Predsednik. – Naslednja točka je kratka predstavitev poročila (A6-0089/2009) o zdravstvenih vprašanjih v zvezi z elektromagnetnimi sevanji , ki ga je v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane predstavila gospa Ries (2008/2211(INI)).

  Frédérique Ries, poročevlka. − (FR) Gospod predsednik, preden spregovorim o vsebini, bi želela, če mi dovolite, povedati nekaj besed o formi. Nisem prva in zagotovo tudi ne zadnja, ki bom izrazila nasprotovanje Členu 45 Poslovnika, ki nocoj onemogoča razpravo o tem, kar ni nič manj kot najpomembnejše vprašanje za ljudi Evrope.

Nobene razprave, nobenih govornikov iz skupin, nič. Kljub temu bi se želela zahvaliti gospe Ayala, gospe Lucas, gospodu Adamouju, gospe Sinnott, gospe Ferreira in tudi gospodu van Nistelrooiju, ki na žalost niso več tukaj in ki so ostali brez poslušalcev, saj je dvorana ob 11. zvečer skoraj prazna. Tudi ni slabo, da se je ob 11. zvečer našel čas za vprašanje, ki močno zanima in zadeva na milijone državljanov v Evropi.

Naj torej zdaj spregovorim o vsebini. Parlament se tega vprašanja ni lotil deset let. Torej je bil že čas, saj je 10 let cela doba ali skoraj cela doba, ko gre za novo tehnologijo: hiter razvoj brezžičnih naprav, mobilnih telefonov, WiFi, Bluetooth, baznih postaj, visokonapetostnih daljnovodov. Ti valovi so povsod naokrog in prinašajo nesporne koristi, o katerih v tem poročilu niti najmanj ne dvomim, vendar je treba reči, da odpirajo čedalje več resnih vprašanj v zvezi z njihovim vplivom na naše zdravje.

Naj torej jasno povem, da sem morala pripraviti to poročilo na nekoliko občutljivem področju, kjer prevladuje čedalje večji spor v zvezi z zdravstvenimi tveganji teh nizkofrekvenčnih valov ter tudi nezmožnost znanstvene skupnosti, da doseže sporazum.

Naj navedem nekaj primerov velikopoteznih predlogov, ki bodo jutri, upam, dobili podporo: zaščita tveganih območij in ranljivih ljudi, tj. šol, jasli, domov za starejše občane in seveda zdravstvenih ustanov.

Bistvenega pomena je tudi etični premislek o tem vprašanju in zato moramo določiti postopke, da bomo zagotovili neodvisnost znanstvenih raziskav in izvedenskih mnenj. Pozvati moramo tudi k spremembi navad pri uporabi mobilnih telefonov, in sicer s spodbujanjem uporabe slušalk, omejevanjem uporabe mobilnih telefonov med otroki in mladimi, tako da jih poučimo o varnejših tehnikah, spremljanjem nekaterih tržnih kampanj in tako, da bodo operaterji in podjetja za proizvodnjo in distribucijo električne energije uporabljali skupne bazne postaje in drogove.

Vendar pa obžalujem, in to je pomembno, saj zadeva izhodiščni odstavek mojega poročila, zahtevo za pregled omejitev emisij. Na žalost nisem dobila podpore svojih kolegov iz Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, čeprav – in to moram poudariti – je dobesedno enako besedilo prejelo dejansko enoglasno podporo na našem plenarnem zasedanju 2. septembra lani v okviru drugega poročila o evropskem akcijskem načrtu za okolje in zdravje za obdobje 2004-2010.

Trenutna politika Komisije tiščanja glave v pesek – opravičujem se za ta izraz, gospod komisar – zagotovo ni v pomoč pri iskanju pojasnil, na katera čakajo evropski državljani: ravno nasprotno, strokovnjaki se še naprej ne strinjajo – in število tožb narašča – s sodbami, ki so včasih v korist operaterjem, včasih pa skupnostim lokalnih prebivalcev.

Gre za pristop ohranitve obstoječega stanja, kar zagovarjata tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Komisija s skupno klavzulo za leto 2015 – skorajda še eno desetletje – o pregledu, ali bi lahko nenehna izpostavljenost tej mešanici nizkofrekvenčnih valov povzročila rakaste tumorje. Ta pristop torej ni pravi. Ne pripisujem mu namreč posebne teže in ko se bomo v prihodnosti soočili s potencialnimi zdravstvenimi problemi, upam, da nam ne bo nihče rekel, da je bil neodgovoren.

Previdnostno načelo, ki spodkopava naš predlog, ni načelo neukrepanja, temveč načelo ukrepanja in strokovnega znanja za namen zmanjšanja negotovosti. In danes, na občutljivem področju elektromagnetnih valov, zagovarjamo prav to dinamično in progresivno opredelitev. Zato ima alternativna resolucija, ki jo je vložila Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze, vso mojo podporo – to želim jasno poudariti. Lahko tudi dodam, da se vrača mojemu izvirnemu predlogu o zmanjšanju mejnih vrednosti emisij, kar devet držav članic in cela vrsta regij, med katerimi sta mi dve zelo blizu – Valonija in bruseljska regija – že počnejo, torej uporabljajo tri volte na meter namesto 41 voltov na meter, kar je trenutno odobreno v priporočilu iz leta 1999.

Kljub temu želim kot poročevalka Evropskega parlamenta o tej zadevi predvsem ohraniti druge prednosti tega poročila, kot je bilo sprejeto v odboru. Seveda vas bom prosila, da jutri to poročilo podprete.

Na koncu, gospod predsednik in gospod komisar, bi želela sporočiti dve stvari. Vprašanje elektromagnetnih valov in njihovega vpliva ostaja odprto in prepričana sem, da bo naslednji Evropski parlament to zadevo ponovno obravnaval. Evropa mora pomiriti svoje državljane in prevzeti to razpravo, ki trenutno poteka samo na sodiščih.

  Günter Verheugen, podpredsednik Komisije – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, želel bi se iskreno zahvaliti Evropskemu parlamentu in zlasti gospe Ries, poročevalki tega poročila na lastno pobudo o elektromagnetnih sevanjih.

Vprašanje o elektromagnetnih sevanjih je dejansko zelo sporno v očeh številnih evropskih državljanov, čeprav ga mnogi drugi, vključno z nami, štejejo za najbolj pomembno.

Kompleksnost tega vprašanja in moč čustev, ki ga obkrožajo, pomenita, da je toliko posebej pomembno, da zberemo vsa natančna dejstva in jih zelo natančno, ustrezno in objektivno ocenimo.

Zato Komisija to vprašanje ves čas in zelo pozorno spremlja, kar dejansko tudi mora storiti v skladu s Priporočilom Sveta 1999/519.

Zato Komisija redno pridobiva informacije od neodvisnih znanstvenih odborov, da bi bila vedno na tekočem v zvezi z možnimi tveganji elektromagnetnega sevanja. Zadnje „mnenje SCENIHR“ – mnenje pristojnega znanstvenega odbora – o tej temi je bilo sprejeto januarja letos.

Tukaj bi želel dodati, da Komisija zelo pozorno spremlja razvoj v državah članicah in zadnje sodbe sodišč proti podjetjem mobilne telefonije v Franciji, obenem pa natančno opazuje nižanje mejnih vrednosti izpostavljenosti za bazne postaje v regiji glavnega mesta Bruselj.

Parlamentu lahko zagotovim, da bo Komisija zelo natančno preučila vse zahteve iz te resolucije.

Naj na kratko omenim samo nekaj točk.

Prvič, na ravni EU že obstaja okvir za določanje mejnih vrednosti izpostavljenosti in proizvodnih standardov ter tudi opredeljena raven zaščite v smislu znanih učinkov.

Drugič, dosedanje neodvisne znanstvene študije ne opravičujejo spreminjanja znanstvene podlage za te mejne vrednosti izpostavljenosti.

Komisija bo tudi še naprej pozorno spremljala znanstveni napredek na tem področju, da bi ugotovila, ali je trebe mejne vrednosti izpostavljenosti prilagoditi.

Tretjič, Komisija se je zavzela za pospešitev dialoga z zainteresiranimi stranmi o potencialnih vplivih elektromagnetnega sevanja na zdravje. Poleg tega želi Komisija sodelovati z glavnimi akterji, da bi se lahko primerno odzvala na skrbi javnosti.

Želel bi povsem jasno poudariti naša prizadevanja za spodbujanje raziskav na tem področju, da bi se pojasnile preostale negotovosti.

  Predsednik. – Točka se je zaključila.

Glasovanje bo potekalo jutri.

Pisne izjave (člen 142)

  Véronique Mathieu (PPE-DE), v pisni obliki. – (FR) Zavedati se moramo, da imamo trenutno premalo zanesljivih in sprejetih znanstvenih podatkov o vplivih magnetnega sevanja na človekovo telo. Ti niso nič manj del našega vsakodnevnega življenja (mobilni telefoni, brezžična tehnologija) in 80 % državljanov meni, da nimajo dovolj informacij o možnih vplivih, medtem ko jih 50 % izraža zaskrbljenost.

Do sedaj je znanstvena skupnost uspela objaviti samo deljena in vlasih celo nasprotujoča si mnenja, javni organi pa temu problemu niso posvečali posebne pozornosti. Zato v celoti podpiram to poročilo, ki poziva države, da redno dopolnjujejo mejne vrednosti za ta sevanja, in v skladu s previdnostnim načelom priporoča prepoved namestitve anten na ranljivih področjih (šole, zdravstvene ustanove).

Podpiram tudi znanstveno študijo, ki jo je sprožila Evropska komisija, da bi se bolje ocenili vplivi izpostavljenosti elektromagnetnemu sevanju. Javni organi, proizvajalci in uporabniki morajo imeti na voljo natančne informacije, da bi lahko ta tveganja izmerili in po potrebi sprejeli ustrezne zaščitne ukrepe. Pomembna so tudi priporočila, ki temeljijo na dobrih praksah, da bi se bolje zaščitilo zdravje državljanov, tako uporabnikov naprav kot prebivalcev, ki živijo v bližini baznih postaj ali visokonapetostnih daljnovodov.