Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2504(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B6-0051/2009

Razprave :

PV 14/01/2009 - 8
CRE 14/01/2009 - 8

Glasovanja :

PV 15/01/2009 - 6.3
CRE 15/01/2009 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0025

Razprave
Sreda, 14. januar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

8. Razmere na Bližnjem vzhodu/Gaza (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 
 

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o razmerah na Bližnjem vzhodu/območju Gaze.

Z veseljem pozdravljam predsednika Sveta, češkega ministra za zunanje zadeve, gospoda Karla Schwarzenberga, ki mora danes odpotovati v Južno Afriko. Prejšnje predsedstvo je zagotovilo, da bo na mestu njihovega ministra za zunanje zadeve sedel zastopnik, zaradi tega še posebej cenimo vašo prisotnost, gospod Schwarzenberg. Prisrčno dobrodošli!

Prav tako smo veseli, da je prisotna – kot skoraj vedno – komisarka Benita Ferrero-Waldner. Kot veste, komisarka prav tako zelo dobro pozna probleme konflikta na Bližnjem vzhodu in je tudi sama, tako kot gospod Schwarzenberg, že potovala na to območje. Tudi vam želim toplo dobrodošlico, komisarka.

 
  
MPphoto
 

  Karel Schwarzenberg, predsednik Sveta. Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za besedo v tej pravočasni razpravi o dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu.

Vse od začetka izraelskega vojaškega posega v območje Gaze 27. decembra smo bili priča hitremu slabšanju razmer na vseh ravneh. Humanitarne posledice te operacije so za prebivalstvo v Gazi dramatične. Od začetka operacije je bilo ubiti prek 900 Palestincev, od tega približno 30 % žensk in otrok. Globoko smo pretreseni zaradi civilnih žrtev in to smo v izjavah predsedstva tudi večkrat povedali. Evropska unija obžaluje nenehne sovražnosti, ki imajo za posledico visoko število civilnih žrtev in vsem družinam žrtev želimo izraziti iskreno sožalje.

Še posebej smo zaskrbljeni glede incidentov, kot je napad na šolo Združenih narodov v Jabaliji in streljanje na humanitarne konvoje, kjer je umrlo več humanitarnih delavcev. Glede na podatke Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti je bilo ranjenih več kot 4 200 Palestincev. Po ocenah agencije Združenih narodov je bilo od izbruha nasilja razseljenih približno 28 000 ljudi. Veliko število teh ljudi se je zateklo v zaklonišča; preostali po notranjosti razseljeni ljudje so se namestili pri sorodnikih.

Največje humanitarne potrebe so povezane z velikim številom ranjenih in preobremenjenimi zdravstvenimi ustanovami, medtem ko razseljeni ljudje in družine gostiteljice potrebujejo posebno pomoč v obliki hrane, zavetja, vode in drugih stvari. Ker je bil vodovodni sistem močno poškodovan in ga je treba nujno popraviti, prebivalstvo v Gazi skoraj nima dostopa do čiste pitne vode. Zato je zagotavljanje pitne vode nujno potrebno.

Veliko pomanjkanje hrane je opazno pri celotnem prebivalstvu. Od 4. novembra prejšnjega leta dalje osebju tujih nevladnih organizacij ni dovoljen vstop v Gazo, da bi ustrezno dostavljalo in spremljalo humanitarno pomoč. Od začetka vojaških operacij se je povečalo tudi število tovornjakov, ki vstopajo v Gazo. Trenutno povprečno število 55 tovornjakov je premalo v primerjavi s potrebnim številom vsaj 300 tovornjakov dnevno, da bi bilo mogoče zadovoljiti potrebe 80 % prebivalstva, ki je postalo odvisno od pomoči.

Evropska unija že od vsega začetka tesno spremlja te tragične dogodke. Tri dni po začetku operacije so se zunanji ministri srečali na izrednem zasedanju v Parizu, da bi se pogovorili o razmerah. Strinjali so se o potrebi po takojšnji in trajni prekinitvi ognja in takojšnji humanitarni akciji za pospešitev mirovnega procesa. Namen vrha je bil predvsem zaustavitev nasilja in blaženje humanitarne krize. Predsedstvo je na Bližnjem vzhodu vodilo diplomatsko misijo. Trojka ministrov EU je bila v regiji od 4. do 6. januarja in opravila pogovore v Egiptu, v Izraelu, s palestinskimi oblastmi in v Jordaniji. Visoki predstavniki so obiskali tudi Sirijo, Libanon in Turčijo.

Prišlo je do prvih osnutkov za rešitev krize. Najprej mora priti do brezpogojne zaustavitve raketnih napadov Hamasa na Izrael in končanja izraelske vojaške akcije, da bi tako bilo mogoče zagotoviti redno oskrbo s humanitarno pomočjo in ponovno vzpostaviti javne storitve in nujno potrebno zdravstveno oskrbo. Šestmesečna zaustavitev ognja, ki je potekla 19. decembra, ni bila popolna. Izrael je bil tarča nenehnega raketnega obstreljevanja, prav tako pa so se v Izraelu zavedali, da se sovražnik oskrbuje še z močnejšim orožjem. Gaza je utrpela hudo gospodarsko blokado, ki je popolnoma spodkopala njen gospodarski razvoj.

Da bi lahko zagotovili trajno prekinitev ognja, moramo iskati občutljiv sporazum, ki bo vključeval prekinitev raketnih napadov in ponovno odprtje mejnih prehodov. Trajna rešitev se mora nanašati na tunele vzdolž meje, predvsem vzdolž filadelfijske poti, da bi tako bilo mogoče preprečiti tihotapljenje orožja. Pripeljati mora do načrtnega in nadziranega odpiranja vseh mejnih prehodov, kar bi omogočilo gospodarski razvoj Gaze.

Verjamemo, da je namestitev mednarodnih misij, katerih naloga bi bila spremljanje izvajanja prekinitve ognja in delovanje kot povezava med obema stranema, lahko koristna. V zvezi s tem je Evropska unija pripravljena vrniti svoje opazovalce na prehod Rafa, Misijo EU za pomoč na meji pa razširiti tako glede obsega, kot tudi vsebinsko. Izrael je pristal na dnevno premirje, ki bo omogočalo oskrbo Gaze z nujno potrebno hrano, gorivom in zdravili. Vendar pa bi le popolno in takojšnje premirje omogočilo oskrbo in razdelitev velikih količin humanitarne pomoči, ki jo Gaza nujno potrebuje, in ponovno vzpostavitev osnovne oskrbe. Izrael mora zagotoviti neoviran in varen dostop humanitarne pomoči in drugih osnovnih sredstev za oskrbo, vključno s hrano, zdravili in gorivom, do palestinskega civilnega prebivalstva na območju Gaze, prav tako pa tudi varen prehod civilnih oseb in humanitarnega osebja na območje Gaze in z njega.

Vendar pa za vzpostavitev miru v regiji ne bo zadostovala niti trajna in celovita rešitev v Gazi. Soočiti se moramo s širšimi in zapletenejšimi izzivi. Potrebujemo novo strategijo vključevanja, ki obravnava palestinske notranje politične razmere, kot tudi obnovitev mirovnih pogajanj, ki so bila prekinjena zaradi krize v Gazi. Bolj kot kadar koli poprej sta potrebna palestinska sprava in vladni predstavnik, ki zastopa prizadevanja Palestincev. Zato podpiramo prizadevanja Egipta pri posredovanju v skladu z resolucijami Arabske lige z dne 26. novembra 2008.

Kot je bilo izpostavljeno v sklepih Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose decembra 2008, je Evropska unija pripravljena podpreti vsako stabilno palestinsko vlado, ki bi sledila politikam in ukrepom, ki odražajo načela četverice. Evropska unija poudarja potrebo po vzpostavitvi pravičnega, trajnega in celovitega miru na Bližnjem vzhodu in poziva k obnovitvi palestinsko-izraelskih pogajanj ter k reševanju vseh odprtih vprašanj v izraelsko-palestinskem sporu, vključno z vsemi temeljnimi vprašanji.

Trajna in celovita rešitev bo odvisna od pravega napredka mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu. Obe strani si bosta morali močno prizadevati za doseganje celovitega miru, ki bo temeljil na viziji regije, kjer dve demokratični državi, Izrael in Palestina, živita druga ob drugi v miru, znotraj varnih in priznanih meja.

Najnovejši izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu ni zmanjšal le možnosti za mirno rešitev konflikta med Izraelom in Palestino. Ne smemo zanemariti politične škode, ki jo povzroča bojevanje, tako z vidika regionalne polarizacije in radikalizacije, kot tudi z vidika dodatne diskreditacije zmernih sil. Le trajna palestinska država bo prinesla varnost v regijo, ki že predolgo trpi. To je predvsem v interesu Izraela in njegovih sosednjih držav. Zato je nujno treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode, ki jo je povzročilo vojaško posredovanje, da bi s tem bilo mogoče najti nepristranski rezultat pogajanj.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − Gospod predsednik, mislim, da smo vsi upali na boljši začetek leta 2009. Na žalost smo priča hudemu in groznemu konfliktu v Gazi, ki sedaj traja že tri tedne.

To je razlog za veliko zaskrbljenost. Včeraj smo se o tem pogovarjali na srečanju z Odborom za zunanje zadeve, Odborom za razvoj in tistimi poslanci Evropskega parlamenta, ki so bili ob koncu tedna v Gazi.

Predsednik sveta je že omenil grozno statistiko mrtvih in ranjenih, ki pa je z vsakim novim dnem še slabša. Vse več je dokazov o žrtvah, ki so utrpele hude opekline, organizacije za pomoč pa poročajo, da prebivalstvu močno primanjkuje hrane, goriva in zdravil, da ne govorimo o uničenih hišah in infrastrukturi.

Vendar pa je tudi Izrael utrpel izgube, saj je Hamas na njegovo ozemlje izstrelil več sto raket, katerih tarča je bilo civilno prebivalstvo. Vojne imajo vedno za posledico hudo trpljenje ljudi in tudi ta vojna ni nobena izjema. Zaradi tega poleg takojšnjega uničujočega vpliva močno zmanjšuje možnosti za mir, ogroža pobudo Arabske lige in lahko ima zelo negativne posledice na stabilnost celotne regije.

Na hitro bi rada izpostavila diplomatske aktivnosti, ki smo jih opravili skupaj, da bi pripomogli h končanju tega konflikta, nato pa bi se dotaknila še srednjeročnih in dolgoročnih izzivov. Aktivni smo že od prvega dne dalje, kar je pomembno. Zavedamo se, da nismo glavni akter na Bližnjem vzhodu, vendar smo bili in smo pomemben akter. Zato je bilo, kot odgovor na izbruh krize, nujno zasedanje zunanjih ministrov EU v Parizu 30. decembra 2008 zelo pomembno pri pripravi predlogov – Pariška deklaracija – za končanje tega konflikta, ki smo jih potem uporabili v naši delegaciji in pri obisku Bližnjega vzhoda.

Obstajajo trije elementi. Pariška deklaracija je predvsem pozvala k zaustavitvi ognja, vključno z brezpogojno zaustavitvijo raketnih napadov Hamasa na Izrael, pa tudi k zaustavitvi izraelske vojaške akcije. Razen k zaustavitvi ognja smo pozvali tudi k trajnemu in normalnemu odprtju vseh mejnih prehodov, kot je določeno v sporazumu o gibanju in dostopu, sklenjenem leta 2005. Izrazili smo pripravljenost na ponovno vzpostavitev misije EU za pomoč na meji (BAM) v Rafi, da bi tako omogočili ponovno odprtje, prav tako pa smo izjavili, da smo pripravljeni preučiti možnost razširitve pomoči na druge mejne prehode, pod pogojem, da bodo izpolnjene naše varnostne zahteve.

Drugič, izpostavili smo nujne humanitarne potrebe, ki morajo biti izpolnjene. Tu smo pozvali k takojšnjemu odprtju mejnih prehodov, da bi tako omogočili dostavo nujne zdravstvene pomoči, goriva in hrane na območje Gaze, zagotovili dostop humanitarnih delavcem in evakuacijo ranjenih.

Tretjič, ponovili smo naše stališče, da ni vojaške rešitve za ta izraelsko-palestinski konflikt, da edino pot naprej predstavlja mirovni proces, ki ga moramo nemudoma pospešiti, ko bomo dosegli trajno prekinitev ognja.

Kot ste slišali, je bila naša misija izvedena vzporedno z obiskom predsednika Sarkozyja, ki je načrtoval obisk Sirije in Libanona in ki se je potem odločil, da bo obiskal Egipt in Izrael, da bi okrepil ta prizadevanja, na osnovi naše deklaracije z dne 30. decembra 2008. Francija trenutno predseduje Varnostnemu svetu, zato je šlo za pomembno pobudo.

Pri načrtovanju smo tesno sodelovali, vključno s skupnim srečanjem v Ramali, kjer je predsednik Sarkozy predstavil svoj načrt zaustavitve ognja, kateremu smo – trojka – v določeni meri utrli pot na razpravah s ključnimi udeleženci, predvsem Egiptom in Jeruzalemom.

Ta prizadevanja so imela pozitiven medsebojni učinek in so iz Evropske unije posredovala močno, poenoteno stališče, trojka pa ni le posredovala tega stališča institucij EU, ampak je predstavljala tudi našo prisotnost. Prav tako pomemben je bil tudi obisk predsednika Sarkozyja v Siriji, ki ga je nato gospod Solana spremljal v Siriji in Libanonu, nazadnje pa še v Turčiji. Menim, da je bilo vse to potrebno.

Kot je bilo že povedano, sem posebej poudarila humanitarne razmere, prav tako pa sem pozvala k odprtju mejnih prehodov in k možnosti zaustavitve ognja za vsaj nekaj ur, da bi mednarodnim organizacijam s tem omogočili opravljanje dela. Izrael je sprejel nekatere izmed teh točk in v pogajanjih z izraelsko vlado sem prav tako zagotovila sodelovanje uradne osebe ECHO v prostorih izraelskih obrambnih sil, ki bo skrbela za usklajevanje razporejanja humanitarne pomoči z izraelskimi obrambnimi silami, kot je to potekalo v vojni z Libanonom, kar se je izkazalo za močno orodje za boljše usklajevanje.

Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem pogumnim kolegom, ki še vedno delajo v Gazi, tistim iz UNWRA in ICRC, s katerima sodelujemo in ki sta prejela veliko naših sredstev, pa tudi številnim drugim.

(Aplavz)

Prav tako bi rada izrazila sožalje družinam tistih delavcev, ki so bili žrtve teh tragičnih dogodkov.

Komisija je prispevala veliko v sklade za takojšnjo humanitarno pomoč, v prihodnje pa smo pripravljeni storiti še več.

Kaj smo s temi pogajanji dosegli? Kot je dejal predsednik, so vsebovala ključne elemente za zadnjo resolucijo Varnostnega sveta, ki je bila nekaj dni po opravljenih pogajanjih sprejeta, Američani pa so se vzdržali. Takojšnja prekinitev ognja, zagotovilo Egipčanov, da se bo tihotapljenje orožja po kanalih končalo, odprtje mejnih prehodov za humanitarno pomoč, vključno z razporeditvijo sil – po možnosti ob mednarodnem sodelovanju in/ali varnostnih silah palestinske oblasti – za nadzor vzdolž 15 km dolgega filadelfijskega koridorja med Gazo in Egiptom.

Palestinska vlada je sprejela predlog, Izrael in Hamas pa ga preučujeta. Zelo pomembno je, da se stvari začnejo čim prej premikati. Moja zadnja informacija je, da vsi tesno sodelujejo pri tem predlogu in mogoče bomo že čez nekaj dni lahko poročali o takšni zaustavitvi ognja. Upam, da bo res tako.

Kratkoročno gledano sta na žalost tako Izrael, kot tudi Hamas najprej zavrnila resolucijo Varnostnega sveta ZN, vseeno pa upam, da bo mogoče s temi vsakodnevnimi stiki kmalu doseči sporazum. Poudariti je treba, da je imel Egipt vodilno vlogo pri neposrednih stikih s Hamasom, v zvezi s tem pa sta bila zelo pomembna tudi obisk predsednika Sarkozyja v Siriji in turška prizadevanja.

Prav tako lahko konec tega tedna pride do vrha arabskih držav v Katarju. Kot je razvidno iz teh intenzivnih diplomatskih prizadevanj, bomo podprli vse ustrezne akterje, ki imajo stike s Hamasom in lahko pomagajo pri zagotavljanju trajnostne rešitve, kot je navedeno v Resoluciji Varnostnega sveta ZN 1860.

Kakor hitro bo dogovorjena prekinitev ognja, bomo morali razmisliti, verjetno v obliki konference, kako oblikovati več konkretnih ukrepov za blažitev humanitarnih potreb Palestincev v Gazi. Vendar moramo jasno povedati, da vse kar bomo storili, ne sme prispevati k neprekinjenemu ciklu uničevanja in obnove, če mir ni zagotovljen.

Če bodo izpolnjeni pogoji, se lahko zgodi, da vas bom ponovno prosila za konstruktivno pomoč, kot sem to storila že v preteklosti. Veste, da je generalni sekretar Ban Ki Mun na obisku v regiji, in upamo lahko, da bo tudi on prispeval h končnemu uspehu, ki je nujno potreben za zagotovitev trajne prekinitve ognja.

Kot dolgoročna perspektiva, moramo povedati, da je trenutna ofenziva prispevala k zmanjšanju zaupanja med Palestinci in Izraelci. Vojaške operacije nikoli ne prinesejo trajnega miru; to je mogoče doseči le s političnim sporazumom. Zaradi tega mora priti do ponovnega dialoga med Izraelci in Palestinci in med Palestinci samimi.

Ko bo prišlo do prekinitve spopadov, bo zelo pomembna čim hitrejša obnovitev pogovorov, namenjenih sklenitvi trajnega miru. Tu moramo sodelovati z novo ameriško administracijo in zagotoviti, da bo podprla dvostranska pogajanja že od samega začetka. V zvezi s tem pozdravljam zavezanost kandidatke za državno sekretarko Hillary Clinton na njenem včerajšnjem zaslišanju pred senatom. Vztrajali bomo, da se vpletene strani pogajajo o vsebini in ne le o procesu in da se proces Anapolis uspešno zaključi. Ta kriza je pokazala, da je uspešen zaključek nujen bolj kot kadar koli poprej.

Ključnega pomena bo tudi vprašanje palestinske sprave. Zelo malo verjetno je, da bo s to operacijo mogoče izkoreniniti Hamas. Verjetno bo iz te krize izšel vojaško oslabljen, vendar politično še močnejši. Hamasovo stališče, da se bo Abasov mandat končal 9. januarja, predstavlja naslednje vprašanje, ki je tesno povezano z reformo PLO in gibanjem Fatah. Jasno je, da je mogoče trajni mir doseči le, če bodo močne palestinske oblasti zastopale interese vseh Palestincev in da se morajo na miroljuben način zavzemati za rešitev z dvema državama

Konflikt v Gazi ima lahko na žalost negativne posledice tudi z vidika regionalne podpore mirovnemu procesu Zaradi hudega trpljenja civilnega prebivalstva v Gazi je bil ugled Izraela skrhan pri številnih arabskih režimih, ki so podpirali mir. Izraelski voditelji in izraelsko prebivalstvo morajo razumeti, kako negativno to vpliva na njihova prizadevanja, da bi živeli v miru. Smo njihovi prijatelji in jim moramo povedati, da si prizadevamo za to. Izraelci ne smejo izgubljati časa pri vzpostavitvi miru.

To je moja prva, niti ne tako kratka analiza, in prizadevati si bomo morali za trajno zaustavitev ognja, da bi lahko tako nadaljevali in ponovno vzpostavili mirovna pogajanja ob sodelovanju nove ameriške administracije.

 
  
MPphoto
 

  José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, v imenu skupine PPE-DE.(ES) Gospod predsednik, po 17 dnevih bojev v Gazi so tamkajšnje posledice zelo žalostne. Najhujša pri tem je izguba človeških življenj, vključno z nedolžnimi civilisti in otroki, ki jih ni mogoče povrniti. Vendar pa ne moremo spregledati niti uničenja, kaosa, sovraštva in maščevanja, Palestine, ki je razdeljena, vse večje moči radikalcev na račun zmernih sil in mirovnega procesa, ki je popolnoma zaustavljen.

Kot je izpostavil predsednik, je možno zmagati v vseh bitkah v vojni, vseeno pa je mogoče izgubiti najpomembnejšo bitko, bitko za mir.

Gospod predsednik, namesto prelaganja odgovornosti ali krivde na eno ali obe strani, je najpomembnejše – kot je pravkar povedala komisarka – doseči prekinitev ognja v skladu z Resolucijo ZN 1860. Kot nas je generalni sekretar Združenih narodov pravkar opozoril, morata obe strani spoštovati to resolucijo.

Prav tako je treba ublažiti strašne humanitarne in gospodarske razmere v območju Gaze, ki ji vlada – povedano v narekovajih – Hamas, organizacija, ki je na seznamu terorističnih organizacij EU. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da Hamas ni le eden izmed vzrokov za konflikt, ampak je tudi posledica strašnih okoliščin.

Gospod predsednik, moja politična skupina podpira in se zaveda prizadevanj vseh političnih skupin v tem Parlamentu, ki so podprle predlog resolucije in jo bomo jutri sprejeli. Prav tako želimo izraziti spoštovanje poslancem, ki so se udeležili pogajanj, predvsem predstavniku moje skupine, gospodu Broku, ki je imel zelo težko nalogo.

Gospod predsednik, moja skupina podpira prizadevanja Komisije in Sveta za čimprejšnjo zaustavitev ognja v sodelovanju z arabskimi državami – predvsem Egiptom – in drugimi članicami četverice.

Veliko upanja vliva včerajšnja izjava kandidatke za državno sekretarko, Hillary Clinton, pred Odborom za zunanje zadeve ameriškega senata v zvezi s pragmatično in učinkovito diplomacijo, ki temelji na dialogu.

Gospod predsednik, na koncu bi rad prešel na najpomembnejši del: Evropska unija je skupnost vrednot s poudarkom na miru. Evropska unija mora storiti vse in uporabiti vso svojo politično težo v interesu teh prizadevanj, pri tem pa ne sme dopustiti, da bi bile naše misli zmedene ali da bi naše srce postalo nedovzetno za takšne konflikte.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Martin Schulz , v imenu skupine PSE.(DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, takšne razprave, kot je današnja, so za vse nas težke. Težke pa so zaradi tega, ker je Izrael prijateljska država, in mnogi izmed nas – to še posebej velja zame – se počutimo povezani s to državo z vezmi tesnega prijateljstva. Zato je še toliko pomembneje, da se s prijatelji odkrito pogovorimo o spornih temah.

Do sedaj je konflikt v 17 dneh terjal 1 000 življenj. Gre za krvavi konflikt, zaradi njega pa trpijo predvsem ženske in otroci. Obstaja resolucija ZN, ki predstavlja podlago za razglasitev takojšnje prekinitve ognja in začetek pogajanj. Popolnoma jasno je, da je mogoče konflikt rešiti le na osnovi mednarodnega prava, in dejstvo, da je treba spoštovati mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo, mora biti jasno vsem demokratičnim državam, ki temeljijo na pravni državi. Pravzaprav je sramota, da moramo o tem razpravljati. Vse, kar lahko storimo, da bi premagali humanitarno krizo, je, da pozovemo k takojšnji prekinitvi ognja. V svoji resoluciji ne govorimo kar nekaj, ampak nekaj, kar je ključnega pomena za neposredno in takojšnjo prekinitev morije, stradanja in bede.

Jasno je, da ima Država Izrael pravico, da se brani. Upravičena je, da se zavaruje pred ljudmi, katerih cilj je uničiti državo. Vendar se mora demokratična država, ki temelji na pravni državi, vedno vprašati, ali so sredstva, ki jih pri tem uporablja, sorazmerna. Po moji presoji – in verjamem, da po presoji večine mojih kolegov v tem Parlamentu – sredstva niso sorazmerna.

(Aplavz z leve)

Prijateljem v Izraelu, ne glede na njihovo politično usmerjenost, moramo povedati, da se zavedamo, da Hamas ni mirovno gibanje. Vemo, da ga vodi skupina ljudi, ki z nami ne deli temeljnih vrednot, in da vsaka raketa, ki je izstreljena na Izrael, pomeni napad, pred katerim se ta država upravičeno brani – kljub vsemu ni prav, da odklanja dialog. Če je dialog osnovni predpogoj za mirno rešitev, potem odklanjanje takšnega dialoga pomeni spodbujanje oboroženega konflikta. Zaradi tega je potrebna korenita sprememba.

Do pogovorov s Hamasom bo moralo priti. Če Izrael pri tem ne more neposredno sodelovati – lahko razumem stališče izraelskih politikov, ko trdijo, da se ne morejo pogajati s Hamasom, čeprav številni državljani menijo, da bi do tega moralo priti –, če poslanci in člani vlade pravijo, da tega ne želijo, obstaja veliko možnosti za mednarodno posredovanje. Na primer četverica in ena izmed možnih nalog Evropske unije znotraj četverice je omogočiti takšno posredovanje pri dialogu.

Mišljenje, da je konflikt na Bližnjem vzhodu mogoče rešiti izključno z vojaškim posegom, je zmotno. Mislim, da gre za osnovno napako ne glede na to, katera stran verjame v to. Do rešitve ni mogoče priti s terorističnimi napadi, prav tako kot to ni mogoče z vojaško akcijo. Edino rešitev je mogoče iskati v dialogu med vpletenimi strankami v konfliktu s pomočjo mednarodnega posredovanja.

Nemudoma je treba doseči prekinitev ognja. To je treba zagotoviti z mehanizmi mednarodne skupnosti, po potrebi s pomočjo večnacionalne sile ob sodelovanju arabskih, predvsem pa muslimanskih držav. To je način za zagotovitev prekinitve ognja in izboljšanje razmer.

Ko sem bil še mlad in sem vstopal v politiko, so mi povedali, da se s teroristi ne pogovarja. V tistem času je bil glavni terorist Jaser Arafat. Nekaj let kasneje sem na televiziji videl slike tega terorističnega vodje, kako je skupaj z izraelskimi politiki prejel Nobelovo nagrado za mir. Kar se je zgodilo takrat, je možno tudi v prihodnje. Zato se postavlja vprašanje, ali se vlaga dovolj naporov v to, da bi se z razpoložljivimi mehanizmi zagotovil potreben dialog. V imenu moje skupine bi se rad zahvalil vsem tistim, tudi tistim iz drugih skupin, ki so sodelovali pri pripravi naše resolucije. Če lahko ta resolucija, ki jo podpirajo vse skupine v Parlamentu – to štejem za dober znak –, pomaga pri izboljšanju vzdušja, smo pripomogli, ne glede na to, za kako majhen prispevek gre, k prekinitvi uničevanja življenj, ki mu vsi nasprotujemo.

(Aplavz z leve)

 
  
MPphoto
 

  Annemie Neyts-Uyttebroeck, v imenu skupine ALDE. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, res bo prišel dan, ko bomo morali ločiti dobro od zlega, danes pa je po mojem mnenju bolj nujno, da postavimo zahteve, ki so: takojšnje premirje, pri čemer je treba prekiniti izstreljevanje raket na Izrael in izraelske operacije v Gazi; dostava humanitarne pomoči; trajna prekinitev ognja, pri čemer je treba končati nedovoljeno trgovanje z orožjem in strelivom, učinkovito nadzorovati mejo med Egiptom in Gazo, umakniti izraelske enote in ponovno odpreti mejne prehode; in, navsezadnje, preklic embarga – in vse to hkrati.

To bo zelo zapletena faza, ki bo nedvomno ali najverjetneje zahtevala prisotnost mednarodne sile, in mislim, da bi se morala Unija pripraviti na udeležbo v tem. Rada bi izpostavila še dvoje.

Če hoče Evropska unija uspeti, bo morala govoriti in delovati jasno in ne neorganizirano. Zelo koristno je imeti dobre namene, vendar je pomembneje biti učinkovit. Obveznosti bodo morale prevzeti tudi Združene države, kot tudi Arabska liga in njene države.

Nazadnje naj dodam, da bo moral Izrael, če želi ponuditi pravo alternativo položaju v Gazi, pomembno izboljšati položaj na Zahodnem bregu: 634 kontrolnih točk, razdelitev cestnega omrežja na dvoje, 8 metrov visok zid in nešteta ponižanja Palestincev niso dovolj privlačna alternativa za prebivalce Gaze, da bi zaradi nje obrnili hrbet Hamasu.

Za konec naj rečem, da bo neizogibno prišel dan, ko bo vsakdo moral govoriti z vsakim.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Cristiana Muscardini, v imenu skupine UEN.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot vsakdo, smo tudi mi vpleteni v te razmere in zaradi njih razburjeni, vendar verjamem, da je treba zavrniti kakršno koli hinavščino, vsaj jaz to štejem za svojo dolžnost.

Problem ima zelo globoke korenine: legitimna in nedotakljiva pravica Palestincev do svobodne države se srečuje s prav tako nedotakljivo pravico Izraela do priznanja, in vemo, da je bil Izrael zbrisan z zemljevida v mnogih državah. Vemo, da Francija, Italija, Španija in Nemčija gotovo ne bi pristale na to, da bi jih zbrisali z zemljevida; ne bi se strinjale s tem, da se jih šteje za neobstoječe. Vemo, da te, že neštete vojne ni začel Izrael in da je terorizem še vedno eden glavnih problemov.

Zato verjamem, gospod predsednik, da je poleg zavrnitve hinavščine naša naloga, da začnemo razmišljati na drugačne načine. Ne moremo verjeti, da je dialog s teroristi upravičen, ker je umrlo tako veliko civilnih oseb, saj bi s tem vsak terorist v prihodnje dobil opravičilo za uporabo nasilja, sile in smrti za dosego politične legitimnosti.

Verjamem, da bi se morali v Evropski uniji končno začeti obnašati bolj dosledno in najti možnosti za reševanje problema gospodarskih odnosov z državami, ki ne priznavajo Izraela, ter zagotoviti humanitarne koridorje, ki bi omogočili civilnim osebam, tako Palestincem kot Izraelcem, da pridejo na varno. V tem primeru bolj trpijo Palestinci, pri tem pa, gospod predsednik, mislim, da bi bilo prav tudi ponovno premisliti o stališču glede pomoči, ki je bila dana in jo dajemo, vendar nad njeno uporabo nimamo nadzora.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Cohn-Bendit, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, razmere so gotovo takšne, da bi se človek zjokal. Upanje na mir in varnost za udeležene strani se je razblinilo v dimu, ki se kadi v Gazi, in pod trupli otrok, žensk in moških ter pod ranjenci. Zdaj smo dalj od upanja na varnost, kot smo kadar koli bili. Vsi, ki mislijo, da je ta vojna, kot to argumentirajo Izraelci, upravičena zaradi raketnega napada na Izrael in da je treba Palestince naučiti lekcijo, niso doumeli ničesar. Ničesar niso doumeli, saj je dajanje lekcij klavrn način poučevanja, ki ni bil nikoli učinkovit. Že od časa Clausewitza vemo, da mora tisti, ki vojno začne, vedeti, kako naj jo konča, kaj je njen namen. No, namen te vojne je večja varnost za Izrael. Danes lahko rečemo, da namen te vojne ne bo nikoli dosežen s to vojno in na način, na katerega je vodena. Več je civilnih žrtev, več je mrtvih Palestincev, manj je varnosti v regiji! To je drama, to je tragedija, ki se dogaja v tej regiji. In zato moramo biti tu zelo jasni. Gospod Schulz ima prav: Izrael je treba obraniti pred njim samim! Treba ga je rešiti pred skušnjavo, da uporabi rešitev, ki vključuje vojno in oboroženo silo. Palestince je treba obraniti pred Hamasom. Palestinske civiliste je treba obraniti pred Hamasom. To je naša naloga. Ni lahka, vendar moramo biti jasni. Pozivam Svet, naj preneha razmišljati v smislu nadgradnje, širitve, izboljšanja odnosov z Izraelom, dokler je položaj tak, kot je. To je slaba rešitev; to ni prava rešitev!

(Aplavz)

Pozivam vse tiste, ki upravičeno zagovarjajo dialog, razpravo s Hamasom, naj ne bodo lahkomiselni, naj se zavedajo, da se je treba pogovarjati s Hamasom za izboljšanje položaja v Gazi, saj ima ta tam oblast, vendar naj se hkrati zavedajo, da Hamasova strategija zahteva žrtve. Izrael se je ujel na Hamasove limanice: več je mrtvih v Gazi, bolje je za Hamas. To je ena od resnic, ki jih je tudi treba povedati Hamasu. Zavračamo to samomorilsko Hamasovo strategijo, ki želi ustvariti žrtve in mučenike, da bi lahko sprožil agresijo proti Izraelu. Hamasu je treba povedati tudi to.

Za zaključek naj vam povem naslednje: edini, ki lahko rešijo problem Hamasa, so Palestinci. Dokler bo Izrael okupiral Zahodni breg, dokler Izrael ne bo ponudil pozitivne rešitve za Palestince na Zahodnem bregu, se bo Hamasu pridruževalo vse več in več Palestincev. Če damo Palestincem na Zahodnem bregu upanje na življenje, se bodo uprli Hamasu in tako se bomo Hamasa znebili. Osvobodite Palestince izraelske okupacije Zahodnega brega in Palestinci se bodo osvobodili Hamasa.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Luisa Morgantini, v imenu skupine GUE/NGL.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Rahed ima 50 let; izgubil je dom, tri otroke, ženo in dve svakinji. Rahed je obupan in živi v centru, ki smo ga obiskali. Globoko užaloščen pravi: „Ko bo tega napada konec, bo Hamas rekel, da je zmagal, in Izrael bo rekel, da je zmagal, v resnici pa smo mrtvi civilisti.“ Rada bi dodala še nekaj: pri truplih žensk in otrok, ki smo jih videli, in pri več kot 4 000 ranjenih v bolnišnici brez oskrbe je tisto, kar v resnici tam umira, pravica; umirajo sanje Evrope, ki želi, da bi bile človekove pravice univerzalne, in to je tragedija!

Neučinkoviti smo. Gospa Ferrero-Waldner, veste, da vas globoko spoštujem, in vem, da veliko ukrepate in sodelujete z drugimi. Menim, da moramo jasno in nedvoumno razumeti, da ta militaristična vojna, ta militarizem s strani Izraela, ne vodi k odrešitvi Izraela, temveč k njegovemu koncu, vključno z moralnim koncem. To pravi David Grossmann, ko se spominja gospoda Rabina, ki ga je ubil fundamentalistični jud, ne fundamentalistični islamist, ker je hotel doseči mir. Dosezite prekinitev ognja! Dosezite prekinitev ognja! To mi je rekel norveški zdravnik, ki operira vsak dan in dela ves dan (v Gazo pošiljamo zdravnike). Prekinitev ognja potrebujemo!

Varnostni svet mora začeti spreminjati besede v konkretna dejanja. Strinjamo se z diplomacijo, vendar moramo poleg diplomacije uporabiti tudi instrumente, ki so na voljo. Eden od instrumentov, ki jih imamo na razpolago v odnosu do Izraela, je nadgradnja in veseli me, da je danes na primer predstavnik Evropske komisije v Tel Avivu rekel, da zdaj ni čas za razmišljanje o nadgradnji. Tu moramo narediti premor, saj je tisto, kar moramo storiti, doseči prekinitev ognja. To je zelo pomembno. Mislim, da je to pomembno in da je to zgovorno sporočilo.

Govorili ste o zaščiti in mednarodni zaščiti. Mislim, da je napačno razmišljati samo o Gazi in Rafi. Zaščita za civilno prebivalstvo prihaja s severa, prihaja od izraelskih napadov, ki prihajajo iz Ereza. Nadzor nad mejo je nadzor nad glavnimi mejami, Rafo in Erezom, saj Palestinci že dolgo, od leta 1992, od Sporazuma iz Osla, kot zelo dobro veste, ne morejo izstopati prek Ereza, niti bolni ne morejo ven na tistem mestu.

Ne smemo torej razmišljati samo v smislu predorov in orožja, s katerim se lahko oboroži Hamas, temveč v smislu popolnoma vseh prepovedi, ki obstajajo za Palestince. Potrebujemo prekinitev ognja in odprtje ne samo humanitarnih koridorjev, temveč tudi vseh mejnih prehodov, saj kaj lahko storimo, če ljudje nimajo hrane, če ne morejo trgovati? To bo potem res močan pritisk na Hamas, naj preneha obstajati in preneha z dejanji, zaradi katerih trpi izraelsko prebivalstvo. Izrael pa mora vedeti, da je vojaško okupiran Zahodni breg, in se mora resnično truditi za mir in ne graditi naselij.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Hvala lepa, gospa Morgantini. Rad bi izrazil moje spoštovanje do vas in drugih poslancev, ki so sprejeli pobudo in v zadnjih dneh obiskali Gazo.

 
  
MPphoto
 

  Bastiaan Belder , v imenu skupine IND/DEM. (NL) Gospod predsednik, Palestina je islamsko ozemlje, to je neodtujljivo. Islamsko gibanje Hamas se že od svojega nastanka leta 1987 trdno drži tega osnovnega načela. Pri tem ga v celoti podpira Islamska republika Iran. Ta ideološki pogled ne pušča prav nobenega prostora za judovsko državo Izrael na Bližnjem vzhodu in pogubne učinke tega muslimanskega totalitarizma kruto čutijo v Gazi.

Za Hamasovo filozofijo je značilna vojaška uporaba mošej v Gazi, z vsemi tragičnimi posledicami. V zvezi s tem vam priporočam, da preberete jasno poročilo v časniku Frankfurter Allgemeine, ki je izšel prejšnji ponedeljek. Če Evropa res ceni neprekinjen obstoj judovske države Izraela, je zelo verjetno soočenje Hamasa in njegovega zaveznika Hezbolaha v Iranu. Smo pripravljeni zbrati moči za to mračno, vendar realistično možnost? Navsezadnje je prekinitev ognja ali začasno premirje za Hamas in njegove zaveznike zgolj premor, da zajamejo zrak v sveti vojni proti Izraelu.

 
  
MPphoto
 

  Luca Romagnoli (NI).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, moram reči, da verjamem, da ima velika večina članov tega Parlamenta enake želje po miru in skrbi, kot smo jih do zdaj izrazili mnogi. Verjamem tudi, da lahko potrdimo tisto, kar je dejal Svet, in zagovarjam, da Komisija za zdaj deluje v smeri, ki bi lahko bila koristna za dialog: odprtje humanitarnih koridorjev in dvostranska prekinitev ognja sta lahko predhodnika kasnejše zaveze za organizacijo mednarodnega varnostnega območja.

Tu ima morda gospa Morgantini prav, ko zahteva, naj to območje ne zadeva samo Gaze, temveč naj se razširi na vsa palestinska ozemlja. V bistvu imam vtis, da lahko želje in diplomatsko dejavnost gospe Ferrero-Waldner vsaj do neke mere razumemo kot uporabo enakega pristopa, kot ga je v zvezi s tem želel uporabiti papež. Ponižno bi sam rad uporabil pristop enake vrste: po vseh teh letih moramo še vedno iskati rešitev za dva naroda in dve državi – to je dejstvo, ki ga ne smemo pozabiti, – in navsezadnje si moramo prizadevati za potrditev mednarodnega prava. Vojaške rešitve ni in je nikoli ne bo – tudi gospod Schulz pravi tako in vsake toliko se moram sklicevati tudi nanj – in moram reči, da nedvomno nikoli ne bo vojaške rešitve, ki bi razrešila problem Svete dežele. V zvezi s tem verjamem, da ima Evropska unija orodja za podporo kakršnih koli diplomatskih prizadevanj, ki bi bila tu lahko koristna.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Prepričan sem, da bo gospod Schulz zadovoljen, da omenjate njegovo ime v zvezi s svetim očetom!

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, komisar, predsednik Sveta, rad bi predstavil svoje izhodišče. Hamas nasprotuje rešitvi z dvema državama, zavrača pravico Države Izrael do obstoja, oblast si je prisvojil s krutim državnim udarom proti svojemu lastnemu ljudstvu, na civiliste pošilja rakete ter uporablja civiliste, šole in mošeje kot živi ščit. Kako je mogoče reagirati sorazmerno, ko poskušaš zaščititi svoje lastne civiliste, če druga stran uporablja svoje lastne civiliste kot živi ščit? Zato v takih razmerah ni mogoče uporabiti konceptov številčne primerjave in sorazmernosti. V vojnih razmerah ni sorazmernosti – vsaka vojna in vsaka žrtev je ena preveč in ni mogoče uravnotežiti številk na obeh straneh. To se mi zdi smiselno izhodišče. Zato se ne smemo zapletati v nekakšno enostransko kazanje s prstom, ki smo mu bili priča, temveč si moramo prizadevati za prekinitev ognja in zagotovitev pomoči v zvezi s tem.

Menim, da so predsednik Schwarzenberg in njegova delegacija ter tudi komisarka Ferrero-Waldner ob pomoči drugih nacionalnih delegacij naredili več glede tega kot katera koli druga stran, za kar bi se jim rad iskreno zahvalil – videl nisem ničesar s strani Združenih držav, skoraj ničesar s strani ZN in ničesar s strani ostalih članov četverice. Poskrbeti moramo, da bo ta prekinitev ognja zajemala dvoje: izraelski napadi se morajo končati in Hamasu je treba preprečiti, da bi dobil v roke nove rakete iz Koreje in Irana, ki bi lahko dosegle Tel Aviv. Zato je treba zagotoviti ne samo, da se konča streljanje, temveč tudi nadzor nad 15-kilometrsko mejo, tako da v Gazo ne bo mogel več prileteti noben izstrelek, in sicer s pomočjo mednarodnih sporazumov, ki bodo vključevali četverico in Arabsko ligo, z Egiptom v glavni vlogi. Hkrati je treba ustaviti izraelske napade.

Za konec bi rad povedal še nekaj. To je samo majhen prvi korak. Če Izrael želi, da bi se v prihodnje ukvarjal z zmernimi Palestinci – kar pomeni rešitev z dvema državama –, je treba, ko bo to mimo, končno poskrbeti, da bodo zmerni Palestinci, ki podpirajo predsednika Abasa, svojemu narodu lahko pokazali dosežke, kar pomeni konec politike preseljevanja in več drugih stvari. Navsezadnje, če zmerneži svojim ljudem ne bodo mogli pokazati nobenih uspehov, bodo slavili radikalci. To mora biti izhodišče nove izraelske politike.

 
  
MPphoto
 

  Pasqualina Napoletano (PSE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, vpričo te hude tragedije so naše besede bolj kot ne nezadostne. Vojska, ki pobije na stotine civilistov, žensk in otrok, se postavi na enako raven kot terorizem, proti kateremu naj bi se borila. Po drugi strani vsak, ki pozna Gazo, tudi če si jo je ogledal samo na zemljevidu, ve, da ni mogoče zasnovati vojaške operacije, ne da bi dopustili verjetnost pokola civilistov.

Lahko Izrael danes reče, da je varnejši, potem ko je povzročil toliko sovraštva in obupa? Če ne s Hamasom, neposredno ali posredno, s kom je treba torej iskati pot iz tega slepega nasilja? Naša resolucija krepi poziv k prekinitvi ognja, ki ga je dal že Varnostni svet Združenih narodov. Vpletene strani pozivamo, naj poslušajo, Evropo pa pozivamo, naj ukrepa, da to omogoči.

Nevarno je, da bo ta pokol – daleč od tega, da bi z njim porazili Hamas, gospod Brok – še bolj oslabil samo palestinsko oblast in tiste v palestinskem svetu, ki so vse stavili na pogajanja z Izraelom. Pošteno se moramo vprašati, kaj so pravzaprav do zdaj dosegli. Nič. To je odgovor, ki ga moramo dati, če res želimo začeti z izkoreninjenjem sovraštva in nasilja.

 
  
MPphoto
 

  Marielle De Sarnez (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, vsi smo delno odgovorni za to, kar se danes dogaja na Bližnjem vzhodu. V Evropi in v mednarodni skupnosti smo dopustili, da se je položaj poslabšal; ničesar nismo ukrenili, ko je bila ogrožena varnost Izraela, in ničesar nismo ukrenili, ko je bilo življenje v Gazi popolnoma nemogoče zaradi blokade.

Danes je 19. dan vojne; ubitih je bilo 995 ljudi, vključno z 292 otroci, in na tisoče je ranjencev, od katerih nekateri še vedno čakajo na evakuacijo. Na deset tisoče beguncev nima več doma in ne vedo, kam naj gredo. Humanitarne razmere so vse slabše: 700 000 prebivalcev Gaze nima več elektrike, ena tretjina jih nima več vode ali plina, in kmalu bo tri tedne, odkar so te razmere nastale, tri tedne, v katerih ti ljudje tako živijo oziroma poskušajo narediti vse, da bi preživeli. Preveč je trpljenja, preveč gorja, in to se mora končati, temu mora biti takoj konec!

Kot Evropejci sami sebi nismo odgovorni, da bi bilo do kogar koli uslužni. Kot Evropejci smo sami sebi odgovorni, da pritisnemo na obe strani, da se bosta končno začeli pogajati. Gre za dni, morda celo ure, preden bo kopenska ofenziva dosegla točko, od koder ni več vrnitve, zlasti v mestu Gaza. Izraelu mora biti zagotovljena varnost in prebivalci Gaze morajo dobiti zagotovitev, da bodo lahko živeli v miru. Meje je treba nadzorovati in blokado je treba umakniti. Vsi tu vemo, da bo za dosego tega sporazuma morda treba, da Evropa, Združene države in arabske države – ki se sestanejo pojutrišnjem – vse govorijo z istim glasom.

Na koncu bi rada izrazila svoje trdno prepričanje. Danes ni treba dobiti vojne, temveč mir.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Roberta Angelilli (UEN).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, resnično pozdravljam pripombe komisarke in gospoda Pötteringa, ko jasno naznanjata odgovornost Hamasa, ker je prekinil premirje, vendar enako jasno obsojata izraelsko reakcijo kot povsem nesorazmerno. Za besedami pa ostaja kriza in še vedno je na tisoče ljudi – civilnega prebivalstva in otrok –, ki obupno potrebujejo humanitarno pomoč.

Po svoji vesti in brez hinavščine si moramo morda postaviti nekatera vprašanja. Koliko otrok je umrlo v Gazi, medtem ko so naši otroci praznovali božič? Dvesto ali tristo; in koliko izraelskih civilistov? Bi lahko mednarodna skupnost storila več? Menim, da bi lahko. Morala bi. Čutiti bi morali celotno težo naše odgovornosti. Ni dovolj predstavljati poglede na Hamas, Izrael, začetno odgovornost ali na to, kdo je bolj kriv. Žal Evropa ostaja nezadostna ne samo glede kriznih razmer. Po mojem je to huda nezadostnost: nesposobnost zgraditi resnično, strateško in trajno politiko miru.

Danes moramo seveda odločno zahtevati prekinitev ognja, vendar to ni dovolj. Postaviti moramo stroge pogoje, v katerih naj poteka mirovni in razvojni proces na Bližnjem vzhodu. Za konec bi rada spomnila na besede papeža, ki je dejal, da moramo dati konkretne odgovore splošnim prizadevanjem mnogih v teh deželah, da bi živeli v miru, varno in dostojanstveno, kot je poudarila tudi gospa Morgantini.

Gospod predsednik, zdaj bom res končala. Nasilje, sovraštvo in nezaupanje so oblike revščine, s katerimi se je morda najtežje spopasti.

 
  
MPphoto
 

  Hélène Flautre (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, v Gazi smo videli vojno in videli smo mrtve, vendar smo videli tudi ljudi, žive ljudi, ljudi, ki imajo pravico do življenja in ki smo jih dolžni zaščititi. Zaščita civilnega prebivalstva – to je resnična nuja. Z ničemer ni mogoče opravičiti dejstva, da ni bilo storjeno vse, da bi to prebivalstvo zaščitili, in sprašujem vas, gospod predsednik Sveta, ali danes čutite, da ste storili vse, kar je v vaši moči, za zagotovitev, da bi izraelske oblasti takoj prekinile to nerazlikovalno in nesorazmerno vojaško operacijo. Odgovor je prav gotovo nikalen.

Ko so po veleposlaništvih krožile govorice o operaciji, je Svet, v nasprotju z željami Parlamenta, ponovno potrdil svojo odločenost, da pospeši odnose. To je bila tragična napaka! Ko nevladne organizacije pozovejo Varnostni svet, naj Mednarodno kazensko sodišče preišče domnevne vojne zločine, se Svet ne more sklicevati na določbo o „človekovih pravicah“ v svojem sporazumu z Izraelom. Sita sem poslušanja, da ne moremo bolje, da smo storili vse, kar lahko. Največja polomija je pravzaprav zastoj vaše predvsem humanitarne politike blaženja škode, ki jo povzroči vojaška okupacija in vojna. Kako daleč bodo morale seči kršitve mednarodnega prava, preden bomo uporabili določbo o „človekovih pravicah“? Če se danes nismo sposobni vprašati o dosegu učinkovitih mehanizmov za ustvarjanje pritiska in za izvajanje, potem res ne vem, kakšne razmere bodo navsezadnje upravičile naše ukrepanje. Naravnost vam povem: če se bomo v naših odnosih z Izraelom še naprej obnašali, kot da gre za običajno zadevo, pri tem pa je v Gazi 1 000 mrtvih, bomo pokopali člen 11 Pogodbe, pokopali bomo politiko „človekovih pravic“ Evropske unije in pokopali bomo evropski projekt!

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Kyriacos Triantaphyllides (GUE/NGL). - Gospod predsednik, zdaj ko sem se vrnil iz Gaze, kjer sem videl pokol predvsem civilistov –, čutim potrebo, da izrazim iskreno solidarnost s palestinskim narodom. 17 dni se že soočajo z ogromnim izraelskim vojaškim strojem, ki sramotno krši mednarodno pravo. Izražam tudi podporo mirovnim silam v Izraelu, ki zahtevajo konec te vojne.

Po dolgem zaprtju in obleganju, ki sta Gazo spremenila v največji odprt zapor na svetu, po gradnji sramotnega zidu okoli Zahodnega brega, nenehni širitvi judovskih naselij in dejanski razdelitvi palestinske dežele, so okupatorske sile prešle na najsilovitejšo vojaško operacijo. Pri tem so raketni napadi na južni Izrael – in poudarjam, da sem proti kakršnim koli napadom s katere koli strani – služili za izgovor. Konec prekinitve ognja ob ozadju spopadov za oblast v zvezi z izraelskimi volitvami je žalitev za celotni narod.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo. Izrael je država, ne organizacija; je članica Združenih narodov. Odgovoren je mednarodni skupnosti in upoštevati mora to in vse druge resolucije, ki jih sprejmejo Združeni narodi. Mednarodno pravo je treba spoštovati. Ne smemo več dopustiti, da bi ostal nekaznovan. Uvesti bi morali celovito mednarodno preiskavo.

Mednarodna skupnost zahteva takojšno prekinitev ognja, takojšen umik vojaških sil, dostop do humanitarne pomoči in svobodno gibanje prebivalstva. Naj UNWRA opravi svoje poslanstvo.

EU je ukrepala, vendar samo na humanitarni ravni. Pokazati mora odločnost na politični ravni. Uporabljati določbe iz pridružitvenih sporazumov. Prenehati nadgrajevati odnose z Izraelom. Prenehati z izvažanjem orožja v Izrael.

Ta spor ima lahko samo politično rešitev. V celoti bi se morali vrniti k mednarodnemu pravu, kar pomeni konec 42-letne okupacije Palestine ter ustanovitev suverene in trajne palestinske države, s čimer bi zgradili mirno prihodnost tako za palestinske kot za izraelske otroke. Da bi zaščitili prihodnje generacije, moramo vojno končati takoj.

 
  
MPphoto
 

  Patrick Louis (IND/DEM). – (FR) Gospod predsednik, pred več tisoč leti se je David soočil z Goljatom, da bi ugotovil, ali je zemlja namenjena Moabcem, Filistejcem ali Hebrejcem.

Trenutno se ista drama nadaljuje na tej zemlji, ki je vir enega od treh stebrov naše civilizacije. Danes je nujno, pravilno, legitimno in potrebno zagotoviti varnost in priznanje Države Izrael. Za ta namen je potrebna ena sama rešitev, in sicer zagotoviti rojstvo resnično suverene palestinske države. Tako kot drugje, ima tudi tu večkulturnost svoje meje. Kjer sta dva naroda, morata biti dve državi.

Če naj bo pomoč Evropske unije res učinkovita, se mora osredotočiti na en cilj: zagotoviti rast te palestinske ustavne države, kjer pravna država ščiti slabotne in pomaga močnim. Stvar je nujna, ker so na tej zemlji skrajneži na vseh straneh močni in nimajo prav, otroci pa so zmerni in žrtve.

Rešitev, s katero bi presegli zahteve „očesa za oko“, ni ne moralna, ne vojaška, temveč politična. Torej je čas, da se lotimo dela!

 
  
MPphoto
 

  Jim Allister (NI). - Gospod predsednik, terorizem se mi gnusi. Zavračam teroristično propagando. Morda se tega bolj zavedam, ker prihajam s Severne Irske, tako da Hamasovo stokanje zaradi potrebnega povračilnega ukrepa za leta nerazlikovalnega trosenja raket na nedolžne državljane Izraela name ne naredi vtisa, ker vem, da je Hamas, tako kot IRA v moji državi, mojster sorodnih umetnosti terorizma in propagande.

Položaj je nazorno jasen. Izrael sprejema rešitev z dvema državama. Hamas ne more prenesti niti pravice Izraela do obstoja in tako sproža nenehne neusmiljene teroristične napade na njegovo ozemlje. In ko po obilici popuščanja Izrael udari nazaj, tulijo, da so žrtve. Oprostite, oni so storilci in če želijo mir, imajo odgovor v svojih rokah. Prenehajo naj bombardirati Izrael.

 
  
MPphoto
 

  Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (PPE-DE). - (EL) Gospod predsednik, vsi se zavedamo, da so razmere v Gazi tragične. Mejijo na humanitarno katastrofo in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Rada bi čestitala Evropski komisiji, da je pospešila svoja prizadevanja, predsedstvu za njegove pobude in usklajevanje nacionalnega ukrepanja na tem področju ter Egiptu za njegovo pomembno in občutljivo vlogo.

Zdaj je treba nujno prekiniti ogenj in prenehati s sovražnostmi na obeh straneh, vzpostaviti koridorje iz izraelskega ozemlja in Egipta za humanitarne potrebe in nadzorovati mejo, da bi preprečili nezakonito gibanje orožja in ljudi. Kot je rekla komisarka, napovedi za mirovni načrt so spodbudne, in upam, da bo sprejet takoj in upoštevan v praksi.

Kaj so torej naše naslednje poteze? Tako komisarka kot predsednik Sveta sta že povedala, da moramo podpreti naša cilja trajnega miru in nastanka palestinske države, ki bo živela v miru in spoštovanju ob Izraelu. Nista nova. Naznanili smo ju in podpiramo ju, ne da bi dosegli rezultat. Začarani krog nasilja se nadaljuje z negativnimi posledicami ne samo za izraelski in palestinski narod, temveč za vse narode na tem območju in za varnost mednarodne skupnosti.

Zdaj moramo pregledati naše ukrepe, naše politične odločitve in naše prakse ter narediti pogumnejše in drugačne korake. Nujno moramo z Izraelom na dvostranski ravni začeti pošten, poglobljen dialog, ob samokritičnosti, v okviru naših prijateljskih odnosov in partnerstva ter najti napake, ki smo jih storili pri spodbujanju medsebojnega zaupanja med tema dvema narodoma. Dialog takšne vrste moramo okrepiti tudi z vsemi Palestinci, da bi jim dopovedali pomen miru, povezanosti, človeškega življenja in sloge.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE).(DE) Gospod predsednik, potem ko je predsednik vlade Topolánek danes navrgel nekaj šaljivih pripomb, lahko rečem, da sem kot avstrijski poslanec zadovoljen, da tako Komisijo kot češko predsedstvo Sveta zastopata Avstrijca. Toplo dobrodošli! Predsednik, seveda se zavedam, da ste lojalni Češki republiki.

Gospe in gospodje, ko sem malo pred enostranskim umikom Izraela iz Gaze potoval tja kot del delegacije, ki jo je vodil gospod Schulz, je takratni namestnik predsednika vlade dejal: „Ne vmešavajte se, to bo delovalo“. Drugi – kot je nekdanji minister za zunanje zadeve Josip Elin – so rekli: „To vodi v kaos.“ – in imeli so prav in še vedno imajo. Enostranski umik brez pogajanja, brez pogajalskega partnerja nima smisla.

Vendar tudi ni bilo dobro, da smo se odločili proti dialogu celo z zmernimi predstavniki Hamasa – ki morda niso niti pripadali Hamasu, temveč jih je ta imenoval v skupno vlado. S tem, ko smo zavzeli to stališče, smo pripomogli k propadu te skupne vlade. Vem, da so nekateri hoteli opraviti pogovore, vendar jim to ni bilo dovoljeno – tudi to je bila napaka. Potrebujemo dialog!

Ne maram Hamasa, najprej zato, ker je teroristična organizacija, in drugič zaradi njegovih fundamentalističnih pogledov, vendar ne gre za všečnost; gre za rešitve. Zato se moramo vrniti k dialogu in pogovorom, kot so danes povedali že mnogi kolegi. Poleg tega je treba dati ljudem v Gazi možnost, da zaživijo vsaj na pol spodobno. Zakaj volijo Hamas? Zato ker ga vidijo kot edino možnost, zadnjo možnost ali celo kot možnost preživetja – in to je treba spremeniti. Tem ljudem moramo dati tudi ekonomsko osnovo za preživetje; umakniti moramo bojkot in prenehati z njihovo izolacijo. To je edina resnična potreba.

Gospod Brok, ki ga zelo cenim, je rekel, da načela sorazmernosti ni mogoče uporabiti – vendar to ni res. Načelo sorazmernosti velja v zasebnem in mednarodnem pravu. Kdor ga krši, krši tudi mednarodno pravo – in to je nekaj, česar ta Parlament res ne more sprejeti.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, prijateljica, ki ve, da sem bil pred tremi dnevi v Gazi, me izziva. „Ali nikoli nisi videl fotografij petletnih judovskih otrok z rokami nad glavami, v katere so uperjene nacistične puške?“, mi piše. „Strejo ti srce.“ In njene besede povejo, zakaj Izraelu popuščamo, kot ne bi nobeni drugi državi.

Ne razložijo pa, zakaj narod, ki je v 20. stoletju toliko trpel, zdaj zadaja toliko trpljenja drugemu narodu v tem stoletju. Izrael je Gazo spremenil v pekel: tla se tresejo od eksplozij, tudi ob prekinitvi ognja; na ulicah so vozovi z osli, na nebu pa letala F-16, ubijalski stroji 21. stoletja, ki mečejo bombe; umrlo je že 300 otrok, še na stotine drugim pa je raztrgalo ude.

To ni sorazmeren odgovor civilizirane sile. To je zlo. Zlo je. Da, Hamasove rakete se morajo nehati. To sem tudi sam povedal predstavnikom Hamasa v Gazi, toda ne dopustimo več licemernega govorjenja izraelskih oblasti o tem, da se je treba bojevati s terorizmom, saj bi lahko Palestinci, ki jih bombardirajo, imenovali teroriste in navedli bi imena Olmer, Livni in Barak.

Nekoliko smo odgovorni za dejanja Izraela. Evropska unija ni nikoli v preteklosti, vsaj ne morem se spomniti take priložnosti, podprla svojega kritiziranja izraelskega obravnavanja Palestincev s kakršnim koli ukrepom. Izraelu dajemo zeleno luč, da postopa po lastnih željah, in to napako še povečujemo z ignoriranjem lekcij iz preteklosti. Miru ne moreš doseči, če se ne pogovarjaš s sovražniki, pa vendar zavračamo pogovor z izvoljenimi predstavniki palestinskega naroda.

Zdaj zaključujemo pogajanja z Izraelom o sporazumu o povečanem sodelovanju. Ne načrtujemo obsodbe Izraela: nameravamo ga nagraditi. Tisti, ki želijo mir na Bližnjem vzhodu, tisti, ki želijo pravico na obeh straneh, morajo priznati, da je čas za ponoven premislek.

 
  
MPphoto
 

  Seán Ó Neachtain (UEN) . – (GA) Gospod predsednik, vojna v Gazi je zastrašujoča in škandalozna. Vsi vemo, da na Bližnjem vzhodu ni vojaške rešitve. Politična rešitev je edini način za ponovno vzpostavitev miru in spravo na tem območju. Da bi to dosegli, je treba z nasiljem prenehati takoj.

Podpiram ustanovitev neodvisne, trajne palestinske države, vendar je treba vzpostaviti primerno dobro gospodarstvo in ustrezen politični načrt. Naš cilj bi moral biti, da zagotovimo obstoj teh dveh držav na tem območju in njihovo medsebojno spoštovanje.

Izrael ima pravico, da se brani, vendar je šel s temi napadi predaleč. Napadi so nemoralni in mednarodna skupnost jih ne more sprejeti.

Na Bližnjem vzhodu je treba takoj začeti z mirovnim procesom. Upam, da bo novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama delal v tej smeri. Želimo mu uspeh pri tej pomembni nalogi in pri izzivu, ki ga čaka.

 
  
MPphoto
 

  David Hammerstein (Verts/ALE).(ES) Gospod predsednik, tudi sam sem bil pred dnevi v Gazi in to je bila zelo intenzivna izkušnja. Šli smo tudi v Egipt. Mislim, da smo na koncu nekega obdobja: Bushevega obdobja, in da se agonija predsednika Busha kaže kot zelo krvava in boleča.

Smo na prelomni točki, ko lahko sprejmemo drugačno politiko do Bližnjega vzhoda, pri čemer želim, da Evropska unija prevzame vodilno vlogo. Tudi gospod Obama zavzema ta položaj, ko pravi, da bo govoril z Iranom. Da, gospod Obama bo govoril z Iranom, in sami moramo govoriti z vsemi na Bližnjem vzhodu, vključno s Hamasom.

Ta nova politika na Bližnjem vzhodu mora biti politika sodelovanja in mora spoštovati vsaj naše vrednote in mednarodno pravo. Stotine otrok, ki smo jih videli v Gazi, ki so nas vlekli za rokav in ki so nas gledali z očmi, polnimi upanja, zaslužijo odgovor, prav tako kot izraelski otroci.

To zahteva konkretna dejanja; zahteva akcijo na terenu, da bi dali upanje zmernim. Najbolj žalostno je, da so predsednik vlade Fajad, predsednik Abas, predsednik Mubarak in kralj Abdulah na ulicah arabskega sveta trenutno obtoženi izdajstva. Ko sem v puščavi Sinaj ustavil taksi, da bi šel na kavo, smo na ogromnih zaslonih videli samo Haleda Mešala.

To je rezultat, stranska škoda tega napada na Gazo. Ta Izraelu ne bo prinesel miru ali varnosti, ki si jo želimo, še manj pa bo prinesel kaj dobrega za nas. Če tega spora ne ustavimo, bo prinesel mržnjo na same evropske ulice.

 
  
MPphoto
 

  Miguel Portas (GUE/NGL).(PT) Tisoč je številka dneva, tisoč mrtvih, ki naj dajo črno lekcijo. Oprostite moji prostodušnosti: koliko življenj bo še stalo, da bosta na februarskih volitvah zmagala Cipi Livni in Ehud Barak?

Danes smo tu, da zahtevamo prekinitev ognja in konec klanja civilistov. Vendar se ob resoluciji sprožajo vprašanja tudi o naši lastni odgovornosti. Opominja nas, da se je Svet odločil nadgraditi diplomatske odnose z Izraelom v nasprotju z mnenjem tega Parlamenta. To je bila vnaprejšnja sokrivda. Danes poslušam: „Treba je govoriti s Hamasom.“ Leta bi lahko prihranili, če bi spoštovali volitve v Palestini.

Naloga Evrope ni podpirati politiko in uničevanje, ki ju izvaja močnejša stran. Njena naloga je poslušati glasne zahteve, ki polnijo ulice in trge naših mest.

Zahtevamo takojšnjo prekinitev ognja, vendar se moramo zavedati, da je mir odvisen od konca okupacije. Te besede ne uporabljamo več, vendar jo je treba odstraniti s seznama prepovedanih besed, kamor jo je vnesla politika moči.

 
  
MPphoto
 

  Kathy Sinnott (IND/DEM). - Gospod predsednik, kar se dogaja v Gazi, je zelo žalostno. Nedoumljivo je, da s pustošenjem ne preneha domnevno zahodni narod. Popolnoma se strinjam, da imajo Izraelci pravico živeti brez strahu pred raketnimi napadi. Toda to, kar se dogaja v Gazi, ni pravica: to je pokol. Ni opravičila; nobeno opravičilo ni mogoče.

Najbolj sramotno za nas v Evropi je, da to izvaja ena od naših najljubših trgovinskih partneric. Leta 2007 je bila vrednost izmenjave med EU in Izraelom 25,7 milijarde EUR. Glede na količino denarja, ki ga prispevamo k izraelskemu gospodarstvu, nosimo veliko odgovornost, ko ta denar prispeva k smrti civilistov in otrok. Če ne bomo ukrepali, bo kri ljudi v Gazi prav tako umazala naše roke.

Pozivam ta Parlament in vse organe EU, naj proti Izraelu takoj uvedejo trgovinske sankcije in jih ohranijo, dokler ne bo dogovorjena pomembna prekinitev ognja. Če ne naredimo vsega, kar lahko, da bi prekinili to ubijanje, bomo postali sokrivci pokola.

 
  
MPphoto
 

  Tokia Saïfi (PPE-DE). – (FR) Gospod predsednik, na Bližnjem vzhodu spet govori orožje. Spet so glavne žrtve ženske in otroci, na tisoče katerih je bilo ranjenih in na stotine katerih je umrlo. Na pragu Evrope se spet ponavlja zgodovina v vsej svoji grozoti. Vseeno opažamo, da Evropa kljub svojim pobudam ne prispeva učinkovito v tem hudem sporu, čeprav je na njenem neposrednem vplivnem območju. Ogromna večina javnosti to težko razume, in vedno manj je pripravljena sprejeti tako nemoč.

Komisarka, energično in odločno moramo prevzeti vodstvo, da bi vzpostavili mir. Unija za Sredozemlje mora imeti pomembno vlogo, prav tako pa Evrosredozemska parlamentarna skupščina. Skladno s tem mora Evropski parlament podpirati francosko-egiptovski mirovni načrt za takojšnjo prekinitev ognja, zavarovanje meja med Izraelom in Gazo, ponovno odprtje mejnih prehodov in predvsem umik blokade Gaze.

Pozvati moramo tudi k takojšnemu upoštevanju resolucije ZN. Po zaključku te faze moramo nadalje predlagati uvedbo vojaške sile, ne večnacionalne, temveč evrosredozemske. Ta gesta bi bila temeljno dejanje potrjene politične volje za dosego „evropskega miru“, nekaj, na kar vsi sredozemski narodi čakajo že tako dolgo.

Danes bi vas rada opozorila tudi na nov položaj. Pri bližnjevzhodnem sporu počasi vstopamo na zelo nevarno območje, in sicer območje trka civilizacij. Že od začetka izraelsko-palestinskega spora je vedno prišlo do izbruha arabskega javnega mnenja. Danes se muslimansko javno mnenje širi prek geografskih meja arabskih držav. To kaže na radikalno spremembo v naravi spora. Evropa ima zgodovinsko odgovornost, in sicer, da nujno okrepi dialog med civilizacijami.

 
  
MPphoto
 

  Véronique De Keyser (PSE). – (FR) Gospod predsednik, tolikokrat sem v tem Parlamentu že govorila, da moramo izkoristiti kakršno koli, še tako majhno priložnost za mir in da moramo navzlic vsemu govoriti s Hamasom, saj je zmagal na volitvah, da se ne želim več vračati k tej temi.

Prevzela sta me žalost in jeza, in ker ne želim, da bi me ob tem pokolu, ob vojni propagandi, ki jo slišim okoli sebe, ob zmedi in tudi ob valu sovraštva in antisemitizma, ki se začenja valiti po naših ulicah, premagala čustva, bi rada povedala samo nekaj besed: Evropa se mora vrniti k osnovam, in to so zame očitna dejstva, vendar jih je včasih dobro poudariti.

Prvič, palestinsko življenje je enakovredno izraelskemu, in ne samo življenje, tudi njegova prihodnost in svoboda. Drugič, spoštovati je treba mednarodno pravo in mednarodno pravo seveda pomeni takojšnjo prekinitev ognja. Nato so tu še vse resolucije ZN in ženevske konvencije. Dejstvo je, da je ta regija postala brezpravna regija, kjer je vse navidez dovoljeno in kjer so prebivalci talci. Tretjič, pravici bo treba zadostiti za vse te zločine, ne glede na to, kakšni so in kje je do njih prišlo. Varnosti ne bo brez miru, in miru ne bo brez pravice. Prehodna pravosodna ureditev obstaja, ustvarjena je za to, in če se ne uporabi, se bo sovraštvo še naprej širilo. V zadnjih dneh smo ustvarili potencialno sovraštvo, ki se bo izkazalo za nevarnejše od bomb. Evropa mora uveljaviti upoštevanje pogojev iz svojih sporazumov o partnerstvu, vključno z odstavkom 2 pridružitvenih sporazumov o spoštovanju človekovih pravic. To je obveznost iz teh pogodb, od katere ni mogoče odstopati. Nazadnje, Izrael ni poseben primer. Odgovoren je kot država in ne moremo ga vzporejati s Hamasom. Ko gre za mednarodno pravo, ne obstaja kartica za „brezplačen izhod iz zapora“.

V nedeljo smo v Gazi pustili prebivalce, ki so bili ujeti v pasti, zaprti v geto pod bombami, in na sto tisoče otrok, katerih prihodnost je danes v naših rokah, in iz Gaze smo prišli preprosto zato, ker smo Evropejci. Edini Palestinci, ki zapustijo Rafo, gredo z nogami naprej v reševalnih vozilih, ker so mrtvi ali ranjeni.

Evropa ne bo več Evropa in noben državljan se ne bo prepoznal kot Evropejec, če pozabimo te osnove.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Frédérique Ries (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, komisarka, najprej bi rada ponovila besede gospoda Cohna-Bendita. Danes nas grabi obup; ta vojna je tragedija. Podobe trpljenja in smrti, ki nam že tri tedne švigajo prek ekranov, so neznosne, prav tako – naj hitro dodam – kot vse podobe vojne, vseh sporov, vključno s tistimi, o katerih se veliko manj, če sploh, govori, kot so na primer tisti v Kongu, Darfurju, Zimbabveju in, pred tem, Čečeniji, katerih grozote so se dogajale ob oglušujoči tišini medijev in, naj poudarim, politike.

Že večkrat sem v tem Parlamentu poudarila dejstvo, da se ogorčenje nekaterih mojih kolegov poslancev spreminja glede na okoliščine. Vendar, kakor je omenila že gospa Morgantini, ko gre za umiranje ljudi, ne gre voditi računov; v trpljenju ni hierarhije; vsaka žrtev, moški, ženska ali otrok, s katere koli strani, je ena žrtev preveč.

Kaj naj torej zdaj storimo, da naša današnja razprava ne bo tisto, kar je pogosto – nekoliko nesmiselno, jalovo soočenje? Nadaljnje medsebojno obmetavanje z žaljivkami glede zgodovinske odgovornosti različnih strani se mi zdi odličen primer take jalovosti.

V tej razpravi ste govorili že številni, zato smo argumente že slišali. Gotovo se lahko vprašamo o obsegu izraelske krize in izraelskega protinapada, nikakor pa se ne moremo spraševati o pravici Izraela do varnosti. Katera naša zahodna vlada pa bi se sprijaznila s tem, da opazuje, kako na tisoče izstrelkov pada na njene državljane, ne da bi reagirala? Vprašanje je retorično.

Če pustimo ob strani poziv k bistveni dogovorjeni prekinitvi ognja, k zagotovitvi dostave humanitarne pomoči, seveda, in h koncu dobavljanja orožja prek predorov, je pravo vprašanje danes nujno usmerjeno v prihodnost. Osnove miru so dobro znane: opredeljene so bile že v Tabi, Camp Davidu in Annapolisu. To je poudarila gospa Ferrero-Waldner. Večina elementov, vendar seveda ne vsi, so na mizi in to pomeni odrekanja na obeh straneh. In ko govorim o odrekanju, se strinjam z gospodom Schulzom, ki ga trenutno ni v dvorani. Ne gre za to, ali bodo s Hamasom opravljeni pogovori, temveč kako bodo opravljeni in pod kakšnimi pogoji.

Večina mojih kolegov poslancev je govorila 50 sekund dalj, zato mi dovolite, da končam, gospod predsednik.

Odgovor je tisti, ki ga je dal Jaser Arafat maja 1989, ko je svojo svobodo uničujočo in smrtonosno listino razglasil za nično. Te besede so postale del palestinskega besednjaka. To je cena za spravo med Palestinci, in naloga Evropske unije je, da pripravimo protagoniste v Palestini in Izraelu ter tudi v njihovih arabskih sosedah, Egiptu in Jordaniji, da postanejo partnerji v sporazumu o trajnem miru.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Feleknas Uca (GUE/NGL).(DE) Gospod predsednik, v nedeljo 11. januarja smo obiskali mejno mesto Rafa v Gazi, ki je popolnoma odrezano. To pomeni, da civilno prebivalstvo nima nobene možnosti, da bi pobegnilo pred dnevnim bombardiranjem izraelske vojske. Če tega niste videli na lastne oči, si ne morete predstavljati, kako ljudje v Gazi trpijo in kako nujno je doseči mirno, dokončno rešitev tega spora. Vsi smo na osebni ravni globoko prizadeti zaradi brezmejnosti trpljenja palestinskega naroda in tudi zaradi uničenja.

Zato bi rada najmočneje poudarila, da je treba izraelsko bombardiranje takoj ustaviti, tako kot Hamasovo raketiranje Izraela in tihotapljenje orožja v Gazo iz Egipta. Poleg tega je treba takoj odpreti meje, da bi lahko na to področje dostavili pošiljke pomoči za civilno prebivalstvo, ki so pripravljene in čakajo. Na meji smo videli tudi zdravnike, ki so pripravljeni iti na to območje in pomagati, vendar ne morejo, ker je meja zaprta. Zato še enkrat pozivam k odprtju meja, da bo mogoče zagotoviti pomoč.

 
  
MPphoto
 

  Vladimír Železný (IND/DEM). – (CS) Gospod predsednik, koga ne bi zabolelo, ko bi videl otroke, ki so jih ubili izstrelki? To je grozen občutek, vendar ne sme biti opravičilo za hinavščino. Katera evropska država bi se toliko zadrževala kot Izrael in leta prenašala napade več kot 7 000 izstrelkov, ki v vsakem trenutku ogrožajo življenja prek milijona civilnih oseb?

Ne glede na vse prebivalci Gaze niso samo nedolžne žrtve. Navdušeno, seznanjeno, svobodno in demokratično so izvolili Hamas in njegovo listino. Ko so govorili o osvoboditvi, niso mislili na osvoboditev Gaze, ki je že svobodna, temveč na osvoboditev Tel Aviva in Haife od Judov in na uničenje Države Izrael. Kdor izvoli zločince, mora logično deliti z njimi svojo usodo. Še zlasti, ko se ti zločinci skrivajo za krili žensk in otroci kot za talci, ko sprožajo izstrelke iz šol in pretvarjajo mošeje v velikanska skladišča za orožje. Spominjam se bombardiranja Dresdna leta 1944, ko so britanske letalske sile porušile mesto do tal in ubile 92 000 civilistov, večinoma žensk in otrok. Ni bilo hinavskih spotikanj. Nemci so svobodno izvolili Hitlerja in delili njegovo usodo. Tudi prebivalci Gaze so vedeli, koga volijo in zakaj.

Na enak način je pomemben del sredstev, ki se iz EU prelivajo v Gazo, prišel v roke Hamasa. Morda so zato prebivalci Gaze s polnimi želodci in dobro preskrbljeni s strani EU lahko posvetili vso pozornost kopanju rovov za tihotapljenje vedno bolj smrtonosnega orožja, ki ga uporabljajo proti izraelskim civilistom. Res sorazmerno!

 
  
MPphoto
 

  Gunnar Hökmark (PPE-DE). - (SV) Gospod predsednik, za današnjo razpravo sta značilni dve pomembni zadevi. Prva je ta, da velika večina tega Parlamenta želi doseči hitro prekinitev ognja. Druga je prevladujoča podpora zahtevi, da morajo vse vpletene strani sprejeti pravico države Izraela do obstoja znotraj mirnih meja. To je izhodišče, ki je pomembno za Evropsko unijo. Pomembno je zato, ker je to, kar gledamo v Gazi, tragedija. Vsako izgubljeno življenje je tragedija, na kateri koli strani meje je. Ne mislimo, da bi bila ta tragedija kaj manjša, če bi tisti, ki namerno ubijajo civiliste, uspeli z raketnim ognjem seči še dlje med civiliste.

To je tragedija tudi zato, ker ustvarja ovire za uresničitev palestinske države in s tem mirno rešitev. Ta tragedija zadeva tudi mednarodno skupnost, saj to, kar se dogaja zdaj, ni nastalo čez noč, temveč v daljšem obdobju s ponovnim oboroževanjem, tihotapljenjem orožja in raketnim ognjem.

Pomembno je, da razumemo, da to ni tragedija, ki bi nastala zaradi spora med judi in Palestinci. Močno nasprotujem komur koli, ki poskuša demonizirati narod. Ko sem poslušal gospoda Daviesa, ki je poskušal okriviti narod, sem slišal ton, ki ga po mojem v tem Parlamentu ne bi smeli slišati. To ni spor med Palestinci in judi, to ni spor med Izraelom in palestinskimi oblastmi, to je spor med skrajneži in zmernimi silami v regiji. Podprimo zmerne sile tako, da razjasnimo vsakomur, ki izbira sovraštvo in želi izbrisati državo Izrael, da mu ne bo uspelo. Če Evropa pošlje to sporočilo, bomo tudi okrepili zmerne sile in položili boljše temelje za mir.

 
  
MPphoto
 

  Marek Siwiec (PSE). - (PL) Gospod predsednik, rad bi se obrnil na tiste, ki so v tem Parlamentu detonirali svoje obtožbe prevare in demagogije. To je ena v vrsti vojn, ki imajo vsaka svoje podobnosti, pa tudi svoje razlike. Spor, o katerem govorimo danes, je asimetričen.

Izrael so tri leta bombardirali z doma narejenimi izstrelki, v tem Parlamentu pa nismo slišali niti besedice graje za tiste, ki so jih sprožili. Danes obsojamo Izrael. Izrael je lahko obsojati, saj je članica ZN. Ima nekaj, kar lahko obsodimo, ima organe oblasti. Ima vlado, ki jo lahko obsojamo in grajamo. Na drugi strani je teroristična organizacija, prava identiteta katere ni znana. Organizacija, ki se igra z življenji nedolžnih ljudi, ko deluje za njihovimi hrbti. Še en asimetričen element je to, da štejemo Palestince, ki so bili dramatično ubiti, ko so bili uporabljeni kot živi ščit, ne štejemo pa Izraelcev, ki so bili ubiti, in še na tisoče ogroženih, ker prelitja krvi ni mogoče odtehtati s še več prelite krvi. Najhujša stvar v tem Parlamentu pa je asimetričnost med besedami in dejanji. Lahko nam je govoriti, zelo težko pa učinkovito ukrepamo. Brez mednarodne prisotnosti ta spor ne bo nikoli rešen.

Nazadnje bi se rad obrnil na tiste, ki protestirajo proti izraelskemu nesorazmernemu ukrepu. Gospe in gospodje, bi radi, da teroristična organizacija sproži 7 000 izstrelkov iz Izraela v Gazo? Bi bilo to sorazmerno? Ker je to nesorazmeren spor, pri katerem je pravo neučinkovito, se bomo morali temu preprosto privaditi, drugače bomo samo tavali v krogu in uporabljali besede, ki nimajo opore v realnosti. Mnenja, izrečena pred televizijo ob toplem ognju, ne ustrezajo resnici o tem sporu.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Gospe in gospodje, zdaj moram res vztrajati, da se držite časa, ki ga imate na voljo. Nikoli nisem prekinjal govornikov, tudi če je njihov čas za govor potekel, toda gospod Schwarzenberg nam je že zdaj dal več svojega časa, kot smo pričakovali. Povedali so mi, da ima časa najdalj do 17.20. Prosim vas, da upoštevate čas, za katerega ste se prijavili. Gospod Morillon kot general vam bo za zgled.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Morillon (ALDE). – (FR) Gospod predsednik, trajno premirje v Gazi bo mogoče samo, če bo nameščena večnacionalna sila za posredovanje pod nadzorom ZN. Prvič se zdi Izrael sprijaznjen s to rešitvijo, ki jo Palestinci zahtevajo znova in znova. Ne vem, kdaj bo ta sila lahko posredovala; posredovanje ne bo mogoče pred sklenitvijo sporazuma med sprtimi stranmi, vendar vsi upamo, da bo to čimprej. Vem pa, da bodo morali biti tisti, ki bodo to misijo vodili, popolnoma nepristranski. Menim, da bo tako Evropska unija v najboljšem položaju, da ukrepa in – zakaj ne, gospod Pöttering? – da to stori v okviru Unije za Sredozemlje.

V najboljšem položaju za ukrepanje bo, ker se za Američane – upravičeno ali ne – šteje, da so na strani Izraela, za Arabce pa, da držijo s Palestinci. Ali ne mislite, gospod predsednik Sveta, da bi se morali pripraviti na to?

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Zaleski (PPE-DE). – Gospod predsednik, dolgotrajni spor in okupacija zbujata jezo, bes in razočaranje nad učinkovitostjo zakonitih oblasti, s čimer nastaja nekaj, kar imenujemo „učinek Hamasa“, ki je resen dejavnik. Zanikanje Izraela s strani Arabcev, islamistov in Hamasa ni sprejemljivo, prav tako kot uporaba otrok kot živi ščit. Tudi stalne nevarnosti, v kateri živijo izraelski otroci, ne bi smeli dopustiti.

Vprašanje je, ali so se v tem začaranem krogu nasilja sedanje izraelske oblasti sposobne česa naučiti iz šestletne preteklosti na tem območju in uporabiti skalpelu podobno strategijo za dve državi. Vem, da jih je strah groženj nasilne in nepredvidljive sosede, ki jih obmetava z raketami, vendar bi lahko tu priskočila na pomoč mednarodna skupnost, vključno z EU.

Je ta tvegana rešitev danes za Izrael sprejemljiva? Toda, ali obstaja druga rešitev? Če obstaja, mi jo povejte. Pričakovanje, da bo Hamas izumrl po naravni poti ali z bombardiranjem, je videti naivno, zato Izrael potrebuje več poguma. Zahodne sile leta 1948 niso ustvarile dveh držav, toda zdaj bi to morale. Osnovna odgovornost ne bo zbledela. Bodimo pogumnejši pri tej strategiji.

 
  
MPphoto
 

  Jelko Kacin (ALDE). - (SL) Izraelska država je izraelski vojski ukazala, da v Gazi uniči Hamas. Hamas iztreblja tako, da v Gazi pobija Palestince. Ena tretjina mrtvih so otroci, polovica mrtvih so ženske in otroci – to niso pripadniki Hamasa.

Obseg vojnega nasilja je enormen in nesorazmeren. In kako je mogoče doseči prekinitev spopadov, če oba subjekta ne priznavata drug drugega? Sovražnika je potrebno iz objekta napadanja in uničevanja spremeniti v subjekt, v partnerja za dosego prekinitve ognja, in v nadaljevanju v odgovornega za ohranjanje miru. Izrael mora priznati Hamas in z njim začeti dialog, in obratno – Hamas mora priznati Izrael. Ni druge poti. Vsak mir je boljši od krvave vojne.

Vojno nasilje mora takoj dati priložnost in prednost politiki. Izraelski predsednik vlade Ehud Olmert pa si še vedno poskuša popraviti svoj zapravljeni ugled tako, da ne dopušča prekinitve ognja.

 
  
MPphoto
 

  Jana Hybášková (PPE-DE). – (CS) Gospod predsednik, komisarka, čestitam vam za rezultate vaših skupnih pogajanj, trojke v Izraelu. V nasprotju z novinarji vemo, da je vaša misija pripeljala izraelsko stran do razprave o odprtju humanitarnih koridorjev in dnevne prekinitve ognja. Mislim, da je to prvič, da so Izraelci sprejeli Evropo kot pomembnega partnerja in češko predsedstvo kot pomembnega predstavnika.

Kljub hudemu pritisku z leve se je Evropski parlament včeraj dogovoril o precej izjemni resoluciji. Tudi v tako ekstremnih okoliščinah je to uravnotežena resolucija, resolucija, ki jo lahko podpre desnica, resolucija, ki ni samo pamflet ali politična zmaga levice. Izogibamo se temu, da bi izenačevali obstoječo državo in teroristično gibanje, pa naj bo to še na tako abstraktni ravni. Ključni cilji ostajajo priznanje obstoja Države Izrael, odpoved nasilju in vključitev Hamasa v sporazume PLO, prav tako pa zahteva po dosegu čimprejšnje trajne prekinitve ognja.

In vendar nismo dosegli dodane vrednosti. Trije vodilni izraelski predstavniki, Barak, Livnijeva in Olmert, se trenutno prepirajo glede pogojev in zagotovil, pod katerimi so pripravljeni prekiniti ogenj. Ključ do rešitve je nedvomno Egipt in zajema zagotovilo nadzora nad predori in tihotapljenjem, ki bi bil sprejemljiv za egiptovsko stran. Kaj trenutno počne Svet? Kako napreduje pri pogajanjih z egiptovsko stranjo glede tehnične misije, mednarodnih opazovalcev, tehničnega nadzora in uvedbe EU BAM za Rafo? Kaj lahko poslanci Evropskega parlamenta, ki se nocoj sestanejo z egiptovskim veleposlanikom, zahtevajo od egiptovske strani ali, obratno, kako lahko mi prispevamo k pogajanjem z Egiptom?

 
  
MPphoto
 

  Libor Rouček (PSE). – (CS) Gospe in gospodje, rad bi pozval Svet in Komisijo, naj povečata pritisk na obe sprti strani, da bi zaustavili nasilje. Imamo Resolucijo Varnostnega sveta 1860 in držati se moramo njenih določb. Treba je sprejeti zaščitne ukrepe, ki bodo zagotovili trajno prekinitev ognja, in omogočiti odprtje humanitarnih koridorjev. Tu smo že večkrat slišali, da za izraelsko-palestinski spor ne obstaja vojaška rešitev. Pot do trajnega miru vodi samo prek političnih pogajanj. Tu mora Evropska unija, v sodelovanju z novo vlado Združenih držav in Ligo Arabskih držav, igrati veliko izrazitejšo politično vlogo kot doslej. Dolgotrajni spor je treba končati s političnim sporazumom na osnovi rešitve z dvema državama, ki bo omogočil Izraelcem in Palestincem, da živijo skupaj v miru znotraj varnih, mednarodno priznanih meja, in ki si bo prizadeval za izgradnjo miroljubnega sistema regionalne varnosti po vsem Bližnjem vzhodu.

 
  
MPphoto
 

  Ioannis Kasoulides (PPE-DE). – Gospod predsednik, razpravljamo o še eni humanitarni tragediji v naši soseski – zraven moje države – pri dveh od naših partneric v Sredozemlju. Žal Palestinci še vedno niso sprejeli tega, da jih samomorilski napadi ali rakete kasam ne bodo nikoli osvobodili okupacije njihovega ozemlja. Izrael se ne zaveda, da tako obsežen vojaški odgovor spodbuja nove potencialne samomorilske napadalce in privablja nove kasame ob prvi ponujeni priložnosti.

Kaj pa nedolžni civilisti, neborci, ženske in otroci? Nihče se ne zmeni zanje. Nihče se ne zmeni za stotine ubiti, pohabljenih, zažganih in travmatiziranih otrok – izraelskih in palestinskih otrok. Nam, ki to spremljamo iz udobnih naslonjačev pred televizijskimi ekrani, je slabo, ko jih gledamo. Kako pa je s tistimi, ki so tam?

Kaj lahko storimo? Sodelovanje v klasični igri obtoževanja ne pomaga civilistom. Pozivi in resolucije civilistom ne pomagajo. Kako lahko preidemo od besed k dejanjem? Čas je, da se z udeleženimi stranmi začnemo pogajati o oblikovanju mednarodne sile – kot so predlagali že drugi kolegi –, da gre v Gazo z velikim policijskim delom, sestavljenim iz arabskih držav, da bi naučila policijsko silo palestinske oblasti z obsežnim mandatom ZN, kako vzpostaviti red in mir, in ji pri tem pomagala, ter o oblikovanju evropske vojaške sile, ki bo zagotovila konec raketnega obstreljevanja in tihotapljenja orožja ter popolno odprtje mejnih prehodov. Ne moremo več pustiti usode civilistov v rokah nasprotnikov.

 
  
MPphoto
 

  Giulietto Chiesa (PSE). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, veliki italijanski protifašist Piero Gobetti je dejal, da je v primeru, ko je resnica vsa na eni strani, zavzetje salomonske drže popolnoma pristransko. Tak primer je trenutno v Gazi; upam, da bo Parlament sposoben reči prave besede za zaustavitev Izraela. Če tega ne stori, bodo to zgodovina, Palestinci, evropsko javno mnenje in arabsko javno mnenje imeli za sramotno.

Izrael bombardira in desetka geto. Sinovi tistih, ki so bili iztrebljani, so postali iztrebljevalci. Za to ni nobenega opravičila, tudi argument, da ima Izrael pravico do lastne varnosti, ni dovolj. Vsak lahko, če želi, vidi, da danes ne more nihče ogroziti varnosti Izraela ali njegovega obstoja. To je jasno iz neravnotežja sil na terenu; to je jasno iz števila mrtvih in ranjenih; jasno je iz podpore, s katero Zahod še naprej radodarno zalaga Izrael. Edini namen tega pokola je preprečiti ustanovitev palestinske države. Na ta način umira mir, zato moramo ustaviti Izrael.

 
  
MPphoto
 

  Stefano Zappalà (PPE-DE).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi se zahvalil predsedniku Sveta in češkemu ministru za zunanje zadeve, ker sta še vedno z nami; nismo vajeni tako močne zastopanosti v tej dvorani, kakor jo je danes pokazalo češko predsedstvo.

Menim, da ima gospa Muscardini prav; tistim, ki ne vedo, kakšne so zadeve na tem območju, in ki bi radi bili sposobni izraziti natančno mnenje, svetujem, naj gredo in si ogledajo zadeve na terenu kot turisti ali z drugimi nameni. Nekateri smo bili v Palestini ob različnih priložnostih, kot opazovalci na volitvah, na katerih je bil izvoljen Abu Mazen, in drugih volitvah, in verjamem, da lahko dobiš točen vpogled v stvari samo, če si jih osebno ogledaš.

Mislim, da smo bili ves čas teh dogodkov, ki se dogajajo že desetletja in niso samo nedavni, edini poraženci mi v zahodnem svetu, ker se nismo nikoli resno lotili tega problema in si nismo nikoli prizadevali, da bi ga rešili; še vedno ga vidimo kot problem med dvema nasprotnima stranema.

Večkrat sem bil v Palestini in večkrat sem bil v Izraelu, zato poznam razmere, sicer ne v popolnosti, vendar dovolj dobro, in menim, da v resnici nista vpleteni dve strani, temveč tri. V tem konkretnem primeru je problem med teroristi in državo Izraelom, palestinski prebivalci pa so žrtve, ujete na sredini. Hamas ne predstavlja palestinskega naroda; morda predstavlja njegov del, vendar gotovo ne predstavlja celotnega palestinskega naroda.

Pred očmi se mi odvija film, za katerega verjamem, da se bo odvijal pred očmi številnim poslancem; film prikazuje vse izraelske žrtve, vključno z otroci in ljudmi vseh starosti, žrtve vseh raket, ki jih je in jih še izstreljuje Hamas. Ni naključje, da je med Gazo in Zahodnim bregom velika razlika.

Obračam se na predsednika Sveta in na našo odlično komisarko, ki predstavlja Evropo. Mislim, da se moramo položaja lotiti ustrezno. Mislim, da je najpomembneje okrepiti položaj Abu Mazna; v teh razmerah je najšibkejša figura, skupaj s Palestinci, ki v tej zadevi ne štejejo nič. Mislim, da smo pravi poraženci mi vsi.

 
  
MPphoto
 

  Maria-Eleni Koppa (PSE). - (EL) Gospod predsednik, javno mnenje po vsej Evropi od Unije zahteva eno stvar: konec klanja palestinskega naroda. Obsoditi moramo slepo nasilje ne glede na njegov izvor, vendar moramo dosledno ugotoviti, da Izrael odgovarja z masivnim državnim terorizmom. Asimetričnega maščevanja, očitnega neupoštevanja kakršnega koli koncepta mednarodnega in humanitarnega prava s strani Izraela ne moremo tolerirati.

Ni sprejemljivo, da se bele fosforne bombe in poskusno orožje uporabljajo proti civilistom, in nehumano je ciljati nedolžne ženske in otroke. Če bi se to zgodilo v Afriki ali na katerem drugem koncu sveta, bi bila naša reakcija takojšnja in resolucija Varnostnega sveta ZN bi bila zavezujoča. V primeru Izraela pa se omejujemo na izjave in brezplodno razpravo.

Verjamem, da moramo uporabiti vsa politična orodja, vključno s pridružitvenim sporazumom, da prepričamo Izrael, naj preneha z nezakonitim nasiljem proti palestinskemu narodu in naj preneha prepovedovati dostop za humanitarno pomoč.

Ne moremo biti zgolj opazovalci, saj tako postanemo sokrivi pokola. Edina rešitev je takojšnja prekinitev ognja in odprtje humanitarnih koridorjev do Gaze ter začetek dialoga z vsemi stranmi.

 
  
MPphoto
 

  Struan Stevenson (PPE-DE). – Gospod predsednik, grozoviti dogodki v Gazi v zadnjih dveh tednih so Izraelu prinesli mednarodno obsodbo. V današnji razpravi so se vrstili kolegi, ki so tekmovali v tem, kdo bo izrazil največje ogorčenje nad judovsko državo.

Vendar je bil to za eno državo na Bližnjem vzhodu točno tisti rezultat, ki si ga je želela: Iran že leta zalaga Hamas z izstrelki, strelivom in drugim najsodobnejšim orožjem. Hamasovim borcem zagotavlja denar in usposabljanje. Njen cilj je bil pripraviti Izrael do vojne na tleh in krvav rezultat tega, z grozovitimi fotografijami mrtvih otrok na televizijskih zaslonih in v časopisih po svetu, je najboljši možni rekrutni oficir za fundamentalistični islam in vizijo iranskih mul o globalnem islamskem gibanju, združenem proti Zahodu.

Fašistični režim v Teheranu je glavni sponzor vojne in terorja na Bližnjem vzhodu, in tragični izid je točno to, kar je želel Teheran. Domačo pozornost v Iranu odvrača od gospodarske krize, ki jo je povzročil padec cene nafte, in pozornost mednarodne javnosti odvrača od hitenja mul, da bi proizvedli jedrsko orožje. Cilj zunanje politike Irana je postati prevladujoča regionalna sila na Bližnjem vzhodu. Združiti želi islamski svet v podložnosti svoji lastni surovi in zaskrbljujoči viziji totalitarnega islamskega bratstva, kjer so človekove pravice, pravice žensk in svoboda govora zmlete v prah, in sramotno je, da Zahod ni storil ničesar, da bi se soočil z iransko agresivnostjo ali jo razkril. Ob soočenju z naraščajočimi dokazi o sponzoriranju terorja s strani mul si Zahod na moč prizadeva pomiriti Teheran, celo s pristankom na njegovo primarno zahtevo, naj onemogoči glavno iransko opozicijsko gibanje Organizacijo Mudžahidov iranskega ljudstva tako, da ga da na teroristični seznam EU. To se mora končati.

 
  
MPphoto
 

  Richard Howitt (PSE). – Gospod predsednik, najprej naj razjasnimo, da bo ta Parlament danes podprl Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1860. Izvajati bi jo morali začeti nemudoma. Kot eden od tukajšnjih poslancev, ki smo bili v Gazi med blokado, naj povem, da prekinitev ognja in umik nista dovolj. Seveda želimo konec raket in prenehanje terorističnega gibanja, vendar sta potrebna prekinitev ognja in konec blokade, da bi ljudje v Gazi lahko zaživeli.

Gre za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava. V organizacijah Human Rights Watch in Islamic Relief so mi povedali, da je triurna dnevna prekinitev preprosto obupno nezadostna, da bi lahko prišli notri in razdelili pomoč. Gre za sorazmernost. V organizaciji Save the Children pravijo, da uboja 139 otrok od začetka spora in 1 271 ranjenih ni mogoče upravičiti kot samoobrambe.

Pozdravljam današnjo izjavo odposlanca EU v Izraelu Ramira Cibriana-Uzala, ki je dejal, da sta EU in Izrael zaradi teh razlogov začasno zaustavila pogajanja o nadgradnji odnosov. Prav je tako.

 
  
MPphoto
 

  Michael Gahler (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, najprej potrebujemo takojšnjo in trajno prekinitev ognja na obeh straneh – o tem je v tem Parlamentu široko soglasje. Vendar po tem EU in mednarodna skupnost ne smeta pustiti usode ljudi v Gazi samo v rokah Hamasa in Izraela.

Hamas nima v srcu interesa prebivalcev Gaze, saj je dobro vedel, da bo Izrael odgovoril na stalne raketne napade – in to ne samo med volilno kampanjo. Lani so raziskave v Gazi pokazale upad politične podpore Hamasu v prid Fatahu. Cinično je, da se zdi, da Hamas računa na to, da mu bo politična podpora spet zrasla zaradi velikega števila palestinskih žrtev, zaradi solidarnosti žrtev.

Izrael pa ima po drugi strani v mislih skoraj izključno interese svojih lastnih državljanov in tako je mednarodna kritika v glavnem usmerjena na obseg izraelske vojaške operacije in na odobritev države, da pride do velikega števila civilnih žrtev.

Zato se Evropejci ne smemo ustaviti pri pogajanjih o nadaljevanju prekinitve ognja in financiranju popravila infrastrukture. Že vidim pisni predlog spremembe s strani komisarke: prepričan sem, da je osnutek že pripravljen za oddajo Odboru za proračun.

Tudi ni dovolj nadzorovati, ali bo Egipt zaprl sistem predorov na meji z Gazo za tihotapljenje orožja. Pozivam celo četverico, vključno z močno arabsko prisotnostjo, naj se skupaj zavežejo, da bodo v Gazo in njeno okolico poslali enote s trdnim mirovnim mandatom – v interesu ljudi v Gazi, Izraelu in Egiptu. Hkrati je treba zelo pospešiti sam mirovni proces. Bojim se, da bomo drugače vedno pogosteje priča takšnim incidentom, kot ga gledamo v Gazi, in ne Palestinci ne Izraelci tega ne zaslužijo.

 
  
MPphoto
 

  Miguel Angel Martínez Martínez (PSE).(ES) Gospod predsednik, španski člani Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu spremljamo razmere v Gazi z zgroženostjo, bolečino in sramom, vendar tudi z zavezanostjo, da obranimo mir, zaščitimo tiste, ki najbolj trpijo, in ohranimo dostojanstvo in upanje.

Zgroženi smo nad ponavljajočimi se prizori ubitih otrok in žensk, strtih zaradi nenehnega trpljenja, po bombardiranju geta, v katerega se je spremenila Gaza. Picasso je uprizoril enake grozote na svoji sliki Guernica, na kateri je prikazal našo Guernico, ki so jo pred sedmimi desetletji uničili junkerji Legije Kondor.

Boli nas hudo trpljenje tako številnih žrtev. Sram nas je nezmožnosti vseh – naših držav, Evropske unije in mednarodne skupnosti – da bi, prvič, preprečila in, drugič, končala zločinsko nasilje, ki ga obsojamo.

Sram nas je in ogorčeni smo zaradi tako številnih laži, toliko dvoumnosti in toliko praznega besedičenja. Sram nas je, ker vemo natančno, kaj se dogaja, pa vendar ne ukrepamo prepričljivo in skladno. Zgodovina bo zato zahtevala razlago od številnih sokrivcev, vsaj zaradi njihovega neukrepanja.

Ker je vedno bolje kasneje kot nikoli in ker je vitalnega pomena, da pustimo upanju odprta vrata, mora Evropska unija podpreti zapoznelo resolucijo Varnostnega sveta. Vendar je treba zagotoviti njeno dosledno upoštevanje, prav tako kot je treba dosledno upoštevati naš pridružitveni sporazum z Izraelom, ki predvideva prekinitev njegovega izvajanja v primeru takega ravnanja, kot smo mu priča.

Mimogrede, je Hamas odgovoren tudi za medijsko zatemnitev, za katero še nisem slišal, da bi jo kdo obsodil?

 
  
MPphoto
 

  Geoffrey Van Orden (PPE-DE). – Gospod predsednik, naj začnem z izrazom najglobljega sožalja nedolžnim ljudem tako v Izraelu kot v Gazi, ki trpijo v zadnjih tednih in mesecih spora. Vendar moramo paziti, da naša naravna človekoljubnost, naše zelo upravičene skrbi ne popačijo našega pogleda na pravo naravo razmer, s katerimi se spopadamo.

V Gazi je Hamas ustvaril teroristični fevd: ne trpi nobenega nasprotovanja svojim pogledom, pomoril je tiste Palestince, ki so mu nasprotovali, razdelil je palestinsko oblast, zavrnil je prekinitev napadov na izraelske civiliste, zavrnil je priznanje pravice Izraela do obstoja, zavrnil je priznanje pred tem dogovorjenih mirovnih sporazumov. Spomnim se besed Hanan Ašravi pred tremi leti, ko sem opazovala palestinske volitve. Predvidela je, da se bodo sile zla vsilile na oblast – kako prav je imela!

Ne smemo biti presenečeni, da poslanec Hamasa ponosno navede, da je smrt za palestinski narod „industrija“. V mislih je imel uporabo samomorilskih napadalcev in namerno uporabo civilnega živega ščita za varovanje potencialnih vojaških tarč. Seveda je taka uporaba civilistov neposredna kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Kaj pa naj pričakujemo od Izraela, ko so njegovi prebivalci stalno podvrženi terorističnim napadom in ko je soočen s tako nedostopnim, neusmiljenim in sovražnim nasprotnikom? Mednarodna skupnost se ni veliko ozirala na to. Ko je Izrael ukrepal nenasilno in postavljal blokade ali odklapljal elektriko, je bil deležen graje. Zdaj, ko je sprožil vojaško akcijo kot odgovor na Hamasovo izzivanje, pa čuti pritisk mednarodnega neodobravanja.

Žalostna realnost je, da so s palestinskim narodom mnogo let kruto ravnali tisti, ki imajo nadzor nad območji palestinske oblasti, mednarodna skupnost, ki je dopuščala ekstremizem in korupcijo, ter arabski svet, ki že številna desetletja ni storil nič konkretnega, da bi izboljšal njihovo življenje ali možnosti.

Potrebujemo Marshallov načrt za Bližnji vzhod. Palestinci ne potrebujejo samo mirovnih sil, temveč spodobno civilno upravo, brez korupcije. Civilno upravo je treba podvreči mednarodnemu nadzoru, toda najprej je treba prekiniti poti, po katerih se teroristi oskrbujejo z orožjem, denarjem in politično prizanesljivostjo.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD VIDAL-QUADRAS
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Proinsias De Rossa (PSE). – Gospod predsednik, lahko bi se strinjal s tem, kar pravi gospod Van Orden o Hamasu, vendar nič od tega ne opravičuje bombardiranje civilistov s strani Izraela. To je osnovno: ustaviti moramo bombardiranje, pa naj bo to s strani Hamasa ali Izraela.

Upam, da bo resolucija v zvezi s to razpravo jutri v tem Parlamentu izglasovana z veliko večino, in upam, da bosta Komisija in Svet z njo dobila močnejše orodje za pritisk na Izrael in Hamas, da ustavita ubijanje. Odkar se je Izrael umaknil iz Gaze, ga je spremenil v največji zapor na svetu, in v zadnjih treh tednih ga je spremenil v klavnico, ko nezakonito uporablja teror proti terorju, ubija civilne moške, ženske in otroke ter s tem duši možnost trajne rešitve z dvema državama.

Evropskih odnosov z Izraelom ni mogoče nadgrajevati, dokler se Izrael ne začne konstruktivno in vsebinsko pogajati s svojimi sosedami in vsemi palestinskimi izvoljenimi člani, vključno s Hamasom. Evropa mora jasno povedati, da bo kakršnemu koli stopnjevanju te vojne v Gazi sledilo stopnjevanje naše reakcije na to vojno.

 
  
MPphoto
 

  Kinga Gál (PPE-DE). (HU) Gospod predsednik, komisarji, člani Sveta, kolegi poslanci, obnašanje sprtih strani v Gazi se mi zdi cinično. Zdi se mi cinično in nesprejemljivo, da Hamas uporablja civilno prebivalstvo – celo otroke – kot živi ščit. Cinična in nehumana se mi zdi drža Izraela, ki pod pretvezo samoobrambe uporablja nesorazmerna sredstva, strelja na množice prebivalcev Gaze in zadaja hude udarce civilistom, vključno z otroci.

Cinična in lažniva se mi zdi zunanja diplomacija, ki si, s pomembnimi izjemami, prizadeva ohranjati zunanji videz, pa vendar še po toliko dneh ni sposobna zagotoviti zaščite za civilno prebivalstvo ali organizacije za pomoč ter žal tudi ni zmožna zavarovati otrok.

Govorim v imenu otrok, ker noben cilj ne upravičuje sredstva, s katerim po nepotrebnem pokončamo nedolžno življenje. Življenje vsakega otroka na obeh straneh meje moramo šteti za enakovredno. To je temeljni aksiom, ki ga morata obe sprti strani imeti za enako pomembnega, če naj bo na tem območju kdaj resnični mir.

Sprejemanje vrednot spoštovanja človeškega življenja, zaščite civilistov in spodbujanja humanitarne pomoči je lahko temelj za dosego trajne prekinitve ognja in miru v Palestini ter med Palestino in Izraelom.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE-DE). – Gospod predsednik, Hamas je poslal teror nad izraelske prebivalce in izzval maščevanje. S te razdalje se zdi, da so nekateri pripadniki Hamasa navdušeni nad novimi civilnimi mučeniki – vključno z otroci – in nad publiciteto, ki jo s tem dobivajo njihove ideje, ne glede na to, kako težko to prebavijo razumni ljudje.

Nikoli nisem pomagal terorizmu in tudi ne kritiziram Izraela, ki ima pravico do mirnega soobstoja na tem območju, vendar bi morali biti butci, da ne bi bili čustveno vznemirjeni in moralno osramočeni ob tem, kar se trenutno dogaja v Gazi. Odgovor Izraela je povsem nesorazmeren in smrt majhnih otrok je še zlasti sramotna.

Do zdaj nisem nasprotoval novemu sporazumu med EU in Izraelom. Verjamem nasvetu, ki ga je prejšnji mesec tu v Parlamentu dal Dalaj Lama, da najbolje vplivamo na Kitajsko in Tibet tako, da z njima ohranjamo dobre odnose. Mislim, da se to nanaša tudi na odnose med EU in Izraelom, toda kako lahko zbudimo njihovo pozornost, da bi izrazili, kakšen gnus čutimo ob razsežnosti tega, kar se dogaja?

Lahko dodam, da so včeraj tistim, ki smo se udeležili skupne seje Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj, razdelili sporočilo o humanitarnih potrebah na zadevnem območju. Nujno pozivam Komisijo in Svet, naj poskrbita za pripravo celovitega paketa humanitarne pomoči, da bomo lahko ob prvi priložnosti šli tja in pomagali tem trpečim ljudem.

 
  
MPphoto
 

  Karel Schwarzenberg, predsednik Sveta. Gospod predsednik, na začetku smo govorili o tem, ali naj vzpostavimo stik s Hamasom. Mislim, da še ni čas za to. V zadnjih mesecih se je Hamas gotovo še vedno obnašal kot teroristična organizacija. Dokler se tako obnaša, z njim predstavniki Evropske unije ne morejo uradno navezati stika.

Priznam, da sem, ker sem že star, v življenju videl že številne teroristične organizacije, ki so prerasle svoje začetke, postale bolj ali manj sprejemljive in jih je mednarodna skupnost sprejela. To sem videl v Afriki. To sem videl na Irskem. To sem videl na mnogih koncih. To se zgodi. Toda najprej se morajo nehati obnašati kot teroristična organizacija. Potem bom pripravljen govoriti s Hamasom ali komer koli drugim, vendar ne preden se ne odpovedo ravnanju kot teroristična organizacija.

Mislim, da je to pomembno reči, ker se Evropska unija ne sme odpovedati svojim načelom. Obstajajo načini, kako se lahko seznanimo z njihovimi mnenji, obstajajo posredni stiki s politiki na tem območju, ki so z njimi v stiku, kar je pomembno in dobro, vendar še ni čas, da bi Evropska unija s Hamasom navezala neposredni stik. Mislim, da moramo biti glede tega nepopustljivi.

Sicer pa bi morali zelo pohvaliti Egipt za njegovo pomembno vlogo v zadnjih tednih in dnevih, ko si zelo prizadeva za dosego prekinitve ognja in morda celo premirja ter na koncu miru v regiji. Vem, kako težko je to vprašanje. Ves čas smo v stiku z Egipčani. Vemo, kako pomembno delo opravljajo, in rad bi jim čestital.

Postavili ste vprašanje, kako lahko regiji pomagamo. Najprej, tisti, ki so tam, nam bodo jasno povedali, kaj potrebujejo. Nismo mi tisti, ki naj odločimo, kaj naj jim damo. Sami morajo prositi nas in Evropsko unijo. Številne države članice Evropske unije so izrazile svojo pripravljenost pomagati na kakršen koli način – tehnično, s pošiljanjem svetovalcev, pripravo potrebnih sredstev –, vendar morajo v to najprej privoliti zadevne države na območju. To je naša prva naloga.

Slišal sem pomemben predlog, naj se pripravi Marshallov načrt za Bližnji vzhod. Mislim, da je to zelo dobra zamisel in da bi jo morali uresničiti. Za to območje je res treba oblikovati pravšni sklop zamisli, ki so Evropi tako zelo pomagale po vojni.

Gospa Ferrero-Waldner in drugi so povedali, kaj je dosegla misija. Menim, da smo dosegli veliko, in rad bi še enkrat pohvalil gospo Ferrero-Waldner, ki je v naši delegaciji opravila glavno delo na področju humanitarnosti, na katerem še vedno deluje tisto, kar smo dosegli. Vendar jasno povejmo, da tudi ta zelo težka pogajanja na Bližnjem vzhodu temeljijo na načrtu, ki je bil oblikovan že med obiskom naše delegacije na Bližnjem vzhodu. V osnovi se ukvarja s tem, kako organizirati mir in kaj je potrebno. Naš načrt temelji na tem, kar smo takrat izvedeli in o čemer smo se pogovarjali z našimi partnerji.

Razpravljali ste o nadgradnji naših odnosov z Izraelom. Kot veste, je bila to odločitev Sveta ministrov Evropske unije, sprejeta junija 2008. To se lahko spremeni samo, če se ministri Evropske unije odločijo to odločitev spremeniti. Tega se ne da spremeniti, tudi ne z besedami zelo cenjenega predstavnika Evropske unije v Jeruzalemu. Priznam, da bi bilo v trenutnem položaju prezgodaj razpravljati o tem, kako nadgraditi naše odnose z Izraelom in ali naj v bližnji prihodnosti organiziramo srečanje na vrhu. Trenutno moramo res reševati nujnejša in pomembnejša vprašanja. Še enkrat naj navedem, da je Svet ministrov pač sprejel tako odločitev in to je to.

Kaj lahko storimo, da ustavimo Izrael? Bodimo odkriti – zelo malo. Izrael ravna, kot ravna, in kot dolgoletni prijatelj Izraela – kar danes potrjujem in to prav odkrito – nisem preveč zadovoljen s tem, kar trenutno počne. Mislim, da njegova politika škoduje tudi Izraelu. To je eno, vendar ima Evropska unija res zelo malo možnosti, razen da govori zelo jasno in zelo iskreno ter prosi naše partnerje, naj nehajo. Rešitev morajo najti naši partnerji na Bližnjem vzhodu, Izrael, Egipt in drugi vpleteni. Evropska unija lahko pri tem pomaga. Pomaga lahko tako, da ponudi vse oblike pomoči, če je sklenjen dogovor o prekinitvi ognja, za dosego omenjenih ciljev: zaprtje tihotapskih poti, zaprtje predorov, nadzor nad morjem itd. V Gazi lahko pomaga na številne načine, kot je na primer obnova ali podpora pri zagotavljanju humanitarne pomoči. Evropska unija lahko naredi vse to, toda bodimo iskreni, nima moči in sredstev, da bi rekla „konec“. Ali Parlament misli, da bi lahko na Bližnji vzhod poslali ogromno oboroženo silo, naj ustavi bojujoče se strani? Ne. Nimamo možnosti, in tako Izrael kot Hamas sta odvisna od drugih sil, kot je Evropska unija. Izrael ima močne zaveznike tudi izven Evrope. Naše možnosti, da bi kaj dosegli, so omejene. Lahko pomagamo, lahko podpiramo, lahko svetujemo in lahko smo zelo angažirani. V tem smislu smo dosegli precej. Vendar ne napihujte naših možnosti.

 
  
MPphoto
 

  Sajjad Karim (PPE-DE). – Gospod predsednik, Izrael pravi, da uveljavlja svojo pravico do samoobrambe. V tem primeru se je treba držati tudi osnovnih načel pravične vojne, vključno s sorazmernostjo.

Dejstvo, da Izrael to ignorira, je povsem očitno, naše ignoriranje tega dejstva pa je povsem zgrešeno. Uporaba fosforja proti civilistom ni združljiva s trditvijo o civiliziranosti.

EU sama tega jasno ne more rešiti. Vendar imamo tu danajsko darilo. Potrebujemo odločitev ZDA. Njihov razočarljiv odziv je neuravnotežen in nepravičen. Izrael je strateško načrtoval čas teh napadov, toda gospod Obama, 20. januar bo kmalu tu. Svet čaka in EU je voljna partnerica!

Boste ponovno vzpostavili vrednote, ki so nam skupne, ali boste dopustili, da zmaga taka krivica – še enkrat? Boste sodelovali z nami in zagotovili zaščito vseh prizadetih? Palestinci vas sprašujejo – kako je lahko prav, da vaša država prosi za humanitarno pomoč na tleh, ostane pa tiho, ko gre samo za bombe z neba?

Kolegi, ki želijo Hamas zatreti zgolj z vojaškimi sredstvi: pojdite si ogledat Gazo in Zahodni breg. Zbudite svojo temeljno človečnost in videli boste, zakaj se Hamas krepi.

To ni način, na katerega lahko pomagamo Izraelu ali Palestincem. Takojšnja prekinitev ognja je samo potreben začetek.

 
  
MPphoto
 

  Colm Burke (PPE-DE). – Gospod predsednik, zelo jasno je, da sprte strani ne upoštevajo mednarodnega humanitarnega prava in da zato civilno prebivalstvo v Gazi plačuje zelo visoko ceno. V mednarodnem pravu mora obstajati odgovornost, če se ne upoštevajo taka načela vojskovanja, kot sta sorazmernost in nerazlikovanje. Eno od pravil pravične vojne pravi, da jo je treba voditi po načelu sorazmernosti. Uporabljena sila mora biti sorazmerna utrpljeni krivici. Žal smo videli precejšnjo brezbrižnost na strani Izraelcev. Sicer je res, da je z raketnimi napadi na Izrael začel Hamas, vendar je po mojem mnenju odziv Izraela nesorazmeren. Številke govorijo same po sebi: ubitih je bilo prek 900 Palestincev, na drugi strani pa veliko manj Izraelcev. Izrael se mora začeti zavedati svoje odgovornosti, da takoj ustrezno odmeri svojo uporabo sile v skladu z mednarodnim pravom.

Po drugi strani ni mogoče spregledati, da je Hamas še vedno na Unijinem seznamu terorističnih organizacij in še naprej zavrača, da bi se odpovedal oboroženemu boju. Pa ne samo to, Hamas dosledno zavrača priznanje pravice Izraela do obstoja. Hamas in druge palestinske oborožene skupine morajo spoznati, da imajo ljudje na jugu Izraela pravico do življenja brez bombardiranja.

 
  
MPphoto
 

  Nickolay Mladenov (PPE-DE). – Gospod predsednik, za vse, ki spremljamo izraelsko-palestinski spor, je lahko to trenutek, ko nas prime, da bi dvignili roke v zrak in kričali od obupa. Mislim pa, da tega ne bi smeli, saj verjamem, da je danes največji preskus naše človečnosti ta, da res sprevidimo, za kaj gre.

Prva stvar je ta, da ni mogoča trajna rešitev tega spora, če se bombardiranje Izraela ne ustavi. Druga stvar je ta, da ni mogoča trajna rešitev tega spora, ne da bi Gazo odprli za humanitarno pomoč. Predsednik Peres je imel popolnoma prav, ko je dejal, da mora biti Gaza odprta za pomoč in ne zaprta za rakete.

Menim, da je to bistveno, in s tem se vsi strinjamo. Prejšnjega stanja ni mogoče povrniti in mislim, da lahko tu naredimo veliko. Prvič, Parlament lahko sprti strani spravi skupaj, da se začneta pogovarjati; drugič, podpirati moramo Komisijo in Svet ter njuna prizadevanja; in nazadnje, trdno moramo podpreti egiptovsko smer pogajanj, saj je to edina smer, ki lahko vodi k rešitvi in prekinitvi ognja, na katero trenutno vsi upamo.

 
  
MPphoto
 

  Neena Gill (PSE). – Gospod predsednik, nad dogodki v Gazi nismo zgroženi samo člani tega Parlamenta. Tudi evropska javnost je že veliko predolgo zgrožena nad trpljenjem ljudi v Gazi in izraelsko blokado. K temu dodajmo še stalne napade in grozljive izraelske vojaške napade na nedolžne civiliste, zlasti ženske in otroke. Pozivi svetovne skupnosti k takojšnji prekinitvi ognja so naleteli na gluha ušesa.

Palestinci potrebujejo dostop do hrane, zdravstvene oskrbe in varnosti. Izrael mora spoštovati vsaj načela mednarodnega prava. Če tega ne stori, bi moral izgubiti vso preostalo podporo mednarodne skupnosti.

Žal je bila resolucija ZN potisnjena na stran. Žalostno je tudi, da EU še vedno ni našla svoje vloge. Morda jo lahko najde, če bo sprejela odločnejše ukrepe, kot jih je do zdaj. Ni dovolj samo zamrzniti nadgradnjo odnosov. Imamo vzvode. Smo pomembna trgovinska partnerica. V tej regiji smo pomemben financer. Zato smo sposobni opraviti to nalogo.

 
  
MPphoto
 

  Marios Matsakis (ALDE). – Gospod predsednik, ali je moralno sprejemljivo in opravičljivo v mednarodnem pravu, da Država Izrael v prizadevanju, da bi nevtralizirala Hamasove teroriste, sproži veliko vojaško akcijo terorja proti 1,5 milijona ujetih nedolžnih civilistov in pri tem grobo krši konvencije ZN in človekove pravice? Je taka akcija v skladu z našimi lastnimi vrednotami pravičnosti in demokracije v EU? Je izraelski lobi tako močan, da lahko pripravi ZDA in EU do tega, da – dejansko – ne naredita nič in samo opazujeta, kako se dogajajo neopisljiva grozodejstva v imenu boja proti terorju?

Če je odgovor na ta vprašanja pritrdilen, potem bi morali vsi hvaliti izraelsko vlado, kako je pogumna, ko v Gazi izvaja take akcije. Če je odgovor nikalen, potem moramo odločno in jasno obsoditi Izrael ter sprejeti hitre in učinkovite ukrepe proti njemu, vključno s trgovinskimi sankcijami, da bi prekinili klanje v Gazi danes in v bodoče. Nikakor se ne strinjam z ministrom, ki je odšel in ki je rekel, da lahko v resnici storimo zelo malo. Storimo lahko veliko in moramo to storiti.

 
  
MPphoto
 

  Christopher Beazley (PPE-DE). – Gospod predsednik, v ta Parlament sem bil izvoljen pred 25 leti. To je najverjetneje najpomembnejša razprava, v kateri sem kdaj sodeloval. Gospa komisarka, upam da ste sinoči dobro poslušali Odbor za zunanje zadeve in danes ta Parlament. Upam, da boste v svojem govoru v nasprotju s predsednikom Schwarzenbergom odgovorili, da obstaja moralna moč, ki jo lahko Evropska unija uporabi proti agresorju v tem primeru.

Izraelski narod je pravičen in spoštovanja vreden narod, ki je na tej celini stoletja hudo trpel. Razumel bo vaše priporočilo Svetu ministrov, da naj EU prekine vse stike z izraelskimi oblastmi, dokler ne prenehajo z bombardiranjem.

 
  
MPphoto
 

  Antonio Masip Hidalgo (PSE).(ES) Gospod predsednik, od Izraela moramo povsem odločno zahtevati, naj preneha ubijati in omogoči oskrbo ranjencev in razdelitev hrane prizadetim. Povedati mu je treba, da bo imel njegov odnos do mednarodnega prava posledice za njegove odnose z Evropo.

Rad bi čestital maloštevilnim evropskim prostovoljcem, ki trpijo skupaj z ljudmi v Gazi, zlasti Albertu Arceu. Prestavljajo najboljše vrednote solidarnosti in svobode, ki jih ima ta naša Evropa, ki mora v tem strašnem sporu ravnati skladno z njimi.

 
  
MPphoto
 

  Margrete Auken (Verts/ALE). - (DA) Gospod predsednik, rada bi rekla samo dvoje. Najprej bi rada vse spomnila, da naša odločba izrecno navaja in poudarja, da začasno zaustavljamo našo podporo nadgradnji, in močno upam, da ne bomo kar mirno šli naprej, kot da se ni zgodilo nič, samo zato ker tako pravi predsedstvo. Druga stvar je ta, da Izrael nikoli ni izpolnil svoje obljube v zvezi s pogajanji. Ni bilo prekinitve ognja, ker Izrael ni zares umaknil blokade v tem obdobju, in omeniti moram tudi Annapolis, kjer je Izrael obljubil, da bo zamrznil gradnjo naselij. Kaj se je dejansko zgodilo? Kar šel je in pospešil naseljevanje. Gradnja naselij še nikoli ni bila tako hitra, kot je zdaj po Annapolisu, in mislim, da dokler ne bo napredka na terenu, ne bomo nikoli prepričali Hamasa, naj igra po pravilih, po katerih želimo, da igra, in da moramo zato poskrbeti, da Izrael izpolni svojo stran dogovora.

 
  
MPphoto
 

  Peter Šťastný (PPE-DE). – Gospod predsednik, včeraj smo imeli skupno sejo delegacij za odnose z Izraelom in s Palestinskim zakonodajnim svetom in lahko si predstavljate napetost, čustva, obtožbe – in predlagane rešitve – po 18 dneh vojne v Gazi in okoli 1 000 mrtvih.

Dejstvo je, da je Izrael po osmih letih čakanja in prejetja okoli 8 000 izstrelkov, ki so ustrahovali milijon državljanov ob meji z Gazo, končno izgubil potrpljenje. Začel je zagotavljati varnost svojim državljanom, kot je njegova polna pravica in obveznost. Hamas je teroristična organizacija in je jasen krivec in breme za palestinsko prebivalstvo v Gazi. Rešitev je v okrepljeni četverici in zlasti v podvojitvi skupnih naporov nove administracije ZDA in močnejše in bolj združene EU.

Pozdravljam češko predsedstvo, njegove prednostne naloge ter takojšnje in aktivno posredovanje v regiji.

 
  
MPphoto
 

  Marian-Jean Marinescu (PPE-DE).(RO) Ta spor, ki traja že zelo dolgo, temelji na problemih v zvezi z ozemljem in kulturnimi razlikami, ki so včasih obravnavane pretirano. Dolgoročna rešitev je zavarovana, varna izraelska država ob trajni palestinski državi. Te rešitve pa s terorističnimi napadi ali oboroženimi akcijami ni mogoče doseči.

Da bi Palestinci prišli do normalnega načina življenja, si morajo ustvariti državo na temelju demokratičnih institucij in pravne države, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj. Odpovedati se morajo terorističnim dejanjem in se osredotočiti na stvaritev normalnega političnega ozračja, ki bo omogočilo izvolitev politikov, ki si resnično želijo rešiti ta spor s pogajanji.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún (GUE/NGL) . (GA) Gospod predsednik, rada bi podprla tiste, ki obsojajo napade, in izrazila svojo solidarnost z ljudmi v Gazi.

Minister Schwarzenberg pravi, da Evropska unija ne more storiti veliko. Evropska unija bi morala opustiti nadgradnjo odnosov z Izraelom, sporazumi, ki so v veljavi, pa bi morali biti začasno prekinjeni, dokler Izrael ne izpolni svojih dolžnosti v skladu z mednarodnim pravom.

Tudi pred zadnjimi nemoralnimi napadi smo bili leta priča skupinskemu kaznovanju palestinskega naroda. Obseg in vrsta napadov, ki jih v Gazi izvaja sodobna vojska proti obkoljenim ljudem, ki so oslabljeni že zaradi izolacije in obkolitve, sta absolutno strašna. Krivda, ki je bila pripisana temu istemu narodu, je zgrešena – jasno moramo povedati, da so največje žrtve tu ljudje, nedolžni prebivalci Gaze.

 
  
MPphoto
 

  Czesław Adam Siekierski (PPE-DE). - (PL) Zelo nas boli, ko gledamo, kaj se dogaja v Gazi. Ne podpiramo Hamasovega načina boja in izzivanja, vendar je Izrael izbral nesorazmerno sredstvo za reševanje svojega spora s Palestinci. Nedvomno je prišlo do kršenja načel mednarodnega prava. Nobene od sprtih strani ne zanima mir na drugi strani. Obe strani vidita samo svoje interese – to je nacionalni egoizem.

Mednarodno mnenje je proti nadaljevanju te vojne. Evropska unija in ZN, ki jih podpirajo številne države, bi morali odločno posredovati. Čas je, da se ta nesrečna vojna konča. Izraelske enote se morajo vrniti v svoje vojašnice. Hamas mora prenehati metati rakete na Izrael. Zagotoviti moramo več nujne humanitarne pomoči civilnemu prebivalstvu in oskrbeti ranjence, ki jih je menda okoli 3 000. Deželo moramo postaviti na noge in ji pomagati, da se vrne v normalno življenje. To je scenarij, ki ga zahtevam od trenutnega vodstva Evropske unije in Evropske komisije.

 
  
MPphoto
 

  Hannes Swoboda (PSE). – Gospod predsednik, rad bi samo vprašal, ali bomo danes vendarle razpravljali o plinu ali pa je bil zbrisan z dnevnega reda. Tu čakamo. Na dnevnem redu ni samo razprava o Bližnjem vzhodu, temveč tudi o plinu. Je bila umaknjena z dnevnega reda?

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – To je naslednja točka dnevnega reda.

 
  
MPphoto
 

  Aurelio Juri (PSE). - (SL) Mene je zadnji nastop zunanjega ministra predsedujoče Češke razočaral. In seveda vso upanje lahko polagamo samo v našo komisarko. Kajti števec mrtvih se dopolnjuje. In če bomo tako govorili, bo čez teden verjetno že 1500 mrtvih.

S Hamasom se je težko pogovarjati. Imamo ga na spisku terorističnih organizacij, do njega je težko ukrepati. Ampak Izrael je naš prijatelj, Izrael je naš partner in pomemben član mednarodne skupnosti. In se mora držati mednarodnih sklepov, se mora držati sklepov Združenih narodov in tudi priporočil prijateljev in partnerjev. Če se tega ne drži, pa morajo prijatelji in partnerji biti sposobni obsoditi njegovo dejanje in mu tudi zagroziti s sankcijami.

 
  
MPphoto
 

  Benita Ferrero-Waldner, članica Komisije. − Gospod predsednik, kratka bom, saj je bila razprava zelo dolga. Naj najprej rečem, da ima Evropska unija kot štiriletna članica bližnjevzhodne četverice svojo vlogo, vendar seveda nimamo najmočnejše vloge. To je frustracija za vse nas, zlasti v tako težkem trenutku, ko bi rad takoj dosegel trajno prekinitev ognja, kot smo predlagali, vendar tega žal ni mogoče doseči tako hitro.

Rada bi vas, čeprav stvar ni gotova, seznanila z najnovejšimi informacijami, ki jih imam, in sicer, da viri v Egiptu blizu pogajalcem poročajo, da se Hamas odziva pozitivno na zadnje egiptovske predloge. Kakor koli že, nekaj je napredka. Nisem gotova, ali je to res potrjeno, toda zvečer ob 20.00 naj bi Hamas imel tudi tiskovno konferenco. Upamo, da so bodo stvari premaknile. Vsaj tega si vsi želimo.

Drugič, kljub vsem frustracijam, nimamo druge možnosti, kot da si še naprej prizadevamo za mir. To bomo tudi storili. Temu sem zavezana, dokler sem članica te bližnjevzhodne četverice. Mir lahko dosežemo le skupaj, in pomagati moramo tudi pri palestinskih prizadevanjih za spravo in jih krepiti, saj se bo samo tako mogoče povsem izogniti anomaliji v Gazi.

Tretjič, takoj, ko bo dosežena prekinitev ognja, bomo poskušali narediti vse, da bi popolnoma obnovili osnovno oskrbo prebivalstva, ki je bila tako hudo prizadeta. Mislim, da je zdaj najbolj potrebno končati to uničevanje ter začeti z obnovo in poskušati doseči mir.

O tem smo govorili na dolgo, zato ne bom nadaljevala, toda to je moj odločni namen in upam, da bo za to prišel dober trenutek.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Naj zaključim razpravo in povem, da sem na podlagi člena 103(2) Poslovnika prejel en predlog za resolucijo(1) Razprava se je zaključila.

Pisne izjave (člen 142)

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Glede na barbarstvo, ki je udarilo po palestinskem narodu v Gazi in ki ga obsoja nedavna resolucija Sveta ZN za človekove pravice, je potrebno in se zahteva naslednje:

– Odločna obsodba kršitev človekovih pravic in zločinov, ki jih je zakrivila izraelska vojska, izraelski državni terorizem!

– Jasna obsodba krute agresije Izraela proti palestinskemu narodu, ki je ni mogoče z ničemer opravičiti!

– Konec agresije in nečloveške blokade, ki so jo naprtili prebivalstvu Gaze!

– Nujna humanitarna pomoč palestinskemu prebivalstvu!

– Umik izraelskih enot z vseh okupiranih palestinskih ozemelj!

– Spoštovanje mednarodnega prava in resolucij ZN s strani Izraela, konec okupacije, naselij, ločevalnega zidu, usmrtitev, pridržanj, izkoriščanja in neštetih ponižanj, prizadejanih palestinskemu narodu!

– Pravični mir, ki je mogoč samo, če se spoštuje neodtujljiva pravica palestinskega naroda do neodvisne in suverene države z mejami iz leta 1967 in prestolnico v vzhodnem Jeruzalemu!

V Palestini obstaja kolonizator in kolonizirani, agresor in žrtev, zatiralec in zatirani, izkoriščevalec in izkoriščani. Izrael ne sme še naprej ostati nekaznovan!

 
  
MPphoto
 
 

  Tunne Kelam (PPE-DE), v pisni obliki. – Odziv na spor v Gazi mora biti bolj uravnotežen, kot je zdaj. Pretiranega nasilja ni mogoče opravičiti, pa vendar moramo pogledati globlje v korenine spora.

Pogajanja s Hamasom, kakršen je zdaj, niso mogoča. Teroristične skupine, ki cinično uporablja svoje lastne ljudi kot ščit pred napadi, ne zanimajo pogajanja o resničnem miru.

Poleg tega moramo upoštevati, da je Hamas prevzel pomembno vlogo v verigi terorističnih gibanj, ki vodijo do Hezbolaha in teheranskega terorističnega režima. Zato je na Hamas treba gledati kot na del širših prizadevanj, da bi porušili krhko stabilnost na Bližnjem vzhodu in jo nadomestili s fundamentalističnimi skrajnimi režimi, ki Izraelu načeloma ne priznavajo pravice do obstoja.

Razumeti moramo, da je vprašanje varnosti Izraela povezano tudi z varnostjo EU.

EU mora uveljaviti svojo moč in najprej in predvsem začeti reševati izvor tega spora. Da bi preprečili nadaljnje pobijanje Arabcev in Izraelce, morajo arabski partnerji brezpogojno priznati pravico Izraela do obstoja in prispevati k prenehanju infiltriranja skrajnih gibanj in še bolj smrtonosnih orožij na to območje.

 
  
MPphoto
 
 

  Eija-Riitta Korhola (PPE-DE), v pisni obliki. – (FI) Gospod predsednik, neizpodbitno dejstvo je, da je civilno prebivalstvo v Gazi in južnem Izraelu prikrajšano za pravico do človeka vrednega življenja. Ena od tiskovnih agencij je sporočila zgodbo dveh otrok, ki sta hotela prečkati cesto v Gazi. Nista pogledala desno ali levo, da bi videla, ali kdo prihaja – pogledala sta gor, saj sta se bala, kaj bi lahko prišlo z neba.

Za masivno humanitarno krizo v Gazi sta jasno krivi dve strani. Neodgovorno ravnanje Hamasa na palestinskih ozemljih, njegovo strahopetno skrivanje med civilnim prebivalstvom in njegovo izzivanje z raketnimi napadi vsi kažejo na to, da palestinske vlade ni mogoče podpreti. Nesorazmerni napad Izraela na že tako šibko in brezupno palestinsko enklavo je še en pokazatelj njegove brezbrižnosti do mednarodnih humanitarnih obveznosti.

Zahtevati moramo konec te norosti v obliki takojšnje in stalne prekinitve ognja. Kot prvi korak bi moral Izrael dovoliti vstop humanitarne pomoči v Gazo, kjer bi bilo izboljšanje življenjskih razmer tudi ena od dolgoročnih poti do miru.

Bližnjevzhodna četverica mora narediti korak v pravi smeri, nova ameriška administracija pa naj pokaže pot. Egipt ima posebno odgovornost zaradi mejnih zadev, in njegova posredniška vloga v odnosu do Unije nam je vlila upanja.

Svetovna zgodovina kaže, da se prizadevanje za mir na koncu splača. Ne moremo se vdati, prilagoditi ali navaditi na to, da obstaja nerešen spor, saj to ne obstaja. Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari pravi, da je mir stvar volje. Mednarodna skupnost lahko poskuša spodbujati in podpirati to voljo, pokažeta pa jo lahko samo zadevni strani in samo ti strani lahko dosežeta mir.

Komisarka, bi lahko posredovali to sporočilo iz Evrope: „Ljudje Svete dežele, pokažite, da želite mir.“

 
  
MPphoto
 
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE), v pisni obliki. – Nekaj zaskrbljujočega je v takem svetu, ki očitno ni sposoben rešiti nedolžnih otrok pred tem, da bi jih razstrelili v vojni.

Kljub vsem besedam bombardiranje Gaze ne popušča in do zdaj je bilo ubiti že 139 otrok in 1 271 ranjenih. Žal bodo te pretresljive številke še narasle.

Hamasovi raketni napadi na Izrael so izzvali odziv, ki ga je želel – protinapade in civilne žrtve ter nadaljnje utrjevanje položajev.

Obžalujem, da so nedolžni civilisti uporabljeni kot živi ščit. Temu mora biti konec.

Ne dodeljujem krivde – ta je na obeh straneh, vendar poudarjam potrebo po takojšnji in dejanski prekinitvi ognja.

Bistvenega pomena je, da se humanitarni pomoči nemudoma omogoči neoviran dostop v Gazo.

Ko bi to človeštvo le spoznalo, kako brezplodne so take vojne.

Vsaka podoba mrtvih v Gazi razdraži ljudi po celem arabskem svetu in bojim se, da nam uhaja bistveno načelo mirovnega procesa na Bližnjem vzhodu: tako imenovana rešitev z dvema državama, samostojna palestinska država v mirnem soobstoju z Izraelom. Mednarodna skupnost mora podvojiti svoja prizadevanja, da bi našli rešitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Esko Seppänen (GUE/NGL), v pisni obliki. (FI) Vsi smo priča masovnemu klanju civilistov s strani Izraelskih vojakov v Gazi. Mi oziroma bolj natančno, številni poslanci na desni, si zatiskamo oči pred tem, kar se dogaja. To se ne bi zgodilo, če si ne bi desna politična elita v Združenih državah Amerike in EU zatiskala svojih oči. Tisti, ki si zatiskajo oči, tudi oborožujejo morilce civilistov.

Čas je, da sprožimo vprašanje prekinitve diplomatskih odnosov z izvajalci genocida in etničnega čiščenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Csaba Sógor (PPE-DE), v pisni obliki.(HU) Razmere na Bližnjem vzhodu me navdajajo z zaskrbljenostjo. Kaj bo potrebno za dosego miru? Koliko civilnih žrtev bo potrebnih, preden bo prišlo do resnične prekinitve ognja? V Bosni in Hercegovini jih je bilo potrebnih najmanj 10 000, da so se začela pogajanja, da so tja prišle mirovne sile in da se je začelo razoroževanje.

Pred nekaj dnevi smo obeležili uničenje Nagyenyeda (Aiud). Pred 160 leti je bilo v tem transilvanskem mestu in njegovi okolici poklanih več tisoč nedolžnih civilistov, vključno z ženskami in otroci. Od takrat se ni mogoče spominjati teh žrtev skupaj z večinskim prebivalstvom.

Lahko pride čas, ko se Izraelci in Palestinci ne bodo samo skupaj spominjali žrtev na drugi strani, temveč bodo združili moči za izgradnjo trajnega miru in bodočnosti.

Do takrat je naloga Evropske unije, da daje odgovoren zgled. Veliko dela nas čaka tudi pri izgradnji miru znotraj Evrope. Potrebujemo sodelovanje med manjšinami in večinami na enakovredni osnovi. Najmanj, kar moramo storiti, je to, da se skupaj spomnimo na žrtve. V EU moramo storiti še veliko na področju spoštovanja pravic posameznikov in manjšin.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Na januarskem plenarnem zasedanju je Evropski parlament sprejel resolucijo o sporu v Gazi. Obe sprti strani sta bili pozvani, naj takoj in trajno prekineta ogenj ter zaustavita vojaške dejavnosti (vojaško akcijo Izraela in Hamasove rakete), ki že nekaj časa preprečujejo, da bi humanitarna pomoč dosegla prebivalce ozemlja, na katerem poteka spor.

Nastradalo je že na tisoče žrtev in civilisti, vključno z ženskami in otroci, trpijo že skoraj tri tedne. Primanjkuje osnovnih potrebščin, kot je pitna voda in hrana. Napadeni so bili objekti ZN.

Resolucija zahteva upoštevanje mednarodnega prava, kar bi rešilo obstoječi spor. Izrael je naš prijatelj in pravico ima, da se brani kot država, vendar je treba odločno povedati in poudariti, da so v tem primeru sredstva, ki jih je uporabil, močno nesorazmerna. Izrael mora govoriti s Hamasom, se pogajati, saj prejšnje metode niso učinkovale.

Tudi Evropska unija je pred težko nalogo: najti mora mehanizme, ki bodo pripeljali k dialogu in razumevanju med stranema, s čimer se bo spor čimprej končal za vedno.

 
  

(1)glej zapisnik

Zadnja posodobitev: 17. april 2009Pravno obvestilo