnavanje pomanjkljivega izvajanja pravnega reda ter mehanizmov solidarnosti; pozdravlja gruzijsko prošnjo za pristop k Energetski skupnosti, s čimer bi se ji pridružila kot tretja država vzhodnega partnerstva, potem ko sta to že storili Ukrajina in Moldavija; poziva k nadaljnjemu širjenju Energetske skupnosti prek evropske sosedske politike v skladu s cilji Energetske skupnosti in na podlagi skupnih interesov; poudarja, da bi moralo biti regulativno povezovanje skladno s skupnimi naložbami v povezovalne zmogljivosti in infrastrukturo ter obnovljivo energijo, energetsko učinkovitost in nove tehnologije; poudarja ključni pomen nadaljnje diverzifikacije oskrbovalnih in prometnih poti;

28.  poziva, da je treba varnosti v vse sporazume z državami vzhodnega partnerstva vključiti tako klavzulo o energetski, da bi zagotovili popolno spoštovanje zakonodaje EU na področju notranjega energetskega trga, kot tudi mehanizem zgodnjega opozarjanja, da bi zagotovili zgodnjo oceno morebitnih tveganj in težav, povezanih s prevozom in oskrbo z energijo iz tretjih držav, in vzpostavitev skupnih okvirov medsebojne pomoči, solidarnosti in reševanja sporov;

Armenija

29.  je seznanjen z doseženim napredkom in demokratičnimi standardi ter izpolnjevanjem zahtev iz pridružitvenega sporazuma, vendar priznava, da je še vedno treba odpraviti preostale pomanjkljivosti na področju demokracije; je seznanjen, da bi bilo treba doseči napredek tudi na področju upravnih reform, vključno s kazenskim pregonom, sodstvom in bojem proti korupciji; obžaluje, da se je armenski predsednik nedavno zavezal carinski uniji; želi opomniti armenske oblasti, da taka politika ni skladna s pridružitvenim sporazumom; v zvezi s tem obžaluje, da je bila ta odločitev sprejeta brez popolnega parlamentarnega nadzora ali odprte in pregledne razprave v armenski družbi; zato upa, da bo Armenija nadaljevala reforme, povezane z EU, saj utegne njihovo izvajanje državo privesti do gospodarske blaginje in ji lahko pomaga rešiti socialno-ekonomske in politične probleme, ki jo še vedno pestijo; poziva k nadaljnjemu sodelovanju z EU, do katerega ima EU odprt odnos; nadalje obsoja napade na civilne aktiviste, ki so demonstrirali za evropsko povezovanje, in zahteva, da se storilce privede pred sodišče;

30.  pozdravlja izvajanje preudarnih makroekonomskih politik in strukturnih reform v Armeniji ter nadaljnji napredek pri uresničevanju ciljev akcijskega načrta;

Azerbajdžan

31.  obžaluje, da Azerbajdžan glede vprašanja pristopnih sporazumov nima jasne vizije in se ga loteva neodločno; poudarja ekonomski potencial odnosov med EU in Azerbajdžanom, vendar je zaskrbljen zaradi pomanjkljivosti na področju demokracije, vladavine prava in človekovih pravic v tej državi; zato vztraja, naj Azerbajdžan pokaže svojo zavezanost in zviša standarde, med drugim v zvezi s svobodo govora in združevanja, ter naj demokratični opoziciji prizna pravice; vztraja, da je predpogoj za vsak sporazum o strateški posodobitvi partnerstva z Azerbajdžanom izpustitev političnih zapornikov in prenehanje nadlegovanja političnih aktivistov, zagovornikov človekovih pravic in novinarjev;

32.  obžaluje dejstvo, da po ugotovitvah dolgoročne misije ODIHR zadnje predsedniške volitve, ki so potekale 9. oktobra 2013, z omejitvami svobode združevanja in izražanja spet niso izpolnjevale standardov OVSE; glede na to poziva azerbajdžanske oblasti, naj obravnavajo in čim prej izvedejo vsa priporočila iz sedanjega in preteklih poročil ODIHR/OVSE; ter poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi 14 politikov iz vrst azerbajdžanske opozicije, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki so jih v zadnjih mesecih zaprli, tudi Tofika Jakunluja in Ilgarja Mamadova(18) ;

Belorusija

33.  obžaluje, da se nesprejemljivo stanje v zvezi s človekovimi pravicami, demokracijo in političnimi zaporniki ne izboljšuje ter da ni napredka pri spoštovanju vrednot in standardov, za katere se zavzema Unija; vztraja, da mora Unija zavzeti kritičen pristop in pristop strogega pogojevanja, obenem pa imeti prijaznejši in bolj odprt odnos do civilne družbe in nevladnih organizacij, ki bi jih bilo treba podpreti, da bodo spremljale in zagotovile reforme; poziva beloruske oblasti k sodelovanju v dialogu o modernizaciji in začetku pogajanj z EU za sporazum o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu, da se spodbudijo stiki med ljudmi;

34.  poziva beloruske oblasti, naj predsedovanje Litve in vrhunsko srečanje vzhodnega partnerstva v Vilni izkoristijo kot še eno priložnost za izboljšanje odnosov z EU, seveda, ko bodo izpustili vse politične zapornike, zato da se začne politični dialog, med drugim o demokratičnih reformah, svobodnih in poštenih volitvah, spoštovanju vladavine prava, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter sodelovanju z opozicijo in civilno družbo, pod pogojem da beloruske oblasti dokažejo spoštovanje teh temeljnih vrednot;

35.  ponovno poudarja, da je EU pripravljena izboljšati odnose z belorusko vlado takoj, ko se bodo njene oblasti zavezale izvajati skupno opredeljeno agendo, vključno s spoštovanjem demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim z brezpogojno izpustitvijo in rehabilitacijo vseh političnih zapornikov; poudarja pa, da je vse sodelovanje strogo pogojeno;

36.  poudarja, da je zlasti treba povečati finančno podporo za neodvisne medije;

Gruzija

37.  je seznanjen z doseženim napredkom pri modernizaciji države in izpolnjevanju zahtev iz pridružitvenega sporazuma v zadnjih letih, pa tudi s prizadevanji oblasti v boju proti korupciji; pozdravlja zgleden miren prenos oblasti po demokratičnih parlamentarnih volitvah; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so še vedno pomanjkljivosti pri izvajanju demokratičnih standardov; v zvezi s tem poudarja potrebo po še večjem izboljšanju in reformah za neodvisno in nepristransko sodstvo in učinkovit kazenskopravni sistem, pa tudi nediskriminatoren volilni sistem in spoštovanje pravic manjšin; je seznanjen s potekajočimi sodnimi preiskavami vodilnih političnih osebnosti, tudi Vana Merabišvilija, in poziva k popolnemu spoštovanju evropskih standardov in norm; podpira prizadevanja gruzijske vlade, da bi zmanjšala napetosti z Rusijo in hkrati ohranila proevropsko usmeritev države; ponovno poudarja, da EU odločno podpira ozemeljsko celovitost Gruzije;

38.  poziva k parafiranju pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim prostotrgovinskim sporazumom o prosti trgovini, na vrhunskem srečanju v Vilni in k hitremu sprejetju akcijskega načrt za liberalizacijo vizumskega režima; meni, da bi moralo biti parafiranje pridružitvenega sporazuma odvisno od pogoja, da se v Gruziji doseže opazen napredek na področju vladavine prava in demokracije, ter da se pri naslednjih predsedniških volitvah izpolnjujejo evropski standardi; se zaveda, da bodo izvajanje pridružitvenega sporazuma, prosta trgovina in odprava vizumov pomembno vplivali na proces reform v Gruziji;

39.  poziva Komisijo, naj začne uporabljati to pravilo pogojevanja in določi sklop meril, pa katerih se bo ocenjeval napredek;

40.  poudarja, da bodo predsedniške volitve, ki bodo 27. oktobra 2013 in bodo torej potekale sočasno z zaključkom pogajanj o pridružitvenem sporazumu z EU, pokazatelj pripravljenosti Gruzije, da uporablja standarde demokracije in vladavine prava z vsemi pravicami za opozicijo, da sodeluje na volitvah, ter svobodnih neodvisnih medijev, ki lahko poročajo o kampanji brez vmešavanja oblasti;

41.  poudarja, da se Gruzija ne bi smela odreči evropskim težnjam ter bi se morala upreti pritiskom, naj odstopi od povezovanja z EU;

Moldavija

42.  pozdravlja trdno politično voljo za izpolnitev zahtev pridružitvenega sporazuma, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, pa tudi akcijski načrt za liberalizacijo vizumskega režima in napredek v zvezi z doseganjem soglasja o projektu plinovoda Iasi-Ungheni; izreka pohvalo prizadevanjem za modernizacijo, ki se izvajajo v državi, zlasti povečanju izdatkov za izobraževanje; poziva k hitremu podpisu in zaključku vseh potrebnih postopkov, da se sporazum čim prej uveljavi; se pa zaveda pomanjkljivosti demokratičnih institucij in potrebe po stalni krepitvi teh institucij; spodbuja vlado Moldavije, naj si še naprej vztrajno prizadeva za izvajanje potrebnih ukrepov; je prepričan, da so politična stabilnost in trajno soglasje o reformah, zlasti v zvezi z vladavino prava in neodvisnostjo od državnih institucij, bistvene za evropske težnje te države;

43.  spodbuja parafiranje pridružitvenega sporazuma na vrhunskem srečanju v Vilni, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini, in upa, da bodo dvostranski pogovori o vizumih hitro zaključeni; se zaveda, da bodo izvajanje pridružitvenega sporazuma, prosta trgovina in potovanje brez vizumov pomembno vplivali na proces reform v Moldaviji; v zvezi s tem ugotavlja, da je najnovejša kriza razkrila krhkost doslej doseženega demokratičnega procesa, in poudarja, da si je treba prizadevati za to, da se izoblikujejo resnično verodostojne neodvisne demokratične institucije;

44.  priporoča, naj se pridružitveni sporazum podpiše čim hitreje v bližnji prihodnosti (po vrhunskem srečanju v Vilni), če se bodo zahteve še naprej tako izpolnjevale kot doslej;

45.  pozdravlja predlog Komisije, naj povsem sprosti uvoz vina iz Moldavije, in upa, da bo hitro izvajanje predloga pomagalo ublažiti negativne posledice ruske prepovedi uvoza za moldavsko vino;

46.  pozdravlja vzpostavitev novega plinovoda med Moldavijo in Romunijo ter spodbuja nadaljnje prizadevanje in upiranje pritiskom Rusije, naj se država odpove pridružitvenemu sporazumu;

Ukrajina

47.  pozdravlja sedanji dialog med Ukrajino in EU ter njune skupne želje, da bi podpisali pridružitveni sporazum na vrhunskem srečanju vzhodnega partnerstva, ki bo 28. in 29. novembra 2013;

48.  spodbuja ukrajinske oblasti, naj storijo še več pri izpolnjevanju zahtev pridružitvenega sporazuma, določenih v sklepih Sveta z dne 10. decembra 2012 o Ukrajini in resoluciji Parlamenta z dne 13. decembra 2012 o razmerah v Ukrajini(19) ter pri reševanju odprtih vprašanj glede selektivne pravičnosti ter reform volilnega in pravosodnega sistema; pozdravlja pa nedavne zaveze predsednika Janukoviča in voditeljev opozicije, da bodo v ukrajinskem parlamentu začeli sprejemati potrebne pravne akte, in pričakuje hitro izpolnitev teh obljub pred vrhunskih srečanjem v Vilni; je seznanjen z doslej doseženim napredkom, poudarja pa potrebo po nadaljnjih reformah, zlasti reformi državnega tožilstva; izreka pohvalo delu nadzorne misije Evropskega parlamenta v Ukrajini in pozdravlja podaljšanje njenega mandata do 12. novembra 2013; upa in verjame, da bo v okviru misije in na podlagi poziva Pata Coxa in Aleksandra Kwašniewskega ukrajinskemu predsedniku kmalu dosežena obojestransko sprejemljiva rešitev primera Julije Timošenko;

49.  je seznanjen z evropskimi težnjami Ukrajine in ponovno poudarja svoje stališče, da je zelo pomembno poglobiti odnose med EU in Ukrajino ter Ukrajini ponuditi evropsko perspektivo, kar je v interesu obeh strani;

50.  priporoča, naj Svet podpiše pridružitveni sporazum med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi, če bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je 10. decembra 2012 formalno opredelil Svet zunanjih ministrov in jih podprl Parlament v resoluciji z dne 13. decembra 2012; pod pogojem, da so izpolnjene zgoraj navedene zahteve, podpira sklep Sveta o začasni uporabi pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino takoj po njegovem podpisu; namerava začeti postopek popolne ratifikacije pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino v sedanjem zakonodajnem obdobju, če bodo izpolnjene vse zahteve in bo nato sporazum podpisan;

51.  obsoja sedanje trgovinske sankcije, ki jih je sprejela Rusija za ukrajinski izvoz, da bi pritisnila na Ukrajino in jo odvrnila od podpisa pridružitvenega sporazuma z EU; poziva Rusijo, naj teh sankcij ne uvaja in naj se politično ne vmešava in izvaja pritiskov;

Južno sosedstvo

52.  je zaskrbljen zaradi težav, s katerimi se države južnega Sredozemlja srečujejo pri premagovanju izzivov, povezanih s prehodom v demokracijo;

53.  poudarja pomembno vlogo, ki jo je imela pravna in tehnična pomoč Unije in njenih držav članic za oblasti v državah arabske pomladi, da so lahko dosegle konkretne rezultate v prizadevanjih za povrnitev premoženja;

54.  pozdravlja uspeh svoje pobude za ustanovitev projektne skupine za Tunizijo, Jordanijo in Egipt ter poudarja, da bi morala ta srečanja med zasebnimi zainteresiranimi stranmi, javnimi organi in mednarodnimi organizacijami zagotoviti večjo vključenost civilne družbe in nevladnih organizacij ter prinesti konkretne rezultate, če politične razmere omogočajo večje gospodarsko sodelovanje in povezovanje; predlaga, da se preuči možnost razširitve te pobude na druge države v regiji;

55.  meni, da mora biti uspešen prehod v trajnostno demokracijo prednostna naloga Unije za južno sosedstvo, ter institucije EU in države članice poziva, naj v ta namen okrepijo svojo podporo;

56.  priporoča, da Unija ohrani in po potrebi okrepi svoja prizadevanja za podpiranje prehoda v južnih državah partnericah, pri čemer naj se osredotoči na demokratično preobrazbo, partnerstvo z ljudmi in civilno družbo ter trajnostno in vključujočo gospodarsko rast;

57.  poudarja, da sta socialna pravičnost ter izboljšanje kakovosti življenja ključna elementa prehoda, ki zdaj poteka v državah južnega sosedstva; izraža globoko zaskrbljenost zaradi razmer na področju zaposlovanja, zlasti med mladimi, ter poziva Komisijo, naj podpre učinkovite politike zaposlovanja;

58.  opaža, da je število študentov iz držav južnega sosedstva, ki sodelujejo v programih Tempus in Erasmus, kljub dodatnemu financiranju, ki je bilo tema programoma dodeljeno v letu 2012, zelo nizko; ponovno poziva Komisijo, naj vzpostavi evro-sredozemski program Leonardo da Vinci, da bi spodbudila mobilnost mladih pripravnikov, ki želijo pridobiti poklicne izkušnje v tujini, ter s tem prispevala k boju proti brezposelnosti mladih, ki je v južnem Sredozemlju močno razširjena;

59.  poziva Unijo in njene države članice, naj z državami južnega sosedstva izvajajo konkretno in učinkovito politiko mobilnosti, zlasti s sočasnim podpisom sporazumov o liberalizaciji vizumskega režima in ponovnem sprejemu, podobnih tistim, ki so jih podpisale z večino držav vzhodnega partnerstva; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je krepiti mobilnost in sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja, širiti in utrjevati obstoječe programe ter mobilnost za študente, diplomante, učitelje in profesorje ter spodbujati izmenjavo med visokošolskimi zavodi in zavodi za poklicno usposabljanje, skupaj z javno-zasebnimi partnerstvi na področju raziskav in podjetništva; meni, da je nujno treba razviti enostavnejše postopke za izdajanje vizumov udeležencev v teh programih; poziva EU, naj razvije smiselno in celovito strategijo, pri kateri bodo sodelovale Evropska služba za zunanje delovanje, Komisija, države članice in partnerji iz južnega sosedstva, da bi obravnavali priseljevanje in zaščitili begunce in prosilce za azil, ki prihajajo iz južnega sosedstva, zlasti ob upoštevanju arabske pomladi in nadaljnje nestabilnosti v severni Afriki;

60.  ponovno poudarja, kako pomembno je, da institucije EU in države članice pokažejo resnično politično voljo za prevzem dejavne vloge pri reševanju konfliktov v tej regiji, zlasti izraelsko-palestinskega konflikta, tako da ne bodo več ovirali izvajanja evropske sosedske politike;

61.  meni, da je prednostna naloga podpreti partnerske države pri razvoju in financiranju projektov o regionalni politiki in vključevanju regionalnih enklav; v zvezi s tem priporoča sprejetje ukrepov, s katerimi bi gradili na izkušnjah Unije pri upravljanju evropskih regionalnih skladov za razvoj usposobljenosti tako partnerskih držav kot sekretariata Unije za Sredozemlje;

62.  meni, da je nujno potrebno spodbujanje projektov za trajnostni in vključujoči socialno-ekonomski razvoj in povezovanje v Magrebu, da bi olajšali pretok blaga, storitev, kapitala in oseb; opozarja, da je konflikt v zahodni Sahari velika ovira za povezovanje v tej regiji; poziva Alžirijo in Maroko, naj vzpostavita dejavno partnerstvo, ki bo sposobno premagovati regionalne izzive, vključno z zahodnosaharskim konfliktom; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje skupnega sporočila visoke predstavnice in Komisije iz decembra 2012, v katerem so navedeni predlogi za podporo petim državam Magreba v prizadevanjih za tesnejše sodelovanje in poglobljeno regionalno povezovanje; pozdravlja dejstvo, da je Unija prevzela severno sopredsedovanje Uniji za Sredozemlje, in pričakuje, da bo spodbujala doslednost politik, splošno usklajevanje in učinkovitost, pri tem pa posebej upoštevala projekte, ki prejemajo finančno podporo;

63.  spodbuja vse strani, vpletene v spor, naj si prizadevajo za doseganje pravične, mirne, trajne in vzajemno sprejemljive politične rešitve o zahodni Sahari v skladu z ustreznimi resolucijami Združenih narodov, vključno s tistimi, ki dopuščajo samoodločbo; poudarja, da je pomembno zagotoviti človekove pravice za Sahravijce ter da je treba te pravice uveljavljati v zahodni Sahari in v begunskih taboriščih v Tindoufu, vključno s pravicami sahravijskih političnih zapornikov, ki niso imeli pravičnega sojenja in bi jih morali izpustiti;

64.  poudarja pomen Unije za Sredozemlje kot instrumenta za institucionalizacijo odnosov z južnim sosedstvom; poudarja pomen prihodnjih ministrskih srečanj za poživitev evro-sredozemskega partnerstva in pospešitev skupnih projektov;

65.  ponovno poudarja, da je cilj za južno partnerstvo približati bregova Sredozemlja, da bi za 800 milijonov prebivalcev vzpostavili območje miru, demokracije, varnosti in blaginje, EU in njenim partnericam pa zagotovili učinkovit dvo- in večstranski okvir, ki jim bo omogočal premagovanje demokratičnih, družbenih in gospodarskih izzivov in spodbujanje regionalnega povezovanja, zlasti z vidika trgovine, ter zagotovil njihovo sodelovanje v korist vseh, pa tudi pomoč partnerjem pri gradnji demokratičnih, pluralističnih in laičnih držav, zlasti prek programov za gradnjo institucionalnih zmogljivosti, ob sočasnem razvijanju vzajemno koristnih, uravnoteženih in ambicioznih ureditev za trgovino z blagom in storitvami, za katero bi najprej opravili ustrezno oceno učinka, ki bi lahko vodila v poglobljene in celovite sporazume o prosti trgovini; meni, da bo to gotovo pomenilo prvi korak k širokemu evro-sredozemskemu gospodarskemu prostoru, ki bi lahko pripomogel k odpravljanju gospodarskih težav naših sosedskih partnerskih držav na jugu ter olajšal povezovanje jug-jug;

66.  poudarja, da je podpiranje procesa vračanja premoženja, ki so ga pokradli nekdanji diktatorji in njihovi režimi, moralna dolžnost za EU; meni, da je vračanje premoženja nadvse politično vprašanje zaradi njegove simbolne vrednosti in da je treba ponovno vzpostaviti odgovornost v duhu demokracije in načela pravne države; ugotavlja, da mora vračanje premoženja pomeniti ključno politično zavezo EU v njenem partnerstvu z južnim sosedstvom; ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti mehanizem EU, katerega cilj bo zagotavljati pravno podporo državam južnega sosedstva v procesu vračanja premoženja;

67.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v večji meri spodbujajo države v tej regiji, da bodo v svoje zakone vključile jasne določbe in izvajale programe, s katerimi bodo zagotovile pravice žensk, njihovo udeležbo v političnem in gospodarskem odločanju, dostop do izobraževanja in ekonomsko neodvisnost ter odpravile vse oblike nasilja nad njimi;

68.  meni, da bi morala EU zakonodajalcem zagotoviti pomoč in znanje pri preučevanju in pripravi zakonodaje v zvezi s sektorjem IKT, da bi sprostili velik potencial digitalnih tehnologij za demokratični proces in gospodarski razvoj ter regionalno sodelovanje; meni, da sta prosti pretok informacij in dostop do interneta bistvena za izboljšanje na družbenem in gospodarskem področju; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno spoštovati digitalno svobodo;

69.  izraža resno zaskrbljenost zaradi vedno pogostejšega verskega nasilja v tej regiji, zlasti nad kristjani, in poziva Unijo, naj ukrepa tudi v okviru evropske sosedske politike;

70.  ponovno poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost vzhodnega partnerstva za sredozemske projekte v partnerskih državah ter naj poskrbi, da bodo prebivalcem teh držav bolj razumljivi, in sicer prek prikaza dodane vrednosti, ki jo prinaša sodelovanje z EU;

Alžirija

71.  ugotavlja, da je Alžirija potrdila namero glede sodelovanja v evropski sosedski politiki, vendar še ni sprejela akcijskega načrta; pozdravlja začetek pogajanj o akcijskem načrtu med EU in Alžirijo ter slednjo močno spodbuja, naj ta instrument izkoristi za krepitev svojih odnosov z EU; poziva Alžirijo, naj pospeši pogajanja v okviru evropske sosedske politike, da bi hitro sprejeli akcijski načrt;

72.  pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejel alžirski parlament za izboljšanje sodelovanja z Evropskim parlamentom ter kakovost političnega dialoga med njima;

73.  pozdravlja podpis memoranduma o soglasju 7. julija 2013 o vzpostavitvi strateškega partnerstva med Evropsko unijo in Alžirijo na področju energetike, ki bo nazadnje omogočil tesnejše povezovanje trgov, razvoj infrastrukture in prenos tehnologije med stranema;

74.  poudarja, da potrebujemo politiko, ki omogoča popolno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode združevanja ter pravico do demonstracij; upa, da bo pričakovani pregled alžirske ustave potekal v okviru odprtega in preglednega postopka, ki bo odprt za vse politične usmeritve v državi, tako da bo lahko prispeval k utrjevanju demokracije in načela pravne države; je seznanjen, da je misija Evropske unije za opazovanje volitev (EU EOM), ki je bila poslana v Alžirijo za splošne volitve 10. maja 2012, potekala nemoteno; opozarja na priporočila te misije in alžirske oblasti poziva, naj izvedejo potrebne izboljšave kot pripravo na prihodnje volitve; ponovno izraža pripravljenost Unije za podpiranje tega procesa;

75.  poziva Unijo, naj utrdi in še bolj okrepi svojo podporo organizacijam civilne družbe v Alžiriji ter programom, ki spodbujajo zaposlovanje žensk in mladih, gospodarsko upravljanje, izboljšanje poslovnega okolja ter krepitev svoboščin in temeljnih pravic;

76.  poziva Alžirijo, naj olajša delo organizacij civilne družbe s spodbujanjem svobode združevanja in pravice do demonstracij;

Egipt

77.  je zaskrbljen zaradi sedanjega razvoja političnih dogodkov v Egiptu po tem, ko je 3. julija 2013 oblast prevzela vojska, zaradi politične polarizacije, resnih gospodarskih težav ter razmer na področju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v tej državi, ter glede varnosti v regiji, zlasti na Sinaju; najstrože obsoja vse oblike nasilja, vključno z napadi na koptske cerkve, ter meni, da so bile nedavne operacije egiptovskih varnostnih sil nesorazmerne in so povzročile nesprejemljivo število smrtnih žrtev in ranjenih; poziva egiptovsko vlado, naj se vzdrži tovrstnih ukrepov; poziva vse politične strani, naj sodelujejo v pravem vključujočem dialogu, da se ponovno vzpostavi demokratični proces, ki bo upošteval legitimne zahteve in želje Egipčanov; poudarja potrebo po narodni spravi vseh političnih in socialnih sil, kar zajema tudi zmerne elemente Muslimanske bratovščine, ki bo ključna za napredek pri prehodu v demokracijo, vključno z organizacijo predsedniških in parlamentarnih volitev; poudarja, da bi lahko EU prek visoke predstavnice/podpredsednice Komisije spodbujala dialog med glavnimi političnimi akterji v tej državi, kar bi koristilo vzpostavitvi vlade narodne enotnosti za pripravo volitev; zlasti priporoča, da visoka predstavnica/podpredsednica Komisije pošlje jasno sporočilo, da bi ilegalizacija Muslimanske bratovščine oslabila demokratično vključevanje in ogrozila možnosti za vrnitev k demokraciji;

78.  poudarja, da Egipt čaka uspešna prihodnost le na podlagi demokratične rešitve s popolnoma delujočimi demokratičnimi institucijami, ki bodo zagotovile varnost vseh državljanov, demokratični prehod pa bi moral vključevati pravico do poštenega sojenja za vse;

79.  poziva Unijo, naj pri dvostranskih odnosih in svoji finančni pomoči Egiptu na eni strani upošteva resne gospodarske izzive, s katerimi se ta država srečuje, in njihove socialne posledice, na drugi pa naj uporabi načelo pogojevanja (več za več); meni, da se Unija ne bi smela zavezati popolnemu in podrobnemu prostotrgovinskemu sporazumu z Egiptom, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za politično stabilnost, kot so dokončna ustanovitev izvoljenih demokratičnih organov, načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ugotavlja, da je Svet za zunanje zadeve 21. avgusta 2013 visoki predstavnici/podpredsednici Komisije Catherine Ashton naročil pregled vprašanja pomoči EU na podlagi evropske sosedske politike in pridružitvenega sporazuma na podlagi zavezanosti Egipta glede načel, na katerih slonita, ter na podlagi razumevanja, da se bo pomoč najranljivejšim skupinam in civilni družbi nadaljevala;

80.  meni, da bi se morala Unija osredotočiti na podporo spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti pravic žensk, pravic manjšin ter svobode prepričanja, pa tudi na prehod v demokracijo, razvoj institucionalnih zmogljivosti, reformo sodstva in varnosti, razvoj demokratičnih političnih strank in nevladnih organizacij ter izboljšanje poslovnega okolja; meni, da bi morala EU ohraniti sedanjo pomoč in podporo nevladnim organizacijam in civilni družbi kot del strategije za sodelovanje s političnimi akterji v Egiptu ter podpreti pristni proces prehoda v demokracijo; pozdravlja sklep Sveta za zunanje zadeve z dne 21. avgusta 2013, da se za vso opremo, ki se uporablja za notranje zatiranje, začasno ukinejo izvozna dovoljenja v Egipt ter da se ponovno ocenijo izvozna dovoljenja, ki jih zajema skupno stališče EU;

81.  ceni prizadevanja visoke predstavnice/podpredsednice Komisije za posredovanje in meni, da bi morala Unija unovčiti svoj edinstveni položaj in mreže odnosov med ključnimi egiptovskimi akterji ter si še naprej prizadevati za politično rešitev v skladu z osnovnimi parametri prehoda v demokracijo;

82.  je seznanjen s posebnim poročilom Računskega sodišča (št. 4/2013) o sodelovanju z Egiptom na področju upravljanja in z odgovori Komisije ter Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje poziva, naj iz tega oblikujeta zaključke glede potrebe po večji učinkovitosti pomoči Unije;

Izrael

83.  ugotavlja, da Izrael uspešno izvaja akcijski načrt, sprejet aprila 2005 za obdobje treh let ter podaljšan do konca leta 2012; obžaluje diskriminatorno politiko sedanje izraelske vlade ter poziva k sprejemu ukrepov za večje in boljše pravice manjšin, zlasti tistih iz arabsko-izraelske in beduinske skupnosti v državi; poleg tega poziva Komisijo ter Evropsko službo za zunanje delovanje, naj okrepita prizadevanja in nadalje razvijata projekte za dosego tega cilja;

84.  pozdravlja obnovo neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci; poudarja svojo zavezo za rešitev v obliki soobstoja dveh držav znotraj meja iz leta 1967, z vzajemno dogovorjenimi zamenjavami ozemlja ter Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav; izraža svoje neodobravanje in ponovno obsoja naraščajoče število nezakonitih naselbin na zasedenem ozemlju ter poziva izraelsko vlado, naj ustavi naseljevanje in se odpove vsem načrtovanim projektom za izgradnjo novih naselbin; odločno opozarja, da je gradnja naselbin očitna ovira na poti do uspeha mirovnih pogovorov med Izraelom in Palestino in izvedljivostjo rešitve o soobstoju dveh držav; opozarja na smernice EU o upravičenosti izraelskih subjektov, ki so se naselili na ozemljih, ki jih je Izrael zasedel od junija 1967, in dejavnosti, ki jih tam izvajajo, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov EU od leta 2014 dalje;

85.  izraža zaskrbljenost zaradi sklepa Izraela, da prekine svojo dejavnost v Svetu ZN za človekove pravice in pri rednem splošnem pregledu, ki ga opravijo ZN; poziva Izrael, naj izvaja Konvencijo ZN o otrokovih pravicah, naj prizna mladoletnike kot posebno skupino ter naj spoštuje pravice palestinskih mladoletnikov brez diskriminacije;

86.  poziva Izrael, naj še nadalje obravnava vprašanje uporabe upravnega pridržanja in zagotavlja mednarodne standarde na področju pravic za palestinske zapornike, zlasti ženske in otroke, kljub dejstvu, da še je število palestinskih zapornikov v upravnem pridržanju v letu 2012 zmanjšalo;

Jordanija

87.  priznava boljše sodelovanje med Unijo in Jordanijo, zlasti po podpisu protokola za sodelovanje Jordanije v programih Unije, ter pozitivni napredek na področju političnih reform, zlasti ustanovitev volilne komisije in ustavnega sodišča ter sprejetje volilnega zakona;

88.  pozdravlja izvajanje političnih reform v Jordaniji; vendar obžaluje uporabo vojaških sodišč v primerih, ki zadevajo svobodo izražanja, kar je v nasprotju z ustavo, spremembo zakona o tisku in objavah, ki zadevajo elektronske objave, ter zamude pri krepitvi neodvisnosti pravnega sistema;

89.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj prednostno obravnavata projekte, ki podpirajo demokratične in sodne reforme, boj proti korupciji ter humanitarno pomoč beguncem;

90.  pozdravlja aktivno vlogo Jordanije pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu ter njena znatna prizadevanja pri sprejemu beguncev iz Sirije; ugotavlja, da je bilo po podatkih UNHCR 8. oktobra 2013 v Jordaniji 538 839 sirskih beguncev, vključno z neregistriranimi begunci; pozdravil bi podpis Konvencije ZN o statusu beguncev s strani Jordanije;

91.  je globoko zaskrbljen zaradi posledic, ki jih ima sirska kriza za Jordanijo, in ker se država nevarno bliža skrajni točki zasedenosti s sirskimi begunci, kar lahko povzroči novo veliko nestabilnost glede zmogljivosti in virov za nudenje zatočišč in humanitarne pomoči družinam, ki bežijo pred spopadi; poziva Unijo, naj velikodušno pomaga Jordaniji obvladovati vse večji pritok beguncev ter spopadati se z veliki notranjimi izzivi zaradi gospodarske nestabilnosti, inflacije in stopnje brezposelnosti;

Libanon

92.  poziva k hitremu izvajanju akcijskega načrta ter obžaluje počasen potek reform, vendar se zaveda nestabilnosti konteksta, zlasti zaradi trajanja spopadov v Siriji, kar ima posledice za Libanon, zlasti zaradi prihoda beguncev in vnosa političnih nesoglasij;

93.  meni, da bi lahko bila pomoč Unije osredotočena na podporo institucijam in razvoju njihovih zmogljivosti, na humanitarno pomoč zaradi naraščajočega števila beguncev iz Sirije, na krepitev sodnega sistema in njegove neodvisnosti, ter na pomoč na mejah; poziva libanonski parlament, naj nadaljuje svoje zasedanje po razporedu in naj čim prej sprejme volilni zakon;

94.  ugotavlja nevtralnost Libanona v sirskem konfliktu in pozdravlja njegova prizadevanja za sprejem sirskih beguncev;

95.  ugotavlja, da se glede na podatke UNHCR število sirskih beguncev v Libanonu približuje milijonu, vključno z neregistriranimi begunci, ter je globoko zaskrbljen zaradi posledic sirske krize za Libanon in ker se država nevarno bliža skrajni točki zasedenosti s sirskimi begunci, kar lahko povzroči novo veliko nestabilnost glede zmogljivosti in virov za nudenje zatočišč in humanitarne pomoči družinam, ki bežijo pred spopadi; poziva Unijo, naj velikodušno pomaga Libanonu obvladovati vse večji pritok beguncev ter spopadati se z veliki notranjimi izzivi zaradi gospodarske nestabilnosti, inflacije in stopnje brezposelnosti;

96.  pozdravlja libanonsko zavezo, da sprejme in pomaga sirskim beguncem, kljub omejenim zmogljivostim in potrebi, da ohrani ravnovesje med skupnostmi, ter prizadevanje, da omeji posledice konflikta v regiji, vendar obžaluje dejstvo, da nastale razmere ovirajo izvajanje načrtovanih reform v državi; poudarja pomen novega, vključujočega volilnega zakona;

97.  pozdravlja vlogo Libanona pri nudenju zatočišča več kot milijonu Sircev, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove in državo; izraža pohvalo iznajdljivosti libanonskega prebivalstva pri sprejemanju beguncev in ponovno poudarja svojo popolno podporo libanonskim oblastem pri nadaljevanju teh prizadevanj;

Libija

98.  spodbuja libijske oblasti, naj pospešijo demokratične reforme in ukrepe za stabilizacijo varnosti in političnih razmer; poziva k obnovi pogajanj za čim hitrejši podpis pridružitvenega sporazuma med Unijo in Libijo kot sredstva za pomoč prizadevanjem države na poti k reformam; poziva Libijo, naj pripravi osnutek in sprejme njegov akcijski načrt;

99.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujeta z drugimi mednarodnimi institucijami, ki delujejo v regiji, in naj dopolnjujeta njihovo delo ter tako pomagata Libiji pri procesu izgradnje demokracije;

100.  poudarja pomen izgradnje močnega in neodvisnega sodnega sistema, izraža zaskrbljenost zaradi razmer na področju človekovih pravic v Libiji ter poziva k boju proti rasizmu in diskriminaciji manjšin;

101.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se osredotočita na pomoč pri vzpostavitvi civilne družbe in izgradnji institucij v Libiji, pri pripravi osnutka ustave, vzpostavljanju zmogljivosti, usposabljanju libijskih visokih uradnikov in učinkovitih varnostnih sil (oboroženih sil in policije), ki lahko zagotovijo mir in red v državi; poudarja, da bi EU lahko okrepila prizadevanja za pomoč pri reformiranju libijskega sodnega sistema ter na drugih področjih, kot je neodvisnost medijev, spoštovanje človekovih pravic, nacionalna sprava in boj proti korupciji, da bi se zadostile potrebe, ki so jih izrazile libijske oblasti, vključno s tistimi v zvezi z upravljanjem meja, zlasti južnih, ter za zagotavljanje migracijske politike, ki bo spoštovala človekove pravice;

102.  pozdravlja napotitev v Libijo misije EU za pomoč na mejah v okviru skupne varnostne in obrambne politike za pomoč državi pri varovanju meja, kar ima kratkoročne in dolgoročne cilje, ki bodo prispevali k konsolidaciji države in pomagali v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, zlasti proti trgovini z orožjem in ljudmi, ne samo v Libiji, ampak tudi v širši regiji; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj ponovno pregleda vlogo in razsežnost te misije, da se jo prilagodi izredno velikim potrebam na terenu; je kritičen do počasnosti postopkov, zlasti ob upoštevanju resnosti razmer;

Maroko

103.  pozdravlja zavezanost Maroka, da poglobi svoje odnose z EU ter v celoti izkoristi status prednostnega partnerstva; meni, da bi morala biti pomoč Unije Maroku zlasti usmerjena v izvajanje ustave, reformo sodnega sistema, krepitev zmogljivosti demokratičnih institucij in podporo civilne družbe, tudi na lokalni ravni, prispevanje k človeškemu razvoju maroškega prebivalstva ter v pogajanja za ambiciozen, uravnotežen in vzajemno koristen poglobljen in celovit sporazumom o prosti trgovini;

104.  pozdravlja predlog za sprejetje sklepa Sveta o izvajanju akcijskega načrta EU in Maroka o izvajanju prednostnega statusa (2013–2017)(20) ;

105.  pozdravlja zavezanost Maroka, da si prizadeva za politične reforme; priporoča hitro izvajanje nove ustave, skupaj s časovnim razporedom za sprejetje organskih zakonov in nacionalne listine za reformo pravnega sistema, ter v zvezi s tem poudarja, da je reforma v teku že vsaj tri leta z veliko finančno pomočjo Unije; opozarja, da bi moralo izvajanje političnih reform, zlasti procesa za napredno regionalizacijo, ob spoštovanju kulturnih, ekonomskih in socialnih posebnosti prispevati k razvoju Maroka in pomagati pri utrditvi demokratičnih procesov na lokalni ravni;

106.  pozdravlja dejstvo, da je postala parlamentarna razprava v Maroku bolj dinamična, vendar je kritičen do pomanjkanja kakršne koli reference na delo skupnega parlamentarnega odbora EU-Maroko v poročilu o napredku;

107.  poziva Maroko, naj spodbuja enakost med spoloma, ustanovi organ za spodbujanje enakosti med spoloma in boj proti diskriminaciji, ratificira Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter pregleda določbe svojega družinskega kodeksa v zvezi s poligamijo in porokami mladoletnih deklet;

108.  se zaveda dela, ki ga je opravil maroški nacionalni svet za človekove pravice, ter poziva, naj imajo njegove regionalne pisarne potrebne človeške in finančne vire, da lahko Svet zadovoljivo opravlja svoje naloge in sprejme nove;

Palestina

109.  poziva k učinkovitemu izvajanju novega akcijskega načrta; pozdravlja napredek palestinskih oblasti pri izvajanju sedanjega akcijskega načrta, kljub zelo težkim razmeram pozdravlja obnovo neposrednih pogajanj med Izraelci in Palestinci; poudarja, da ni alternative za neposredna pogajanja med stranmi za dosego rešitve o soobstoju dveh držav;

110.  ponovno vztraja, da je potreben spravni proces znotraj Palestine, ki bi ga morala podpirati in omogočiti EU ob koordinaciji visoke predstavnice/ podpredsednice; poziva palestinske politične akterje, naj začnejo pogajanja za jasen časovni razpored, ki bo v najbližji možni prihodnosti predvideval predsedniške in splošne volitve; poudarja, da je pristna palestinska sprava bistvena za uspešno nadaljevanje palestinsko-izraelskih mirovnih pogovorov ter za stabilnost in splošno preživetje palestinske države;

111.  poziva Evropsko komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj prednostno podpreta ukrepe za krepitev institucij in vzpostavitev pravne države in dobrega upravljanja, za posodobitev javnih storitev ter za projekte, katerih cilj je vključitev žensk in mladih v gospodarske in politične dejavnosti;

Sirija

112.  izraža svoje globoko obžalovanje zaradi nadaljnjega zaostrovanja silovite krize v Siriji ter uporabe kemičnega orožja v državi in je razburjen zaradi stalnega nasilja v tej civilni vojni; izraža svojo solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami; meni, da tako velike kršitve humanitarnega prava ne morejo ostati nekaznovane, ter zahteva močan odziv mednarodne skupnosti in Unije in v zvezi s tem poudarja odgovornost za zaščito civilnega prebivalstva; meni, da morata v zvezi s humanitarno katastrofo v Siriji mednarodna skupnost in Unija nemudoma prednostno zagotoviti, da humanitarna pomoč doseže tiste, ki v Siriji in v sosednjih državah, ki jih je prizadela kriza, zlasti Egipt, Irak, Jordanija, Libanon in Turčija, potrebujejo osnovne dobrine in storitve, ter poziva, naj se posebna pozornost nameni položaju Palestincev v Siriji;

113.  poziva EU, naj sprejme ustrezne in odgovorne ukrepe v zvezi z možnostjo, da se begunci zatečejo v njene države članice; poziva Komisijo in države članice, naj še nadalje spremljajo sedanje razmere in naj izdelajo krizni načrt, vključno z možnostjo uporabe direktive o začasni zaščiti, če in kadar bi razmere to zahtevale;

114.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega zaostrovanja silovite krize v Siriji in najodločnejše obsoja uporabo kemičnega orožja proti civilistom, kar je glede na mednarodno pravo zločin; ponovno poziva k ustreznemu odzivu Varnostnega sveta ZN, EU in mednarodne skupnosti, da pokažejo čvrsto enotno fronto in se prepričljivo odzovejo na kršenje mednarodnega prava ter tako prevzamejo svojo odgovornost za zaščito civilnega prebivalstva v Siriji; poziva Unijo, naj podpre poskuse mediacije, kot je na primer Ženevska konferenca II, da se najde rešitev, ki bi upoštevala želje po demokraciji sirskega ljudstva; meni, da morajo imeti svarilni ukrepi jasne in dosegljive cilje in morajo temeljiti na širši politični strategiji, katere cilj je obvladati sirski konflikt;

115.  je prepričan, da je dolgotrajno rešitev sirske krize možno najti le s političnim procesom; zato podpira vsa prizadevanja Ženeve II ter visoke predstavnice/podpredsednice Ashton, držav članic in posebnega odposlanca ZN Lakhdarja Brahimija, da se doseže napredek v procesu Ženeva II in v Varnostnem svetu ZN; poudarja, da je pomembno, da se v ta prizadevanja vključijo vsi ključni dejavniki v regiji in drugod;

116.  izraža zaskrbljenost zaradi položaja kurdskega prebivalstva na severu in severovzhodu Sirije, kar se kaže v velikem številu beguncev in nevarnosti za še večjo destabilizacijo regije;

117.  izraža zaskrbljenost zaradi nevzdržnega bremena, ki ga nosijo države, ki mejijo na Sirijo, zaradi beguncev, kar je še hujše v času, ko pridobivanje humanitarne pomoči postaja problematično;

Tunizija

118.  izraža zaskrbljenost zaradi vse večje polarizacije političnega življenja v Tuniziji; najodločnejše obsoja okrutne umore pomembnih predstavnikov opozicije; poudarja, da je treba zagotoviti svobodo izražanja, zbiranja in svobodo medijev;

119.  pozdravlja okrepljene zaveze Unije in Tunizije, kot so navedene v akcijskem načrtu, ter poziva obe strani k sprejetju načrta; poziva nacionalno skupščino za pripravo ustave, naj dokončno oblikuje demokratično ustavo, ki bo spoštovala mednarodne sporazume na področju človekovih pravic; poziva k organizaciji svobodnih in pravičnih volitev ter obžaluje podaljševanje izrednega stanja; meni, da sta sprejetje ustave, ki bo čvrsto temeljila na demokratičnih vrednotah in spoštovanju človekovih pravic, ustrezala željam tunizijskega ljudstva, funkcionalnega in neodvisnega sodstva in medijev, ter izvedba novih volitev ključna elementa v nadaljevanju tunizijske politične tranzicije; je zaskrbljen zaradi vse večjega števila procesov zoper novinarje v Tuniziji; pozdravlja vključitev posebnega člena o pravicah otrok v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah v osnutek ustave ter priporoča vzpostavitev neodvisnega mehanizma, ki bo spremljal njegovo izvajanje;

120.  poziva tunizijsko skupščino za pripravo ustave, naj dokonča proces sprejemanja ustave ter naj čim prej razpiše volitve, ki naj jih nadzoruje neodvisna vrhovna volilna komisija; meni, da bi moralo izvajanje nove ustave, reforma pravnega sistema in medijev, pregled kodeksa o tisku in krepitev zmogljivosti demokratičnih institucij in civilne družbe predstavljati prednostne naloge, na katerih bi temeljila pomoč Unije;

121.  poziva Tunizijo, naj nemudoma predloži instrumente za ratifikacijo in odstranitev njenih zadnjih pomislekov v zvezi s Konvencijo Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk ter naj sprejme zakone, ki bodo zagotavljali enake pravice in nediskriminacijo, vključno z dekriminalizacijo homoseksualnosti;

122.  pozdravlja dejstvo, da se je sodelovanje EU z Tunizijo s podvojitvijo dodeljene pomoči okrepilo, in zlasti dejstvo, da je bila pomoč porabljena za spodbujanje gospodarstva, razvoj območij z omejenimi možnostmi in krepitev civilne družbe;

123.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj povečata pomoč pobudam za odpiranje regij prek razvoja infrastrukturnih projektov, ukrepom za zaposlovanje, zlasti mladih, civilni družbi na regionalni ravni, reformam sodnega sektorja za vzpostavitev pravne države ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, reformam socialnih sektorjev (zdravje, izobraževanje in socialno varstvo) ter naj posebno pozornost namenita enakosti med spoloma, pravičnosti in ranljivim otrokom;

124.  obžaluje zamude pri pogajanjih za podpis poglobljenega in celovitega sporazuma o prosti trgovini s Tunizijo;

o
o   o

125.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic in držav v okviru evropske sosedske politike, parlamentarni skupščini Euronest, parlamentarni skupščini Unije za Sredozemlje in generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje.

(1) UL L 310, 9.11.2006, str. 1.
(2) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 126.
(3) UL L 188, 19.7.2011, str. 24.
(4) UL L 221, 27.8.2011, str. 5.
(5) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 105.
(6) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 114.
(7) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 26.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0224.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0382.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0274.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0470.
(12) UL C 198, 6.7.2011, str. 4.
(13) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 44.
(14) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 36.
(15) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 108.
(16) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 137.
(17) UL C 165 E, 11.6.2013, str. 48.
(18) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2013 o Azerbajdžanu: primer Ilgarja Mamadova (Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0285).
(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0507.
(20) JOIN(2013)0006.

Zadnja posodobitev: 21. april 2016Pravno obvestilo