Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2009/2504(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B6-0051/2009

Razprave :

PV 14/01/2009 - 8
CRE 14/01/2009 - 8

Glasovanja :

PV 15/01/2009 - 6.3
CRE 15/01/2009 - 6.3
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2009)0025

Razprave
Četrtek, 15. januar 2009 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

7. Obrazložitve glasovanja
Video posnetki govorov
PV
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo Terese Riera Madurell (A6-0491/2008)

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, področje enakega plačila in enakosti spolov je morda vrhunski primer pravnega aktivizma v Evropski uniji, ko Pogodba določa nekaj, kar nato Evropsko sodišče tolmači na raztegljiv in kreativen način.

Rimska pogodba vsebuje en stavek o tej temi, za katerega bi pričakovali, da ga bomo brez težav razumeli: „Moški in ženske naj prejemajo enako plačilo za enako delo“. Vendar pa se je v celi vrsti spornih razsodb – Defrenne proti Sabena, Barber proti Guardian Royal Exchange in druge – opredelitev vedno bolj raztegovala, tako da je sprva vključevala pravice do dopusta in pokojnine in tako naprej, nato pa še delo enake vrednosti.

Sploh ni jasno, kako lahko delodajalec oceni delo enake vrednosti in ali je na primer primoran upoštevati tudi razpoložljivost ustrezno usposobljenih kandidatov za delo. Dejansko nimam namena obravnavati enakosti spolov, ampak poštenost držav članic, ki mislijo, da so podpisale eno pogodbo, in nato ugotovijo, da jo na sodiščih tolmačijo sodniki in ji pripisujejo pomene, ki jih nikakor ne bi smela imeti.

Preden odpremo vrata množičnim novim širitvam z Lizbonsko pogodbo, bi le-to morali dati na referendum. Pactio Olisipiensis censenda est!

 
  
  

PREDSEDSTVO: GOSPOD ONESTA
podpredsednik

 
  
MPphoto
 
 

  Philip Claeys (NI).(NL) Gospod predsednik, ne morem se poistovetiti s poročilom gospe Riera Madurell, pa ne zato, ker bi nasprotoval načelu enakosti spolov. Ravno nasprotno, seveda, toda težava s tem poročilom in drugimi podobnimi poročili v tem politično korektnem Parlamentu je njegov pokroviteljski ton. Kako lahko na primer odobravamo obrnjeno dokazno breme, če pa je vendar osnovno načelo vladavine prava, da se človeku dokazuje krivda ne nedolžnost?

Zakaj podjetjem nalagamo letno obveznost, da predložijo poslovni načrt na področju enakosti spolov? To je zelo pokroviteljsko in podjetja dejansko obremenjuje z birokratskim nesmislom, in to samo zato, da bi drugim vcepili celo vrsto že splošno sprejetih načel, katerih izvajanje v praksi pa ni vedno enostavno. Kako lahko prisilimo podjetje, da zaposli enako število moških in žensk, namesto da bi se preprosto odločilo za najprimernejše delavce?

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0051/2009 (Razmere na Bližnjem vzhodu/Gaza)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE). – (LT) Glasovala sem za resolucijo o razmerah na območju Gaze, saj vključuje veliko zadev, ki so pomembne za Litovce, ki so me izvolili v ta Parlament.

Najpomembnejša je takojšnja in trajna prekinitev ognja. Statistika, ki so jo včeraj objavile svetovne tiskovne agencije, je zastrašujoča – več kot 1 000 mrtvih, na stotine ranjenih, pohabljenih in jokajočih otrok. To se ne sme nadaljevati.

Kot članici Pododbora Evropskega parlamenta za človekove pravice sta vprašanji kršenja človekovih pravic in humanitarnih razmer na območju Gaze zame zelo pomembni. Za humanitarno pomoč ne sme biti nobenih ovir. Pomoč morajo dobiti tisti, katerim pripada in ki jo najbolj potrebujejo – civilisti.

Pozdravljam to resolucijo Evropskega parlamenta. Resnično je bila potrebna. Evropski parlament ni nikoli tiho in ne sme obmolkniti, kadar ljudje umirajo.

 
  
MPphoto
 

  Mairead McGuinness (PPE-DE). – Gospod predsednik, dobrodošlica temu predlogu resolucije o Gazi se zdi skoraj brezpredmetna, ne glede na to, da predlog seveda podpiram, saj doslej ni bilo mogoče slišati besed v hrupu in trušču raket, izstrelkov in krikov mož, žena in otrok, ki so bili ranjeni ali ubiti. Morda pa bomo prav danes storili naslednji korak k prekinitvi ognja na tem območju, in to bi bilo še najbolj dobrodošlo.

V tem oziru podpiramo prizadevanja Egipta, da posreduje v prekinitvi ognja. Egipt in arabski voditelji morda lahko vplivajo na Hamas, vendar pa za Izrael menim, da so ZDA tiste, ki imajo vpliv nanj. Vseeno pa upam, da bo ta predlog resolucije, ki smo ga tako enoglasno podprli danes v Parlamentu, pripomogel k povečanju prizadevanj za takojšnjo in učinkovito humanitarno pomoč, za prekinitev ognja in za vzpostavitev trajnega miru na tem območju.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (NI). – Gospod predsednik, sprva sem bil vesel, da ni bilo nobenih ukrepov proti poslancem, ki so se odločili, da bodo med tem glasovanjem demonstrirali s svojimi plakati „Ustavite vojno“ in palestinskimi zastavami. Upam, da smo sedaj ustvarili precedens, da ravno nasprotno od tistih, ki so demonstrirali za referendum, dopuščamo pravico do miroljubne predstavitve stališča na primeren način, kot del demokratičnega procesa.

Kot vsi ostali v tej dvorani sem seveda zgrožen nad dogajanjem na Bližnjem Vzhodu. Poraženci niso ljudje na eni ali na drugi strani, ampak nič hudega sluteči ljudje po vsej regiji. V Gazi so družine, ki skušajo svoje otroke vzgajati v miru in z grozo opazujejo peklenske raketne napade, ki divjajo okrog njih. So tudi Izraelci, ki razumejo, da bo neodvisna Palestina nekega dne njihova soseda in da zaradi takih dejanj ne bo prijazna soseda. V trenutnih razmerah pa nihče ne prisluhne tem glasovom.

Naj povem le to, da me vztrajanje resolucije na sorazmernosti bega. Nisem prepričan, kaj pomeni sorazmernost. Bi bili kritiki izraelske vlade srečnejši, če bi z enakim številom raket obstreljevali naključne vasi na območju Gaze? Vidim, da ste dvignili kladivce, zato bom rekel samo še to, da upam, da bo prekinitev ognja kmalu dosežena in da se lahko vrnemo k pogovorom in iskanju miroljubne rešitve.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE-DE).(DE) Gospod predsednik, zahvaljujem se sedanjemu predsedniku Sveta in češkemu ministru za zunanje zadeve Karlu Schwarzenbergu in komisarki za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Beniti Ferrero-Waldner, da sta včeraj sodelovala v naši razpravi, ter tudi vsem kolegom poslancem za današnje glasovanje, ki je bilo skorajda soglasno.

EU je v resnici precej enotnejša, kot se govori. Če ostanemo enotni, lahko na Bližnjem Vzhodu kaj dosežemo, zato moramo nadaljevati v tej smeri.

Elementi so jasni: „da“ pravici Izraela, da obstaja, „ne“ vojni in prelivanju krvi, „ne“ raketnim napadom Hamasa, „ne“ terorizmu Hamasa in, kar je ključnega pomena, „da“ pogajanjem o vseh jabolkih spora, vključno s problemom naseljencev, saj je le-ta poleg nesprejemljivega terorizma Hamasa jedro zadeve.

Temeljni elementi so torej na mizi, zato je naloga EU, da energično in odločno pelje stvari naprej, namesto da se izgublja v nesoglasnem teoretičnem razpravljanju, ki smo mu žal bili priča v preteklih letih na področju politike na Bližnjem Vzhodu.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospod predsednik, verjamem, da si vsi v Evropski uniji in Evropskem parlamentu želimo miru na tem območju – miru in prekinitve ognja. Vendar pa se moramo za dosego prekinitve ognja zelo potruditi in zagotoviti popolno razorožitev teroristične organizacije Hamas.

Menim, da bi lahko storili več v predlogu resolucije glede narave Hamasa kot teroristične organizacije, vendar se zavedam, da je takrat, ko več strani doseže takšen kompromis, le-tega morda težko izpolniti. V vsakem primeru pa moramo mi, Evropejci, ostati nepristranski in objektivni in, kar je najpomembneje, vedno moramo braniti načela demokracije, človekovih pravic in svobode govora ter nasprotovati terorju v vseh okoliščinah. To je najpomembnejše od vsega. Ne smemo tudi pozabiti, da se je vse začelo s terorjem in sedaj moramo element terorja izkoreniniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristian Vigenin (PSE). – Gospod predsednik, veseli me, da je Parlament sprejel to resolucijo s tako prepričljivim izidom glasovanja, saj ni bil nihče proti. To resolucijo podpiramo – in podpiram jo tudi osebno –, ker mora imeti Evropski parlament jasno stališče in mora poiskati skupna izhodišča, tudi če danes sprejeta resolucija stališča Skupine socialdemokratov ne odraža v celoti.

Naj ponovim, da Skupina socialdemokratov izraža svoje najgloblje ogorčenje nad nasiljem na območju Gaze, posledicami nesorazmerne uporabe nasilja izraelske vojske in stopnjevanjem vojaških operacij, ki povzročajo več sto žrtev – večina njih so civilisti, med njimi tudi veliko otrok –, in močno obžalujemo, da so bili napadeni civilni objekti in objekti ZN.

Ponovno poudarjamo, da mora biti kakršna koli nadgradnja političnih odnosov med EU in Izraelom strogo pogojena s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava, stvarni zavezi k vsesplošni miroljubni ureditvi, z zaključkom humanitarne krize v Gazi in zasedenem palestinskem ozemlju ter s spoštovanjem celovitega izvajanja Začasnega pridružitvenega sporazuma med ES in PLO.

 
  
  

Poročilo Terese Riera Madurell (A6-0491/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE).(FR) Gospod predsednik, želim le dati pojasnilo, saj je v ustni obrazložitvi glasovanja eden od kolegov poslancev izjavil več spornih stvari in trdil, da resolucija vsebuje tudi tisto, česar dejansko ne vsebuje. Delodajalci niso obvezani izdelovati načrte. Vse te obveznosti in zahteve smo iz poročila, ki ga je sprejel Odbor za pravice žensk in enakost spolov, umaknili. V razpravo smo predložili splošno resolucijo in upam, da moj kolega poslanec ne nasprotuje poudarjanju potrebe po spodbujanju socialnega dialoga med socialnimi partnerji, zato da se načelo enakosti uporablja, ali pozivu državam članicam, naj delodajalce spodbujajo, da svojim zaposlenim in njihovim predstavnikom redno posredujejo informacije glede skladnosti z načelom enakosti. Vsega tistega, kar je bilo predmet kritike, v sprejeti resoluciji ni več, zato sem želela to razčistiti.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B6-0028/2009 (Belorusija)

 
  
MPphoto
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE).(LT) Glasovala sem za našo resolucijo o strategiji Evropske unije za Belorusijo. Menim, da dokument nazorno odraža spremembe, ki so se zgodile v tej državi v preteklih šestih mesecih in jih je potrebno oceniti.

Seveda prva kukavica še ne prinese pomladi, vendar pa je Belorusija velika in pomembna država, ki meji na Evropsko unijo, in smo nedvomno zelo veseli vsake spremembe na bolje. Izpustitev političnih zapornikov, razveljavitev nekaterih omejitev svobode tiska in dialog z Evropsko unijo o energetskih, okoljskih in drugih vprašanjih so spremembe na bolje.

Želim izraziti svoje trdno prepričanje, da je napočil čas, da delegacija Evropskega parlamenta obišče Belorusijo, pa tudi resolucija odkrito govori o tej pomembni zadevi. Upam, da je vse bliže čas, ko bo lahko Belorusija izkoristila prednost dobrih priložnosti, ki jih ponuja evropska sosedska politika. Ne smemo pa se ustaviti na pol poti: to velja tako za Belorusijo kot za Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 

  Roberto Fiore (NI). - (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem proti resoluciji, čeprav vsebuje uravnotežene in sprejemljive elemente. Menim, da ni več dovolj trdnih razlogov za ohranitev sistema sankcij v odnosih z Belorusijo. Kar zadeva ekonomsko, politično in versko svobodo, je to država, ki se je skoraj v celoti uskladila z načeli svobode, v katera verjamemo.

Menim, da je v nasprotju s tem potrebno začeti pristne, prave odnose z Belorusijo, da bi jo lahko integrirali v Evropo v teh časih, ko čutimo potrebo po vzpostavitvi odprtih odnosov z Rusijo. Belorusija je lahko odličen most med Evropo in Rusijo in mislim, da bi morali namesto groženj s sankcijami s to državo vzpostaviti pristne, koristne odnose.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo Véronique Mathieu (A6-0488/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Laima Liucija Andrikienė (PPE-DE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za poročilo o proračunskem nadzoru sredstev EU za Afganistan ter za resolucije Evropskega parlamenta o tem vprašanju, ki jih je pripravila kolegica Véronique Mathieu.

Gre za izčrpen, dodelan dokument, v katerem so kar trije odbori Evropskega parlamenta podali svoja mnenja, vključno z Odborom za proračun, čigar mnenje sem sama pripravila.

Ponovno bi želela pritegniti pozornost na najpomembnejše zadeve, od katerih so odvisni rezultati naše pomoči Afganistanu. Med njimi sta najpomembnejši usklajevanje finančne pomoči, ne samo med državami članicami EU in Evropsko komisijo, ampak tudi med samimi državami članicami, ter usklajevanje z drugimi donatorji.

Drugič, poseben poudarek namenjam pomenu prednostnih nalog. Prepričana sem, da bi morali biti na prednostnem seznamu EU razvoj infrastrukture, podpora alternativnim virom preživljanja, ki bi pripomogla k zmanjšanju revščine in nadomeščanju proizvodnje opija z drugimi dejavnostmi, ter zdravstveni in izobraževalni sistemi.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Atkins (PPE-DE), v pisni obliki. − S svojimi britanskimi kolegi konzervativci v celoti podpiram prizadevanja EU in mednarodne skupnosti za mir, demokracijo in blagostanje v Afganistanu. Stabilnost Afganistana v prihodnje je bistvenega pomena za varnost držav članic EU in širšega območja.

Podpiramo financiranje razvoja in spodbujanje dobrega upravljanja v Afganistanu, vendar pa smo tudi mnenja, da je treba financiranje učinkovito nadzorovati. Preglednost porabe davkoplačevalskega denarja je zelo pomembna in vsak dokazan primer nezakonitega prisvajanja ali zlorabe je treba ustrezno obravnavati.

Želimo pa razčistiti, da naša podpora temu poročilu nikakor ne pomeni, da priznavamo Lizbonsko pogodbo, ki je omenjena v uvodni navedbi 11 poročila. Lizbonski pogodbi nasprotujemo v načelu.

 
  
MPphoto
 
 

  Călin Cătălin Chiriţă (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo Véronique Mathieu o proračunskem nadzoru sredstev EU za Afganistan. Gre za premišljeno poročilo velikega pomena, kajti uspeh finančnih, političnih, civilnih in vojaških prizadevanj za stabilizacijo Afganistana je posebnega pomena za EU in ves demokratičen svet.

Romunija sodeluje v teh mednarodnih prizadevanjih v Afganistanu s 721 vojaki v okviru mirovne misije Mednarodne varnostne podporne sile (ISAF; pod okriljem Nata) in 57 vojaki v operaciji Trajna svoboda (koalicijska misija). V teh misijah je bilo ubitih ali ranjenih več romunskih vojakov in za njimi žalujejo njihove družine in Romunci. Ne želimo, da bi se žrtvovali zaman. Želimo, da finančni, vojaški in človeški prispevek Romunije evropskim in mednarodnim prizadevanjem Afganistanu prinese dolgoročno stabilnost in uničenje terorističnih žarišč.

 
  
MPphoto
 
 

  Dragoş Florin David (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo, saj mora Komisija povečati sredstva za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami.

Pomoč, ki jo je EU prispevala v obdobju 2004–2007, je neposredna in posredna. Med letoma 2002 in 2007 je neposredna pomoč Skupnosti obsegala 70 % (970 milijonov EUR) celotnega zneska pomoči Skupnosti, posredna pomoč Skupnosti, ki so jo upravljale mednarodne organizacije, pa je predstavljala 30 % pomoči Skupnosti (422 milijonov EUR).

Vendar pa je potrebno priznati, da na mednarodni ravni med državami donatorkami ni bilo usklajevanja. Enaka situacija se pojavlja tudi med različnimi državami članicami Evropske unije in Komisijo v času, ko bi lahko bili enotni. Neposredna posledica tega je veliko nižja stroškovna učinkovitost, prav tako pa vlada prepričanje, da bi lahko Afganistanci bolje izkoristili mednarodna sredstva in sredstva Skupnosti, ki so bila dodeljena tej državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. (NL) EU je ena največjih donatork razvojne in humanitarne pomoči Afganistanu. Med letoma 2002 in 2007 je Evropska komisija tej državi dodelila skupaj 1 400 000 000 EUR pomoči.

To je odlično poročilo, saj temelji na pravilnih trditvah in ponuja celo vrsto razumnih priporočil. Na primer, nadzor sredstev EU je potrebno razširiti in bolj odločno se je treba potruditi za reševanje nebrzdane korupcije v tej državi. (Pravzaprav, ali ne velja to za vse države v razvoju, ki prejemajo našo pomoč?)

Evropski parlament se tudi zavzema za več razvojne podpore in širitev delegacije Komisije v Kabulu zaradi potrebnih preverjanj, revizij in inšpekcijskih pregledov.

Ker bo Afganistan bodisi sodeloval v boju proti mednarodnem terorizmu bodisi ga oviral, so dodatna proračunska sredstva še kako zaželena.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki.(FR) Vsebina poročila o nadzoru proračunskih sredstev EU za Afganistan ponovno dokazuje, da intervencije Zahoda v teh regijah niso prav ničesar spremenile. Namesto preprečiti vojno in s tem trpljenje, ju naša prisotnost le podaljšuje.

Govoriti o demokraciji in enakosti spolov v državi, kjer so običaji včasih na robu barbarstva, je prav tipično za blaženo nevedne Ultraevropejce, ki se še vedno raje vtikajo v mednarodne zadeve, kot da bi se ukvarjali s problemi v Evropi.

Etnične skupine v Afganistanu, kjer vojne divjajo že stoletja, ne bodo nikoli sprejele tuje zasedbe, ne glede na to, koliko „humanitarna“ je. To samo krepi položaje Talibanov in drugih skrajnih strank, namesto da bi močni in sposobni legitimni oblasti pomagali stabilizirati državo.

Evropejci se moramo čim prej umakniti iz afganistanskega osjega gnezda.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (PSE), v pisni obliki. (PL) Gospod predsednik, glasujem za sprejetje Poročila o proračunskem nadzoru sredstev EU v Afganistanu (2008/2152(INI)).

Gospa Mathieu ima prav, da izpostavlja izredno nizke socialne kazalce v Afganistanu. V tej državi so nenehni konflikti ali vojne, poleg tega pa še nesoglasja med plemeni in z drugimi državami, trgovina s prepovedanimi drogami in korupcija. Zaradi tega Afganistan potrebuje mednarodno pomoč.

Želim podpreti pomoč Afganistanu. Pozdravljam dolgoročno zavezo k ukrepom, s katerimi bi to državo podprli, in menim, da prednostne naloge iz Državne strategije Komisije za 2007–2013 ustrezajo zahtevam afganistanske družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Evropska unija je ena od glavnih donatork v Afganistanu, ki pomaga pri stabilizaciji in izboljšanju varnosti na tem območju, kjer se stvarni učinki kažejo v podaljšani življenjski dobi.

EU mora nadaljevati s podporo Afganistanu. Ne glede na to pa ne more ignorirati razsipne porabe denarja iz proračuna Skupnosti, saj ta konec koncev prihaja iz žepov davkoplačevalcev. Zato menim, da je to poročilo dobrodošel instrument za racionalizacijo dodeljevanja pomoči EU Afganistanu in za maksimiranje finančnega učinka teh sredstev. V tem smislu sta usklajevanje in nadzor razvojne pomoči za Afganistan koristna elementa za dosego ciljev, ki jim je denar tudi namenjen.

Predlagano poročilo povzema številne probleme na področju dodeljevanja EU sredstev Afganistanu in vsebuje tudi veliko izvedljivih priporočil. Želim izraziti svojo podporo temu poročilu in upam, da mu bo sledilo izvajanje specifičnih ukrepov, s katerimi želimo povečati učinek finančnih sredstev EU in zagotoviti strožji nadzor nad njihovo porabo. Ob upoštevanju trenutnih gospodarskih razmer v večini naših držav pa menim, da je dolžnost Evropskega parlamenta kot ustanove s proračunsko funkcijo v Evropski uniji, da zagotovi najvišjo možno učinkovitost pri uporabi javnih sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za poročilo gospe Mathieu o proračunskem nadzoru sredstev EU za Afganistan.

Poročilo zelo jasno predstavi zaključke o rezultatih pomoči Skupnosti v obdobju od podpisa sporazuma do danes: čeprav bi lahko bili daljnosežnejši, so ti rezultati vseeno pozitivni in opazni. Tu imam v mislih predvsem nižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov, izboljšan dostop do osnovne zdravstvene oskrbe in veliko povečanje števila otrok, ki obiskujejo šolo. Soglašam s poročevalko, ki pravi, da bi si morali bolj prizadevati za izboljšanje usklajevanja med Skupnostjo in mednarodnimi donatorji in se tako izogniti podvojevanju in možnim izvorom korupcije v državi.

Poleg tega pa je bolj kot kdaj koli prej bistvenega pomena, da je v primeru, ko se finančna pomoč namenja državi, ki jo pestijo hudi socialni in politični problemi, sistem nadzora učinkovit; v nasprotnem primeru obstaja tveganje, da se razmere poslabšajo, ne izboljšajo. Iz tega razloga upam, da bomo izboljšali sistem kontrole, zlasti ex-ante, in da ga bomo uveljavili v večji meri kot doslej.

 
  
  

Poročilo Terese Riera Madurell (A6-0491/2008)

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Atkins (PPE-DE), v pisni obliki. − S svojimi britanskimi konzervativnimi kolegi v celoti podpiram načelo enakega obravnavanja moških in žensk v vseh vidikih življenja, vključno z dostopom do zaposlitve, poklicnim usposabljanjem in napredovanjem ter delovnimi pogoji.

Vendar pa menimo, da bi se s temi zadevami morale ukvarjati države članice in ne Evropska unija. Zato smo se odločili, da se vzdržimo glasovanja o tem poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Gerard Batten, Godfrey Bloom, Derek Roland Clark, Nigel Farage, Michael Henry Nattrass in John Whittaker (IND/DEM), v pisni obliki. − UKIP v celoti podpira enakost moških in žensk. Vendar pa Združeno kraljestvo že ima zakonodajo na področju enakosti spolov, ki jo lahko spreminja in izboljšuje, ko to zahtevajo naš parlament in državljani. Zato je dodatna zakonodaja ali birokracija s strani EU odveč. Poleg tega pa je EU nedemokratična in ne ščiti nikogaršnjih pravic, vključno s pravicami žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. (NL) Glasoval sem proti temu politično korektnemu poročilu – že ne vem kateremu po vrsti – ki smo ga dobili v potrditev v Parlamentu. Sprva naj poudarim, da je to poročilo povsem nepotrebno, saj je enakost spolov v EU v veljavi že dolga leta. Poleg tega nasprotujem obrnjenemu dokaznemu bremenu, ki ga to poročilo tako močno zagovarja (odstavek 20), saj ni primerno za nobeno pravno državo, medtem pa so organizacijam, ki naj bi izvajale to direktivo (odstavek 19), dodeljena neomejena pooblastila.

Dejstvo, da bodo morale države članice od podjetij zahtevati, da pripravijo letne poslovne načrte glede enakosti spolov in zagotoviti uravnoteženo zastopanost obeh spolov v upravnih odborih, je čisto nasprotje svobodnemu upravljanju podjetja. Za podjetja, ki se soočajo s težavami zaradi mednarodne finančne krize, je ta dodatna papirologija lahko uničujoča. Na prostem trgu zdravih podjetij bo vedno prevladala kakovost, ne oziraje se na ženski ali moški spol, kar smo imeli priložnost doživeti že večkrat.

 
  
MPphoto
 
 

  Constantin Dumitriu (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) V tej trenutni gospodarski krizi so ženske med najbolj prizadetimi prebivalci zaradi brezposelnosti ali nižjih plač. Države članice bi morale na evropski ravni izvajati Direktivo 2002/73/ES, Evropska komisija pa bi morala spremljati te dejavnosti in o tem redno obveščati Evropski parlament.

Kot kaže poročilo gospe Madurell, je eden največjih problemov v boju proti spolni diskriminaciji na trgu dela pomanjkanje informacij o pravicah, ki jih uživajo žrtve tovrstne diskriminacije. Odgovornost za to si enakovredno delijo vse države članice in evropske ustanove, kot je na primer Evropski inštitut za enakost spolov, ter delodajalci. Civilnodružbene organizacije tu prav tako igrajo pomembno vlogo. Z informacijskimi kampanjami in poročili spremljanja lahko nadomestijo premajhno udejstvovanje na nacionalni ali evropski ravni.

Komisija je dolžna spremljati, ali države članice izvajajo ukrepe za usklajevanje dela in zasebnega življenja, zmanjšanje razlik med plačami moških in žensk ter omogočanje dostopa ženskam do vodstvenih položajev. V Romuniji so prav predpisi, sprejeti na evropski ravni, pripomogli k vzpostavitvi institucionalnega sistema, ki zagotavlja, da so „pravice moških enake pravicam žensk“.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (PSE), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo gospe Riera Madurell o prenosu in uporabi Direktive 2002/73/ES za izvrševanje načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev, saj menim, da je pomembno, da izvršujemo načelo enakega obravnavanja za moške in ženske pri vprašanjih, ki jih obravnava direktiva.

Med različnimi napakami pri prenašanju direktive bi želela izpostaviti dejstvo, da se zakonodaja v različnih državah članicah ne sklicuje specifično na spolno diskriminacijo. Kot je omenila tudi poročevalka, je razlika v plačilu precejšnja, saj so plače žensk v povprečju 15 % nižje od plač moških. Med letoma 2000 in 2006 se je ta razlika zmanjšala za samo 1 %. V kontekstu Lizbonske strategije je nujno spremeniti ta status quo, zato se strinjam s poročevalko, da je pomembno predlagati, da Evropska komisija dejavno spremlja prenos direktive in skladnost nacionalnih zakonodaj z njo.

 
  
MPphoto
 
 

  Mieczysław Edmund Janowski (UEN) , v pisni obliki. (PL) Glasoval sem za poročilo gospe Madurell o enakem obravnavanju moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja. Enako obravnavanje ne glede na spol, raso, religijo itd. je temeljna človekova pravica. Seveda pa ne moremo prezreti naravnih bioloških razlik med moškim in žensko.

Menim, da avtomatično in neselektivno izvajanje politike uravnoteženosti spolov v smislu 50-50 v resnici ni znak, da nas skrbi enakost spolov. V primeru težkih fizičnih del, na primer v rudarstvu, jeklarstvu itd., ta pristop vodi le v absurdne situacije, enako kot v primeru medicinskih sester ali učiteljic. Prav tako ne moremo prisiliti deklet, da se vpišejo v tehnične študijske programe. In to samo zato, da bi ohranjali ravnotežje med spoloma. Temeljna vprašanja vključujejo dostop do izobraževanja na vseh ravneh, zasedanje vodstvenih položajev (vključno s tistimi v političnih ustanovah), uresničevanje načela „enakega plačila za enako delo“, ustrezen dostop do socialnega varstva in prejemkov ter zdravstvenega varstva (vključno s porodniškim dopustom). Sindikati bi morali na tem področju odigrati pomembno vlogo. Gre za pomembno vprašanje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, prav tako pa tudi na ravni ustanov Evropske unije.

Ob tej priložnosti bi vas želel opozoriti na razsodbe sodišč, ki diskriminirajo moške, saj v ločitvenih postopkih otroke skoraj vedno avtomatično dodelijo ženski.

 
  
MPphoto
 
 

  Jörg Leichtfried (PSE), v pisni obliki. (DE) Glasoval sem za poročilo gospe Riera Madurell o prenosu direktive o enakem obravnavanju.

Menim, da je že skrajni čas, da se ženske obravnavajo kot enake moškim v vseh pogledih, ne le nekaterih.

Nikakor ne moremo reči, da imata pri dostopu do kariere ali v vsakodnevnem delovnem življenju oba spola enake možnosti. Kar zadeva razliko v plačilu med spoloma, pa se v nekaterih državah članicah ta razlika zmanjšuje zelo počasi, v drugih pa se celo ponovno povečuje.

Izvajanje te direktive je zame zelo pomembno zaradi teh tako očitnih krivic, zlasti pa zato, ker sem družinski človek in ženske zelo cenim in spoštujem.

 
  
MPphoto
 
 

  Astrid Lulling (PPE-DE) , v pisni obliki. (FR) Odbor za pravice žensk in enakost spolov je zaskrbljen zaradi uveljavitve Direktive o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev.

Ker Evropska komisija ni pripravila nobenega poročila, je naš odbor sam opravil raziskavo v nacionalnih parlamentih in organizacijah, ki se ukvarjajo z enakostjo spolov. Uradni dopisi so bili poslani 22 državam članicam. V 15 državah članicah so bile nekatere opredelitve napačno prenesene. Od 5. oktobra 2008 devet držav članic Komisiji še vedno ni priglasilo ukrepov za prenos direktive.

Naše samoiniciativno poročilo je alarm in opozorilo državam članicam. Žal pa je odbor sprejel pretirane izjave in zahteve. Zato sem v razpravo predložila alternativno resolucijo.

Uspeli smo se dogovoriti o splošni resoluciji, za katero sem glasovala, medtem pa čakamo na poročilo o uresničevanju, ki ga bomo dobili v prvi polovici leta 2009. Na tej podlagi bomo opravili temeljito analizo, tako da bomo lahko opredelili vsa nadaljnja ukrepanja za zagotovitev skladnosti s Pogodbo in zakonodajo na področju enakega obravnavanja in možnosti za moške in ženske.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) V liberalni družbi ni prostora za diskriminacijo in nadlegovanje. To poročilo nas opominja na grozljivo dejstvo, da imajo nekatere države še veliko dela na področju zagotavljanja enakosti moških in žensk v vsakodnevnem življenju in na delu. Vendar pa odgovornost za odpravljanje krivic na trgu dela ne bi smela biti na plečih ustanov EU, ampak je to stvar – in tako mora tudi ostati – odgovornih državljanov in njihovih političnih in sindikalnih predstavnikov v državah članicah. Popolnoma zavračam tiste formulacije, ki želijo te krivice uporabiti kot argumente za vse večji nadnacionalizem na račun samoodločbe držav članic. Povečevanje razdalje med tistimi, ki vladajo, in tistimi, ki jim le-ti vladajo, ne vodi k liberalni družbi, temelječi na načelu enakosti vseh ljudi.

Glavni cilj poročila je prikazati, kako diskriminacija in nadlegovanje še vedno ostajata dejavnika, ki lahko uničita priložnosti v življenju ljudi in njihove možnosti za opolnomočenje. To je tako pomembno, da sem se kljub vsemu odločil, da glasujem za alternativni predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE-DE), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za poročilo o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev.

Čeprav je enakost spolov temeljna pravica v Evropski uniji, uradne statistike kažejo, da so razlike še vedno prisotne na področju stopnje zaposlenosti, zlasti v tistih državah, ki so se pred kratkim pridružile Evropski uniji.

Ob upoštevanju, da je enako obravnavanje moških in žensk še vedno strukturni problem, je Evropski svet v Lizboni marca 2000 Evropski uniji zadal cilj, da poveča stopnjo zaposlenosti žensk prek 60 % do leta 2010, kar pa je potrebno v novih državah članicah še posebej skrbno spremljati.

Menim, da je za nas ključnega pomena, da izvajamo to evropsko direktivo in z njo zagotovimo ukinitev diskriminacije žensk na trgu dela, in to toliko bolj v času, ko je potrebno vložiti še dodatne napore v spreminjanje odnosa do tega vprašanja, zlasti na podeželju.

 
  
MPphoto
 
 

  Nicolae Vlad Popa (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, saj menim, da je zahteva, ki jo poročilo postavlja Komisiji, naj skrbno spremlja prenos Direktive 2002/73/ES in skladnost z zakonodajo, sprejeto po izvedbenem postopku, legitimna in potrebna.

S sprejetjem tega poročila Evropski parlament državam članicam ponuja uporaben instrument za utrjevanje nacionalnih zakonodaj držav članic na področju enakega obravnavanja moških in žensk na trgu dela.

Ne glede na to pa predstavljeni statistični podatki kažejo, da je med stopnjo zaposlitve moških in žensk še vedno razlika 28,4 %, kar jasno kaže, da je neenakost spolov na trgu dela še vedno problem, s katerim se je treba ukvarjati.

Zato sem prepričan, da si morajo države članice po svojih najboljših močeh prizadevati izvajati strategije za spodbujanje enakosti spolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (RO) Gospod predsednik, gospe in gospodje, dajem svoj glas „za“ poročilo gospe Riera Madurell o enakem obravnavanju moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev.

Strinjam se s kolegom poslancem, da je načelo enakosti na trgu zaposlovanja še vedno daleč od uveljavljanja v praksi, kljub prizadevanjem Evropske unije, da poveča odstotek delovno aktivnih žensk v skladu z lizbonskimi cilji. Soglašam s stališči poročevalca glede prenosa Direktive 2002/73/ES v državah članicah in glede potrebe, da vse države izvajajo instrumente te direktive za okrepitev nacionalnih zakonodaj na področju enakega obravnavanja moških in žensk na trgu zaposlovanja: enakost spolov pri zaposlovanju ni samo častivredno etično načelo, ampak je in bo ostalo temelj trajnostnega, dolgotrajnega gospodarskega razvoja Evropske unije kot celote.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Enakost moških in žensk je temeljno načelo Evropske unije. Še vedno je potrebno precej postoriti za izpolnitev tega načela in upam, da si bomo to postavili za prednostno politično nalogo na vseh področjih našega dela v Evropskem parlamentu. Ne bi smel biti samo Odbor za pravice žensk tisti, ki sproža ta vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andrzej Jan Szejna (PSE), v pisni obliki. (PL) Kljub dejstvu, da je enakost spolov temeljna pravica, ostaja neenakost spolov na trgu dela v zvezi s plačami, stopnjo zaposlenosti in kakovostjo zaposlitve resen strukturni problem. Žal lahko vidimo, da višja stopnja izobrazbe ne pomeni vedno manjših razlik med plačami moških in žensk.

Poročilo gospe Madurell odkriva slabosti držav članic pri prenosu in izvajanju Direktive 2002/73/ES o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev.

Poročevalka predvsem poudarja, da veliko držav članic ni pravilno preneslo opredelitve diskriminacije v svoj pravni sistem. V mnogih državah je edina zavezujoča opredelitev precej splošna in ne omenja spolne diskriminacije. V drugih državah pa spolnega nadlegovanja sploh ne omenjajo ali pa je samo vključeno v splošno opredelitev nadlegovanja (na Poljskem je spolno nadlegovanje opredeljeno v šestem odstavku člena 183a Delavskega zakonika), kar prizadetim strankam zelo oteži uveljavljanje pravic.

Temeljne pobude za večje ozaveščanje družbe kot tudi tiste za pomoč žrtvam diskriminacije so izjemno pomembne v boju proti diskriminaciji.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0051/2009 (Razmere na Bližnjem vzhodu/Gaza)

 
  
MPphoto
 
 

  Marco Cappato (ALDE), v pisni obliki. (IT) Da bi lahko ločili med stališčem radikalne stranke in stališči tistih, ki v tem Parlamentu podajajo ravno nasprotne argumente od naših, smo žrebali, kdo med nami se bo glasovanja vzdržal in kdo se ga ne bo udeležil. Rešitev, ki jo EU uveljavlja za dosego dolgotrajnega, strukturnega miru na Bližnjem Vzhodu in ki jo je danes predsednik Pöttering ponovno poudaril tukaj, v Strasbourgu, predvideva dve suvereni, neodvisni državi.

Ustanovitelji Evrope so imeli nasprotno prepričanje: za dosego miru se je treba odreči absolutni državni suverenosti. To je pisalo v Manifestu iz Ventotene.

Danes pa moramo prisluhniti veliki večini izraelskih državljanov, ki si želijo vstopa Izraela v EU in jih izraelski in tudi evropski vladajoči sloji ne upoštevajo.

„Vključujoča“ Evropa povojnega obdobja, odprta za nove pristope in referenčno merilo za sosednje države, je bila dejavnik miru, pa čeprav na neprimeren način. „Izključujoča“ Evropa nacionalnih držav, ki stremi k evropskim „mejam“ in „judovsko-krščanskim koreninam“, pa je Evropa, ki vodi v vojne, tako na Bližnjem Vzhodu kot na Balkanu in Kavkazu, ter ustvarja napetosti, kot na Uralu, v Turčiji in v Magrebu.

Ker smo nenasilna radikalna stranka, menimo, da se strukturni rešitvi za mir z drugimi besedami reče evropski federalizem oz. Združene države Evrope, kjer so vrata na stežaj odprta Turčiji, Izraelu in v bodoče tudi vsem drugim demokratičnim državam, ki se odrečejo svoji absolutni suverenosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (PSE), v pisni obliki. − Brezpogojno obsojam vsesplošno in brutalno pobijanje civilistov v Gazi in tudi neusmiljeno in neopravičljivo pobijanje izraelskih civilistov z raketnimi napadi Hamasa.

Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o Gazi zato, ker izrecno podpira resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja. Prav tako tudi usmerja pozornost na odločitev Parlamenta v decembru, da odloži nadgradnjo odnosov EU z Izraelom. Čeprav je jezik resolucije šibkejši, kot bi si želel, pa ima resolucija, ki jo je Parlament tako soglasno izglasoval, več možnosti, da vpliva na odločitve Izraela in Hamasa, kot posamične resolucije političnih skupin.

Nasprotujem nadgradnji odnosov EU z Izraelom in menim, da bi trgovinski sporazum z Izraelom morali začasno odgoditi, dokler Izrael ne začne spoštovati človekovih pravic in začne konstruktivna in vsebinska pogajanja s svojimi sosedami ter sprejme tisto rešitev konflikta, ki predvideva dve državi. Vse države članice bi morale sedaj soglasno preklicati svojo predhodno odločitev za nadgradnjo odnosov z Izraelom, saj bi le tako Izrael prisilile, da k pogajanjem pristopi s stvarnimi predlogi.

 
  
MPphoto
 
 

  Manuel António dos Santos (PSE), v pisni obliki. (PT) Odločil sem se, da se vzdržim glasovanja o predlogu resolucije o razmerah na Bližnjem Vzhodu/Gazi iz preprostega razloga, ker se mi resolucija Evropskega parlamenta v tem trenutku ne zdi upravičena.

Menim, da bi bila razprava o tej zadevi – brez glasovanja – učinkovitejši način vključitve Evropskega parlamenta v reševanje tega vprašanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI) , v pisni obliki. (NL) Une fois n’est pas coutume, gre za zelo nepristransko resolucijo, ki si zasluži vso našo podporo, ker od obeh strank v konfliktu jasno zahteva, da se ne poslužujeta nasilja. Vseeno pa si ne smemo delati utvar o vplivu Evrope in, a fortiori, Evropskega parlamenta na razvoj razmer na Bližnjem Vzhodu. Preden skušamo najti rešitev, mora Hamas prenehati raketirati Izrael. Obenem pa mora tudi Izrael zmanjšati svoje nesorazmerno nasilje, katerega žrtve so nedolžni otroci in državljani. Kljub temu da podpiram resolucijo, pa bi želel opomniti Parlament, da je teroristična organizacija Hamas še vedno glavni vzrok stopnjevanja nasilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Glasoval sem za skupno resolucijo, čeprav je bila manj odločna v svojem obsojanju izraelskih napadov v Gazi, kot bi si sam želel.

Epizodični raketni napadi Hamasa ne smejo dobiti podpore, vendar pa odgovornost za kršitev prekinitve ognja ni bila v celoti na strani Hamasa. Akcije Izraela so popolnoma nesorazmerne in ciljanje nedolžnih civilistov – moških, žensk in otrok – je oblika skupinskega kaznovanja, ki je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Napadi na pisarne ZN, ki so nudile pomoč prizadetim, so bili dobro premišljeni in njihov cilj je bil ustaviti to pomoč ter odstraniti s tega območja neodvisne opazovalce, ki so bili priča izraelskim barbarskim dejanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE-DE), v pisni obliki. (DE) Menim, da je prav in primerno, da Evropski parlament govori v en glas. Svoja prizadevanja moramo usmeriti v to, da tako Izraelu kot Hamasu pokažemo, da nasprotujemo kateri koli obliki nasilnih sovražnosti ter zahtevamo dosledno spoštovanje mirovnih sil in organizacij za pomoč.

 
  
MPphoto
 
 

  Pedro Guerreiro (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kljub pozivu k prekinitvi ognja, ki je neodložljiva tema in smo o njej soglasni, pa je resolucija Parlamenta o teh izredno resnih razmerah na območju Gaze popolnoma neprimerna in vsebuje celo negativne vidike, zlasti če jo primerjamo z resolucijo Sveta ZN za človekove pravice (UNHRC) z dne 12. januarja. V resoluciji Parlamenta:

- kljub brutalni agresiji, zločinom in kršitvam najosnovnejših človekovih pravic ni niti ene besede o obsodbi Izraela;

- se ponovno potrjuje njena dvoumnost, saj prikriva dejstvo, da imamo v Palestini kolonizatorja in koloniziranega, agresorja in žrtev, zatiralca in zatiranega, izkoriščevalca in izkoriščanega, ter zastira odgovornosti Izraela;

- je EU odvezana vseh odgovornosti, kar pripomore k temu, da Izrael ostaja nekaznovan. Spomnimo se njene nedavne odločitve, da okrepi dvostranske odnose s to državo, ali sramotne vzdržnosti držav EU pri resoluciji Sveta ZN za človekove pravice;

- poleg tega pa v tako resni situaciji, kot smo ji priča, ni kritike Izraela zaradi kršitev resolucij ZN, prenehanja okupacije, nezakonitega naseljevanja, ločevalnega zidu, umorov, pridržanj, neštetih poniževanj Palestincev in celo njihove neodtujljive pravice do lastne države v okviru meja iz leta 1967 in z glavnim mestom v Vzhodnem Jeruzalemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jens Holm in Eva-Britt Svensson (GUE/NGL), v pisni obliki. (SV) Pozdravljava dejstvo, da resolucija zahteva takojšnjo ustavitev izraelskega pobijanja prebivalcev Gaze. Vendar pa obžalujeva dejstvo, da resolucija ne zahteva začasnega odloga pridružitvenega sporazuma z Izraelom in prekinitve nadgradnje odnosov z Izraelom. To so očitne zahteve, ki bi jih morali postaviti državi, ki tako odkrito krši svoje lastne zaveze – spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava.

Prav tako dvomiva v trditev, da so izraelski napadi odgovor na raketne napade Hamasa. Izrael že ves čas krši dogovorjene prekinitve ognja, vključno s 4. novembrom lani, ko so izraelske čete vdrle v območje Gaze in ubile šest Palestincev, in s skupinskim kaznovanjem palestinskega naroda z embargi, odklapljanjem elektrike, širjenjem naselij, gradnjo zidov, ugrabitvami vodilnih palestinskih politikov in tako naprej.

Kljub temu pa pozdravljava skupno resolucijo in zahtevo, da Izrael takoj preneha s pobijanjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Mikel Irujo Amezaga (Verts/ALE), v pisni obliki. (ES) Predsednik Pöttering je prenagljeno zatrdil, da ni bilo glasov proti. Jaz sem glasoval proti tej resoluciji. Priznam, da vsebuje zelo pozitivne elemente, zlasti ker uporabi izraz „skupinsko kaznovanje“ prebivalcev Gaze, vendar pa menim, da je nezadostna. Edina praktična stvar, ki jo ta Parlament lahko stori, je ta, da zamrzne pridružitveni sporazum z Izraelom; vse ostalo so le besede – pozitivne in privlačne – a vendarle samo besede. V politiki leporečje ne šteje: treba je ukrepati, kajti po tej resoluciji se v Gazi ne bo spremenilo prav NIČ. Če bi se pogovarjali o kateri koli drugi državi in ne Izraelu, bi imela resolucija precej večjo težo. Menim, da ima Izrael pravico do miru, vendar pa ta način ne vodi do tega in Izrael se mora tega zavedati. Poleg tega pa bo edini rezultat te ofenzive le nadaljnje stopnjevanje konflikta. To ni dober dan za ta Parlament, saj se je odločil za besede namesto dejanj.

 
  
MPphoto
 
 

  Carl Lang (NI), v pisni obliki. (FR) Besedilo, ki so ga v razpravo predložile vse skupine v tej skupščini in ki naj bi zastopalo interese evropskih narodov, dejansko vsebuje nekaj odličnih priporočil, kot je na primer poziv k prekinitvi bojev, a vendar niti z eno besedo ne omenja prenosa tega konflikta v Evropo. Tako kot nasilje, ki smo mu priča v Gazi, pa sta bila zelo šokantna tudi dva posnetka demonstracij proti intervenciji Izraela.

Prvi je prikazoval demonstratorje, večinoma priseljence, ki so palestinske, alžirske, Hamasove in Hezbolahove zastave in praporje popisali z arabskimi napisi.

Na drugem sta bila francoska voditelja skrajne levice, Besancenot iz Revolucionarne komunistične lige in Buffet iz Komunistične stranke, ki sta korakala vštric z imami.

Ta prizora nam kažeta dva zaskrbljujoča pojava: postopno prevzemanje nadzora islamističnih organizacij nad množico priseljencev iz muslimanskega sveta ter zarotniško druženje islamističnega gibanja z gibanjem skrajne komunistične levice, dve revolucionarni gibanji, ki želita uničiti našo civilizacijo. Danes bolj kot kdaj koli prej zaščita identitete in svobode evropskih državljanov zahteva preganjanje takih demonstracij in politiko za preusmeritev migracijskih tokov.

 
  
MPphoto
 
 

  Roselyne Lefrançois (PSE), v pisni obliki. (FR) Spričo resnosti razmer v Gazi Evropski parlament ne sme obmolkniti. Zato sem podprla to resolucijo, ki zahteva takojšnjo in trajno prekinitev ognja, vključno s prenehanjem vojaških intervencij Izraela na območju Gaze ter prekinitvijo Hamasovega raketiranja Izraela.

Vendar pa obžalujem, da v njej ni odločne in odkrite obsodbe napadov izraelske vojske, saj je pobila že več kot 1 000 ljudi, večinoma civilistov. Čeprav se strinjam z besedami Martina Schulza, predsednika Skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu, ki jih je izrekel pred glasovanjem, namreč, da so ti napadi nedopustni, pa bi raje videla, da bi bila ta ogorčenost tudi zapisana.

Čeprav predlog od izraelskih oblasti zahteva, da zagotovijo nemoteno izvajanje humanitarne pomoči in prost dostop mednarodnega tiska v Gazo, pa – v nasprotju z mojimi pričakovanji – vseeno ne pridemo do tega, da bi nadgradnjo odnosov z Izraelom pogojevali s tem, da mora Država Izrael najprej spoštovati humanitarno pravo.

Evropa ima pomembno vlogo v reševanju tega konflikta, vendar pa lahko Izraelci in Palestinci po mojem mnenju dosežejo dogovor o trajnem miru le z ustanovitvijo palestinske države, ki priznava Izrael in je od Izraela priznana.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer Pleite (GUE/NGL) , v pisni obliki. (ES) Skupna resolucija o Gazi ima pozitivne vidike, kot je na primer zahteva po takojšnji prekinitvi ognja, priznanje 1 000 ubitih s strani izraelske vojske, vključno z ženskami in otroci, ter priznanje, da izraelski embargo Gaze predstavlja kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Kljub temu pa nisem mogel glasovati za resolucijo, saj Hamasu pripisuje enako odgovornost kot Izraelu. Ne priznava, da je izraelska vojska 4. novembra prekinila premirje, ko je vdrla na ozemlje in izvajala letalske napade, ampak krivdo prelaga na Hamasovo kršitev prekinitve ognja. Resolucija je nedvomno nezadostna, saj od Komisije in Sveta ne zahteva odločnejših ukrepov. EU bi morala zamrzniti trenutni pridružitveni sporazum med EU in Izraelom zaradi kršitve člena 2, ki pravi, da je spoštovanje človekovih pravic pogojni dejavnik sporazuma. Poleg tega pa skupna resolucija ne zahteva prekinitve izraelske blokade Gaze in od 27 držav članic EU ne zahteva, naj ustavijo izvoz orožja v Izrael.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Ta resolucija je uspela zbližati glavne politične skupine v Evropskem parlamentu, da bi pripravile deklaracijo, ki je absolutno potrebna glede na trenutno humanitarno in varnostno situacijo na Bližnjem Vzhodu.

Ne glede na dogodke, ki so pripeljali do tega konflikta, ima le-ta negativne učinke zelo velikih razsežnosti za civiliste na tem območju in za prisotnost Združenih narodov v Gazi. Tako kot moji kolegi poslanci tudi sam verjamem, da smo prišli do točke, ko lahko dosežemo trajnostne rezultate z dialogom, ta pa je možen le na podlagi sporazuma o prekinitvi ognja.

Poleg tega pa se v tem dokumentu v veliki meri odražajo tudi vztrajna stališča Romunije glede tega vprašanja. Vesel sem, da imam priložnost glasovati za dokument, ki izraža tako stališče evropske politične družine, kateri pripadam, kot tudi stališče moje države.

 
  
MPphoto
 
 

  Vural Öger (PSE), v pisni obliki. (DE) Pozdravljam sprejetje resolucije o razmerah na območju Gaze. Nujno je, da Evropski parlament izrazi svoje stališče o krizi. Obsodba te humanitarne katastrofe je dolžnost Parlamenta, saj se ima za moralno avtoriteto na področju spoštovanja človekovih pravic. Ravno zaradi tega Parlament ne sme več molčati. In zato sem glasoval za resolucijo. Ne glede na vse pa bi Parlament lahko poslal ostrejše sporočilo; resolucija je namreč v nekaterih točkah prešibka. Pomembno je, da zahtevamo trajno prekinitev ognja in obsodimo trpljenje civilnega prebivalstva. Prav tako je naša dolžnost, da predlagamo praktične rešitve za zaustavitev vojne in pozovemo EU, da se v svoji vlogi znotraj četverice zaveže k njihovi izpolnitvi. Ker so Združene države trenutno paralizirane zaradi menjave predsednika, mora EU okrepiti svoj občutek dolžnosti. Ker so vojaške akcije Izraela tako pretirane, bi morali začasno odložiti pogajanja o nadgradnji odnosov s to državo. Žal pa o tem v resoluciji ni niti besede. Če se Izrael ne želi pogajati neposredno s Hamasom, je naloga EU zagotoviti, da se drugi pogovarjajo s Hamasom. Nadaljevanje vojaške ofenzive terja preveč življenj. Prazno govoričenje v tako hudi humanitarni krizi ni dovolj.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Skupna resolucija je zamižala na eno oko pri vzrokih izraelske agresivne in barbarske vojne, za katero verjame, da predstavlja odgovor na raketne napade Hamasa. Vsi vemo, da je bila vojna vnaprej načrtovana, vzroki pa so v izraelski zasedbi in nepripravljenosti Izraela, da bi upošteval resolucije ZN o neodvisni palestinski državi z glavnim mestom v Vzhodnem Jeruzalemu. Je rezultat agresivne politike Izraela, ki jo podpirata tako ZDA kot EU in vključuje nezakonito naseljevanje in zavrnitev umika na meje iz leta 1967.

Čeprav govori o zaustavitvi vojne, pa se resolucija le obrača po vetru, saj od EU ne zahteva nobenih ukrepov, niti tega, naj zamrzne prednostne odnose in tako pritisne na Izrael. Ne obsoja agresivne politike Izraela; prav nasprotno, vtika se v palestinske notranje zadeve.

Sile, ki so jo podpisale, zahtevajo in soglašajo z vidnejšo vlogo EU, kar pa je povezano z njenimi imperialističnimi ambicijami v tej regiji. Krepijo načrt ZDA in Nata, ki stremi k „širšemu Bližnjemu Vzhodu“, s katerim se EU strinja in čigar cilj je omogočiti imperialistom, da si podredijo celotno regijo.

Iz teh razlogov Komunistična stranka Grčije ni glasovala za to skupno resolucijo političnih skupin in poziva k okrepitvi protiimperialističnega boja, saj ne razlikujemo med dobrim in slabim imperializmom.

 
  
MPphoto
 
 

  Dimitrios Papadimoulis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Glasoval sem proti skupni resoluciji Evropskega parlamenta o razmerah na območju Gaze, saj kljub nekaterim pozitivnim točkam nikjer neposredno ne obsodi vojaškega izživljanja, ki je pripeljalo do humanitarne katastrofe. Osuplost in obžalovanje Evropskega parlamenta zaradi napadov na civiliste in onemogočen dostop do humanitarne pomoči nista dovolj. Evropa mora biti sposobna prevzeti svoje odgovornosti in zahtevati dokončno prekinitev agresije Izraela ter si prizadevati najti izvedljivo dolgoročno rešitev. Žal tej kompromisni resoluciji, ki jo je sprejel Evropski parlament, manjka ravno močna politična volja.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Pravica Izraela, da živi v miru in varnosti, je neodtujljiva. Pravica Palestincev, da živijo na svobodnem ozemlju ter ga sami upravljajo v miru, demokraciji in spoštovanju človekovih pravic, je prav tako neodtujljiva. Kakršna koli rešitev za to regijo mora zagotavljati, da te pravice niso ogrožene.

Soočenje v Gazi – prek nasprotne situacije na Zahodnem bregu – razkriva, da je odnos med stranema, pa čeprav napet in konflikten, mogoč, če je vsaka stran pripravljena priznati obstoj druge. V primeru Hamasa pa to ni tako, saj ozemlje, ki ga obvladuje, uporablja zato, da lahko zasleduje svoj neprikriti cilj: uničiti Izrael.

Zaradi teh okoliščin pa poboji v Gazi niso nič manj tragični. Kot vemo, Hamas brez vsakega obzira do Palestincev uporablja ljudi kot živi ščit pri napadih Izraela, njihovo smrt pa kot propagandno orožje. Izrael je odločen, da bo svojemu ljudstvu legitimno zagotovil varnost, zato nadaljuje z boji kljub tragičnim rezultatom. Ta potek dogodkov je neizogiben, če mednarodna skupnost, vključno z arabskimi državami, ne spodbuja obstoja ene strani in varnosti druge kot cilja mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasoval sem za predlog resolucije o tragičnih razmerah na območju Gaze.

Tudi jaz sem zelo zaskrbljen, ker konflikt še vedno ni nič bliže koncu, kljub želji po prekinitvi sovražnosti, ki jo je izrazila celotna mednarodna skupnost. Pridružujem se kolegom poslancem in izražam svoje globoko obžalovanje zaradi trpljenja civilnega prebivalstva v Gazi. Mnenja sem, da je edina možna rešitev, ne le na tem ozemlju, ampak po vsej Sveti deželi, preplet dialoga, pogajanj in diplomacije, nikoli pa vojna, saj ta le poglablja sovraštvo.

Evropska unija lahko odigra in mora odigrati vidno vlogo v tem procesu, tako pri zagotovitvi prekinitve ognja kot pri vzpostavljanju humanitarnih koridorjev. Zato glasujem za predlog resolucije in upam, da bodo prizadevanja za spravo pripeljala do konkretnega napredka za čimprejšnjo vzpostavitev miru.

 
  
MPphoto
 
 

  Martine Roure (PSE), v pisni obliki. – (FR) Konflikt med Izraelom in Gazo enostavno traja že predolgo.

Ko gre število mrtvih v tisoče, je naša prva dolžnost poskrbeti za takojšnjo zaustavitev bojev.

Politika izolacije Gaze se je izjalovila in je radikalizirala prebivalce, ki so bili njene prve žrtve.

Rešitev izraelsko-palestinskega konflikta po vojaški poti ni mogoča.

Edini možni sporazum je trajen in celovit mirovni sporazum med obema stranema. Zato zahtevamo, da četverica čim prej organizira mednarodno konferenco na osnovi pobude Arabske lige, tj. predhodnega sporazuma med Izraelci in Palestinci, v kateri naj sodelujejo vsi deležniki v regiji.

Medtem pa menimo, da mora biti kakršna koli nadgradnja političnih odnosov EU z Izraelom pogojena s spoštovanjem mednarodnega humanitarnega prava. Zato še naprej nasprotujemo glasovanju o okrepljeni udeležbi Izraela v programih Evropske skupnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o razmerah na območju Gaze, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja.

Menim, da je ne glede na stališča nasprotujočih si strani kompromis edini način reševanja vseh problemov v splošno dobro.

 
  
MPphoto
 
 

  Olle Schmidt (ALDE), v pisni obliki. (SV) Resolucija v zvezi z razmerami v Gazi, ki jo je Evropski parlament izglasoval danes, ne vsebuje nobene obsodbe teroristične organizacije Hamas, ki je decembra prekršila prekinitev ognja in uporablja civiliste kot živi ščit. Kljub dejstvu, da v resoluciji tega ni, se mi je zdelo pomembno glasovati za poziv k prekinitvi ognja v tej regiji, zato sem glasoval za resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Brian Simpson (PSE), v pisni obliki. − Položaj na območju Gaze je resnično zaskrbljujoč. Več sto nedolžnih civilistov je bilo ubitih, tisoči pa se vsak dan znova soočajo s smrtjo. Da, strinjam se, da je Izraelu treba dopustiti, da živi v miru. Da, raketni napadi prek meje so nesprejemljivi in bi jih morali zaustaviti.

Vendar pa je odgovor Izraela popolnoma nesorazmeren in ga ni moč podpreti.

Izraelci ne spoštujejo mednarodne skupnosti. Bombardirali so oddelek ZN, napadajo šole in otroke. To je popolnoma nesprejemljivo in se mora končati. Prekinitev ognja mora biti takojšnja.

Glasoval bom za to resolucijo, ker je prav, da se sliši glas Evropskega parlamenta, in da ne bomo pozabili na nedolžne Palestince, ujete v Gazi.

Izrael: pravico imate do življenja v miru. Nimate pa pravice neusmiljeno uničevati in med nedolžnimi civilisti sejati smrt in opustošenje. Vaša dejanja so iz vas naredila agresorja, ne žrtev.

 
  
MPphoto
 
 

  Bart Staes (Verts/ALE), v pisni obliki. (NL) Odobravam kompromis, ki ga imamo pred seboj, čeprav mu primanjkuje ostrine in drznosti, ki bi si ju sam želel. Osupel in jezen sem zaradi velikopoteznosti in nesorazmernosti ofenzive izraelskih zračnih sil in pehote v gosto naseljenem območju.

Čutim solidarnost in zaskrbljenost zaradi usode in varnosti 1,5 milijona Palestincev v Gazi, ki ne morejo zapustiti tega območja, ter za humanitarne razmere, v katerih so se znašli Palestinci na Zahodnem bregu, saj se njihovi življenjski pogoji kljub sodelovanju Palestinske nacionalne oblasti ne izboljšujejo.

Na žalost kompromis ne omenja problematične nadgradnje odnosov med EU in Izraelom. Pozivam Svet, da zamrzne nadgradnjo odnosov z Izraelom, dokler se vse strani ne sporazumejo o popolni in trajni prekinitvi ognja in dokler Izrael ne omogoči neomejen dostop humanitarni pomoči.

Odnosi med EU in Izraelom se lahko nadgradijo samo, če se človekove pravice in humanitarno pravo spoštujejo, če se humanitarna kriza na območju Gaze in zasedenih palestinskih ozemelj konča in če se vsa prizadevanja usmerijo v celovit mirovni sporazum in popolno izvajanje Začasnega pridružitvenega sporazuma med EU in PLO.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (PSE), v pisni obliki. − Podpiram resolucijo o Gazi in podpiram poziv k takojšnji prekinitvi ognja.

 
  
  

- Predlog resolucije B6-0033/2009 (Razmere na območju Afriškega roga)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Hvala, gospod predsednik. Glasujem „za“. Razmere na območju Afriškega roga so še vedno zelo zaskrbljujoče. Prepletanje problemov in konfliktov je tako kompleksno, da mora biti EU ves čas pozorna, da ne povzroči dramatičnega poslabšanja razmer. Tako kot moja skupina sem tudi sam prepričan, da razmere na območju Afriškega roga zahtevajo takojšen in celovit pristop.

Kot je že bilo rečeno, glavne težave izhajajo iz številnih konfliktov med različnimi državami v regiji. Zato je absolutno pomembno, da se posvetimo varnosti in njenih mnogih medsebojnih povezavah, na primer, spremljati je treba zamenjave vlad, nove vlade pa pozvati, da se proaktivno obvežejo, da bodo izboljšale področje človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Arlette Carlotti (PSE), v pisni obliki. (FR) Afriški rog trenutno pestijo različne nadloge, ki se pojavljajo ena za drugo:

- vojna, tako civilna kot regionalna,

- odsotnost demokracije in svobode ter

- lakota in kriza s hrano.

Piratstvo, ki je ostanek neke druge dobe, je najnovejši produkt tega kaosa.

Spričo teh tragedij, ki povzročajo razkol v regiji in vedno več prelite krvi, nam ni treba obmolkniti ali se razglašati za nemočne.

Sedaj bolj kot kdaj koli prej, ko mednarodna skupnost že kaže znake utrujenosti od navidezno brezkončne krize, mora EU prevzeti vodilno vlogo.

Z operacijo „Atalanta“, katere cilj je zaščititi ranljive ladje in dostavo pomoči v hrani somalijskim beguncem, je Unija dokazala, da lahko najde stvarne in učinkovite rešitve, ko gre za nohte.

Ne glede na to pa mora poiskati odgovore tudi na splošno politično krizo v regiji.

Vzpostaviti mora „Regionalno politično partnerstvo EU za mir, varnost in razvoj na območju Afriškega roga“, ki ga je aprila 2007 ob sprejetju poročila oblikoval Odbor za razvoj.

Ne dovolimo, da Afriški rog postane območje brezvladja in odsotnosti razvoja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nils Lundgren (IND/DEM), v pisni obliki. (SV) Ker trdno verjamem, da se Evropski parlament ne bi smel vtikati v tujo politiko, sem glasoval proti resoluciji kot celoti. To samo po sebi ne pomeni, da celotno vsebino resolucije pojmujem kot napačno ali nezaželeno. Prav nasprotno, poročilo vsebuje tudi pozitivne elemente, ki bi jih z vsem srcem podprl, če bi bila to na primer izjava švedske vlade. Kot primer naj navedem švedsko-eritrejskega novinarja Dawita Isaaka, ki je brez sojenja zaprt že od leta 2001.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Možnosti, da bi EU in mednarodna skupnost spremenili stvarnost v Somaliji, so zelo majhne. Vseeno pa je ukvarjanje z eno od posledic, piratstvom, precej bolj v naši domeni. Ne smemo pozabiti, da je piratstvo v glavnem sredstvo za zaslužek skupin, ki živijo v južnem in osrednjem delu Somalije. Ta zaslužek se uporablja za podžiganje konfliktov v državi in regiji.

Večja prisotnost mornarice v regiji bi lahko pozitivno vplivala na varnostne razmere v Somaliji in posledično tudi v celotni regiji. EU mora torej podpirati zmerne elemente v somalijskem vodstvu, ki so trdno zavezani k stabilnosti in miru v regiji. Boj proti piratstvu je možnost, ki jo ima Evropska unija na voljo, saj ima potrebne vojaške zmogljivosti in lahko pripomore ne le k zagotovitvi varnosti na tej ključni tranzitni poti, ampak tudi k vzpostavitvi stabilnosti in miru v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za predlog resolucije o razmerah na območju Afriškega roga.

Kočljiva situacija v tej afriški regiji pomeni, da morajo evropske ustanove zavzeti odločno stališče. Zato soglašam, da pozovemo Svet, naj imenuje posebnega predstavnika EU ali odposlanca za Afriški rog. Etiopija, Eritreja, Somalija in Džibuti morajo sodelovati, če želijo preseči trenutno pat pozicijo.

Zato mora eritrejska vlada razmisliti o svojem trenutnem prenehanju sodelovanja v Medvladni oblasti za razvoj (IGAD). Zato mora Džibuti storiti vse, kar je v njegovi moči, da zagotovit boljšo pravno zaščito pravic sindikatov. Zato mora Etiopija preklicati prepoved registracije in zakonske ureditve civilnih organizacij in dobrodelnih ustanov. Zato mora Somalija končati eno najhujših humanitarnih in varnostnih kriz na svetu.

 
  
  

- Predlog resolucije RC-B6-0028/2009 (Belorusija)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Zdi se, da Lukašenkov režim končno, čeprav še vedno neodločno, daje znake, da se odpira mednarodni skupnosti. To moramo upoštevati in se hitro posvetiti skupnemu procesu za izboljšanje odnosov s to državo, ki je tako blizu naših meja. Vendar pa ne moremo pri svojih zahtevah glede spoštovanja človekovih pravic in zajamčene svobode izražanja in informacij popustiti niti za ped. Še vedno imamo pred očmi podobe, ko je opozicija zatrla več poskusov mirnih demokratičnih demonstracij.

Zato prosim, da več truda posvetimo dogovoru o skupnih pravilih za občutljivo temo, namreč počitnice beloruskih otrok pri družinah gostiteljicah v EU v poletnih mesecih. Vsako leto beloruska vlada spremeni svojo strategijo o tem vprašanju, kar pogosto pripelje do zelo težavnih situacij, ki negativno vplivajo predvsem na otroke, ki so že tako prikrajšani. Sedanji napredek pozdravljamo, toda pot, ki nas čaka, je še zelo dolga: upamo, da bo po več slabih začetkih gospod Lukašenko želel z nami prehoditi vsaj del te poti.

 
  
MPphoto
 
 

  Martin Callanan (PPE-DE), v pisni obliki. − Belorusijo Evropska unija večinoma bojkotira zaradi diktature predsednika Lukašenka. V zadnjih petih letih je Evropski parlament beloruskim disidentom dvakrat podelil nagrado Saharov, v ožjem izboru pa so tudi že drugi. To je izrecno priznanje, da se človekove pravice in politične svoboščine v Belorusiji zatirajo.

Kljub temu pa kaže, da se gospod Lukašenko počasi ogreva za zahod. Seveda je stanje v Belorusiji še vedno resno, toda spoznati moramo, da je eden izmed načinov, da Belorusijo zvabimo k Evropski uniji, priznavanje in odzivanje na poskuse zbližanja gospoda Lukašenka. Skratka, gre za položaj korenčka in palice.

Ker me zelo zanimajo nekdanje sovjetske republike v srednji Aziji, vidim podobnosti med to regijo in Belorusijo. Ta resolucija se ne obotavlja kritizirati gospoda Lukašenka, vendar pa določa nekakšen časovni načrt pogajanj, s katerim lahko normalizira odnose z EU.

Ne smemo si delati nobenih utvar o Belorusiji in moramo brez oklevanja prekiniti dialog, če se stanje poslabša. Toda ta resolucija daje nekaj upanja, da se lahko odnosi sčasoma izboljšajo, in zato sem glasoval zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Koenraad Dillen (NI), v pisni obliki. (NL) Glasoval sem za resolucijo. Evropski parlament pozdravlja dejstvo, da so se omejitve svobode tiska v Belorusiji nekoliko ublažile in da je bilo izpuščenih nekaj političnih zapornikov. Poudarjeno pa je bilo tudi, da so ostali disidenti še vedno za zapahi. Če naj se odnosi izboljšajo, pravi resolucija, mora Belorusija postati država brez političnih zapornikov, z vlado, ki jamči svobodno izražanje mnenj, in tako naprej. Spremeniti je treba tudi zakonodajo in Belorusom zagotoviti prosto gibanje.

Čeprav se s tem vsi strinjamo, bi vas rad opomnil na naslednje. Mar ne bi moral Evropski parlament te resolucije predlagati tudi za države, s katerimi ima Evropa dobre odnose? Ob tem mi pride na misel Kitajska, kjer je stanje na področju človekovih pravic vsaj tako dramatično kot v Belorusiji. Ali nam to morda preprečujejo gospodarski nagibi?

 
  
MPphoto
 
 

  Alexandru Nazare (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Resolucija nadaljuje neprekinjen in ploden dialog z vlado v Minsku ter izraža skrb Evropskega parlamenta in državljanov, ki jih zastopa, za stanje na področju človekovih pravic in dogodkov v Belorusiji na splošno.

Beloruske oblasti so dosegle nek napredek, kar je hvalevredno, toda upamo, da bodo sprožile postopek demokratizacije in da ni šlo le za začasno lepotno potezo. Ta resolucija je dovolj trdna, obenem pa subtilna, tako da izraža naše zadovoljstvo glede prvega vprašanja, pa tudi našo zaskrbljenost glede drugega vprašanja.

Aktualni dogodki v regiji ponovno poudarjajo, kako pomembni sta preglednost pri delu vlade in demokratična odgovornost vlade do državljanov, ki jo zastopa. Povzete demokratične vrednote so povezane s stabilnostjo in razvojem tako družb kot trgov, vključno z energetskimi trgi. Ta resolucija predstavlja korak naprej v smeri potrditve teh vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Zdzisław Zbigniew Podkański (UEN), v pisni obliki. (PL) Odnosi med Evropsko unijo in Belorusijo so odvisni od obeh strani. Če je prisotna skupna dobra volja, bo dialog možen, kot bosta možna tudi ustrezna sosedska politika in vzhodno partnerstvo. Partnerstev ni mogoče zgraditi na prepovedih in ukazih, zato pozdravljam nedavno pobudo Evropske komisije za izboljšanje odnosov z Belorusijo. Če smo nepristranski, moramo priznati, da je Belorusija veliko storila tudi v smeri dogovora. To kažejo primeri, kot je registracija gibanja „Za svobodo“, dovoljenje za objavo in distribucijo opozicijskih časnikov ter odprtost do pobude za vzhodno partnerstvo. Evropska unija ima večja pričakovanja. Za to pa seveda obstajajo dobri razlogi. Obstajajo pa tudi dobri razlogi za številna pričakovanja Belorusov.

Simetrija in razumevanje med partnerjema sta nujna na mnogih področjih. Na primer, beloruske oblasti pozivamo, naj prenehajo z izdajanjem izhodnih vizumov svojim državljanom, zlasti otrokom in študentom, zakaj torej ne bi Evropska unija ukrepala in zagotovila enostavnejše in liberalnejše postopke pridobitve vizuma za beloruske državljane? Te težave so posebej pomembne za tiste med nami, ki živimo v obmejnih regijah, med katerimi potekajo tako kulturne kot družinske vezi.

Poleg kulturnih zadev in državljanstva sta pomembna tudi gospodarstvo in čezmejno sodelovanje. Tudi na tem področju bi Komisija in Svet lahko storila več in bi tudi morala.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Trenutni kontekst in bodoči odnosi z Belorusijo predstavljajo izziv za zunanjo politiko Evropske unije. Nekatere poteze Minska opravičujejo ponovno vzpostavitev nekaterih odnosov. Vendar pa je jasno, da je energija v obstoječem kontekstu pomembno gonilo tega procesa. To je razumljivo. Realizem je sestavni del zunanje politike. Toda realizma ni niti mogoče niti potrebno ločevati od vrednot in strategije, zato tega ne smemo početi. Spodbujanje demokracije v Belorusiji zadeva tako vrednote kot strategijo. Ta pogled na srednjeročni in dolgoročni evropski interes mora biti v središču te nove faze odnosa. V nasprotnem primeru bomo ustvarili odvisnost, kjer bodo vrednote podrejene kratkoročnim strategijam z manjšim uspehom.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, rad bi izrazil svojo podporo predlogu resolucije o odnosu Evropske unije do Belorusije.

Veseli me, da je beloruski zunanji minister potrdil, da njihova država namerava sodelovati v vzhodnem partnerstvu z drugimi vzhodnoevropskimi državami. Toda Belorusi morajo strogo spoštovati mednarodne varnostne standarde in zahteve pri gradnji nove jedrske elektrarne ter ravnati v skladu s Konvencijo o jedrski varnosti.

Na koncu naj povem, da me žalosti dejstvo, da je Belorusija edina država v Evropi, ki še izvaja smrtno kazen. Če želimo govoriti o prihodnji širitvi Unije, je treba to barbarsko kazen ukiniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Flaviu Călin Rus (PPE-DE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za resolucijo EU o Belorusiji, ker menim, da je vsaka poteza, ki uspe povečati demokratičnost v kateri koli državi na svetu, pozitiven korak.

Proces demokratizacije v Belorusiji bo spodbudil spoštovanje pravic in svoboščin državljanov te države.

Pozdravljam resolucijo v upanju, da bo ta ukrep zagotovil vse več beloruskim državljanom lažji dostop do vizumov za države EU, da bodo lahko spoznali naše vrednote in tradicijo. Upam tudi, da v Belorusiji zelo kmalu ne bo več političnih pripornikov ali ljudi v hišnem priporu.

 
  
MPphoto
 
 

  Charles Tannock (PPE-DE), v pisni obliki. − Jaz in moji angleški konzervativni kolegi podpiramo potrebo po demokratični opoziciji v Belorusiji, ki bi sodelovala v procesu postopnega ponovnega vzpostavljanja odnosov med EU in Belorusijo. Predsednik Lukašenko, lokalni mogočnež, ki vlada z diktatorskim režimom, se trenutno poskuša zbližati z EU in oddaljiti od Moskve, kar moramo spodbuditi z boljšimi političnimi odnosi z Minskom.

Podpiramo tudi pozive beloruske vlade glede podpiranja in spoštovanja človekovih pravic, kar je zelo pomemben del procesa za izboljšanje odnosov med EU in Belorusijo.

Iz teh razlogov in zato, da bi poudarili pomembnost demokratične prihodnosti za Beloruse, smo se odločili, da podpremo to skupno resolucijo. Radi bi tudi razjasnili, da je, kar zadeva člen 16 te skupne resolucije, smrtna kazen za britanske konzervativne poslance EP stvar vesti.

 
  
  

- Predlog resolucije RC-B6-0022/2009 (Srebrenica)

 
  
MPphoto
 
 

  Alessandro Battilocchio (PSE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem „za“.

Srebrenica je rana, ki je v zgodovini Evrope pustila globoko brazgotino. Preživeli se še vedno spominjajo, kako so se med aprilom 1992 in aprilom 1993 tisoči beguncev v poskusu, da bi se rešili pred vdori bošnjaških Srbov, skrivali po kleteh, garažah in celo hišah, ki so jih Srbi zapustili; kako so jim bile koreninice edina hrana; kako so jih pestile bolhe; kako so se premraženi v dolgi zimi leta 1992 greli s sežiganjem pnevmatik in plastenk; in kako so trupla ljudi, ki so umrli zaradi izstradanosti in ker so bili brez zatočišča, jedli psi. Sedemnajst let po pokolu je na stotine trupel še vedno neidentificiranih.

Zato menim, da bi dan, posvečen njim v spomin, zagotovil, da tega ne pozabimo, da bi bil znak solidarnosti s člani družin žrtev tega nesmiselnega pokola in bi odločneje oživil našo politiko za Evropo miru, socialne pravičnosti in svobode – v prepričanju, da je mogoče spoštovanje enakosti doseči samo s sprejemanjem različnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Glyn Ford (PSE), v pisni obliki. − Ta resolucija nas tragično opominja, da „nehumanost do sočloveka“ ni nekaj, kar se je končalo s holokavstom druge svetovne vojne. Nadaljevala se je v Evropi s Srebrenico in nadaljuje se še danes v Gazi!

 
  
MPphoto
 
 

  Erik Meijer (GUE/NGL), v pisni obliki. (NL) Podpiram spominski dan genocida v Srebrenici, in sicer zato, ker je intervencija EU in držav članic ustvarila lažen vtis varnosti, zaradi česar prebivalci niso mogli pravočasno zbežati. Tistim, ki podpirajo vojaške intervencije, ta kritika ne bo všeč. Sinoči me je sredi govora prekinil predsednik, morda zato, ker je vsebina mojega govora povzročila nejevoljnost. Zadnji del, ki je bil komajda še slišen, ker je predsednik udrihal s svojim kladivcem, se ujema s tem poročilom.

Srebrenica je tudi simbol neuspeha optimističnih predstav o humanitarnih intervencijah in varnih pristanih. Že od samega začetka bi moralo biti jasno, da lahko prisotnost tujih vojaških sil rodi le lažne iluzije. Srebrenica je postala operativna baza proti srbskemu okolju, medtem ko je bilo neizogibno, da jo bo sčasoma to isto okolje pogoltnilo.

Če v Srebrenici ne bi bilo nizozemske vojske, ne bi bilo vojnega stanja in Srbi ne bi imeli motiva za maščevanje. Žrtve niso le razlog za privedbo Mladića in Karadžića pred obličje pravice, temveč tudi za razmislek o neuspehu vojaških intervencij in vseh poskusov, da bi združili etnično razdvojeno Bosno.

 
  
MPphoto
 
 

  Athanasios Pafilis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Skupna resolucija Evropskega parlamenta o Srebrenici je poskus potvarjanja zgodovine ter prikrivanja oziroma prelaganja odgovornosti za zločine ameriških in evropskih imperialistov, razkosavanje države in barbarsko vojno, ki jo je Nato vodil proti njej s pomočjo EU, na žrtve v bivši Jugoslaviji.

Istočasno pa je njen namen povečati ugled preziranega posebnega sodišča v Haagu, ki je bilo ustanovljeno na podlagi ameriške pobude in pred katerim želijo imperialisti soditi svojim žrtvam ter so ga že uporabili za fizično odstranitev jugoslovanskega vodje, Slobodana Miloševića.

To, da se dogodke v Srebrenici označuje za največji povojni zločin, in predlog, da se zanjo določi spominski dan v državah članicah EU, medtem ko še obstajajo resna vprašanja o tem, kaj se je tam dejansko dogajalo, je hudo potvarjanje zgodovine, saj je bil do danes najhujši povojni zločin v Evropi dejansko pokol Jugoslovanov s strani ameriških in evropskih imperialistov.

Komunistična stranka Grčije ne podpira sprejetja tako nesprejemljivih resolucij, zlasti v času, ko smo vsi priča vsakodnevnim izraelskim pobojem na stotine otrok in civilistov v Palestini in so iste imperialistične sile zdaj za to slepe, ljudje v Jugoslaviji pa niso bili vključeni v to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Queiró (PPE-DE), v pisni obliki. (PT) Temna zgodovina Evrope, ko se je človeška sposobnost pokazala v najslabši obliki, še ni končana. Srebrenica in njena grozljiva tragedija nista zadnji primer človeške groze. Sta opomin, če ga sploh potrebujemo, da vedno obstaja možnost uničenja, da se človeštvo nenehno bojuje za mir in da nič, kar dosežemo, ni večno. Vendar pa je spomin na ta pokol, spominjanje te tragedije, tudi dokaz, da dobro prevlada nad zlim.

Za nas Portugalce, ki smo zemljepisno in kulturno oddaljeni od krajev, kjer se je odvijala najhujša groza v Evropi v 20. stoletju, in ki imamo drugačno zgodovino, je še pomembneje, da se je spominjamo. Zaradi zemljepisne lege in kulture se naši zgodovini razlikujeta, toda naša človečnost je enaka. Spomin na to, kar bi lahko tudi sami doživeli, bi moral postati del naše dediščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Luca Romagnoli (NI), v pisni obliki. (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, glasujem za predlog resolucije, s katero bi 11. julij postal dan spomina na žrtve pokola v Srebrenici.

Tragični julij 1995, ko so srbske sile pod vodstvom Ratka Mladića pobile več kot 8 000 Bošnjakov, je še živ v srcih nas vseh. Najboljši način, da se poklonimo žrtvam krutosti vojne v bivši Jugoslaviji, je, da razglasimo dan spomina, tako da se bomo lahko spominjali dogodkov.

Potrebna so tudi nadaljnja prizadevanja in odrekanja, da bi tiste, ki so zakrivili genocid, zagotovo privedli pred sodišče (med njimi je najpomembnejši general Ratko Mladić), kjer se bodo zagovarjali pred očeti, materami, otroki, brati in sestrami nedolžnih žrtev, ki so umrle tisto leto, ter tudi zato, da bi izkazali spoštovanje Evropi, ki želi živeti v svobodi.

 
Zadnja posodobitev: 17. april 2009Pravno obvestilo