PREDLOG RESOLUCIJE o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa
16.10.2013 - (2013/2827(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric, Cornelia Ernst, Alda Sousa, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0474/2013
B7‑0479/2013
Resolucija Evropskega parlamenta o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa
Evropski parlament,
– ob upoštevanju razprav v Svetu 7. in 8. oktobra 2013 o nedavnih dogodkih na otoku Lampedusa,
– ob upoštevanju izjav predsednika Komisije in komisarke Cecilije Malmström z dne 9. oktobra 2013,
– ob upoštevanju izjave visokega komisarja OZN za begunce z dne 12. oktobra 2013,
– ob upoštevanju poročila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju“,
– ob upoštevanju prejšnjih izjav in nedavnega poročila, objavljenega aprila 2013, posebnega poročevalca OZN za človekove pravice migrantov o upravljanju zunanjih meja EU in vplivu tega upravljanja na človekove pravice migrantov;
– ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju členov 78, 79 in 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker je v najnovejših tragedijah pri otoku Lampedusa in pri Malti 3. in 11. oktobra 2013 umrlo več kot 400 migrantov, številni drugi pa so pogrešani;
B. ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije od leta 1993 na morju umrlo vsaj 20.000 ljudi, zaradi česar je treba storiti vse potrebno, da bi rešili življenja ogroženih ljudi, pri čemer morajo države članice upoštevati zlasti svoje mednarodne obveznosti reševanja na morju glede nevračanja prosilcev za azil;
C. ker ti tragediji izpodbijata ustanovna načela migracijskih politik Evropske unije, ki vzpostavljajo trdnjavo Evropa in zaradi katerih morajo migranti sprejeti vedno večja tveganja, da bi dosegli ozemlje EU;
D. ker bi bilo treba države članice spodbujati k uporabi financiranja, ki bodo na voljo v okviru Sklada za migracije in azil, ter sredstev, ki so na voljo v okviru pripravljalnega ukrepa „omogočanje ponovne naselitve beguncev v izrednih razmerah“, ki med drugim zajema naslednje ukrepe: pomoč osebam, ki jih Urad visokega komisarja ZN za begunce že priznava kot begunce; podpora nujnim ukrepom v primeru skupin beguncev, opredeljenih kot prednostni primeri, ki so žrtve oboroženih napadov ali so v skrajno ranljivem položaju in je njihovo življenje ogroženo, ter po potrebi zagotovitev dodatne finančne podpore Uradu visokega komisarja OZN za begunce ter z njim povezanim organizacijam v državah članicah in na ravni EU v izrednih razmerah;
1. izraža iskreno sožalje družinam mnogih ljudi, ki so umrli na morju med nedavnimi dogodki v Sredozemlju;
2. meni, da bi morala biti otok Lampedusa poziv k ukrepanju za EU in njene države članice in da je edini način, kako preprečiti novo tragedijo, sprejem usklajenega pristopa na podlagi solidarnosti in odgovornosti s podporo skupnih instrumentov;
3. poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi ljudje, ki prosijo za zaščito, ne bi več tvegali življenj pri poskusu doseči ozemlje EU; zavrača sedanje ukrepe agencije Frontex in obžaluje dejstvo, da ukrepi, ki so jih predvidele države članice in Komisija, dejansko omogočajo krepitev mejnega nadzora in spremljanja, kar lahko prispeva zgolj k postopni okrepitvi trdnjave Evropa; zahteva odstopanje od mehanizma Dublin II; poziva države članice, naj svojih odgovornosti za sprejem migrantov ne prenašajo na sosednje države, ki ne spoštujejo človekovih pravic;
4. izraža zaskrbljenost zaradi vse večjega števila ljudi, ki poskušajo na ladjah prečkati Sredozemlje, da bi prišli v EU, in na tej nevarni poti tvegajo svoja življenja; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi zlasti prosilcem za azil omogočili varen dostop do azilnega sistema Unije brez potrebe po zatekanju k tihotapcem ljudi ali kriminalnim združbam ter brez ogrožanja svojih življenj;
5. opominja, da bi morala odgovornost dopolnjevati solidarnost EU; opominja, da imajo države članice pravno obveznost nuditi pomoč migrantom na morju; poziva države članice, naj spoštujejo svoje mednarodne obveznosti in naj ne zavračajo čolnov, ki prevažajo migrante;
6. poziva države članice, naj spoštujejo načelo nevračanja v skladu z obstoječim mednarodnim pravom in pravom EU; poziva države članice, naj nemudoma končajo prakso neprimernega in daljšega pridržanja, s katero kršijo mednarodno in evropsko pravo, in poudarja, da mora ukrep pridržanja migrantov vselej temeljiti na upravni odločitvi, prav tako pa mora biti ustrezno upravičen in časovno omejen;
7. poziva EU in države članice, naj prenehajo izvajati ali pregledajo vsako zakonodajo, ki osebe, ki pomagajo migrantom na morju, obravnava kot storilce kaznivega dejanja; poziva Svet, naj pregleda Direktivo Sveta 2002/90/ES, ki opredeljuje sankcije v primeru pomoči pri nedovoljenem vstopu, tranzitu in prebivanju, da bi pojasnil dejstvo, da je treba zagotavljanje humanitarne pomoči migrantom v nevarnosti na morju pozdraviti in da je to dejanje, za katerega nikoli ne bi smeli izreči sankcije;
8. poziva Unijo in države članice, naj zagotovijo, da kapitani ladij, ki se udeležijo takšnih operacij iskanja in reševanja, ne bodo obtoženi pomoči pri tihotapljenju rešenih oseb ali se soočili s kazenskimi obtožbami;
9. poudarja zlasti pomen delitve odgovornosti na področju azila in priporoča uvedbo dobro financiranega mehanizma na podlagi objektivnih meril, s katerim bi zmanjšali pritisk na države članice, ki sprejemajo absolutno ali sorazmerno večje število prosilcev za azil in upravičencev do mednarodne zaščite;
10. poziva Unijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za okrepitev solidarnosti pri storitvah reševanja, obravnavi prošenj za azil, premestitvah in ponovnih naselitvah, da bi preprečili nepotrebne tragedije na morju, pri tem pa odgovornost porazdelili med države članice, ki imajo zunanje meje in se soočajo z vedno večjimi migracijskimi tokovi;
11. poudarja, da je potreben skladnejši pristop in večja solidarnost držav članic pri sprejemanju migrantov in prosilcev za azil; poziva države članice, naj zagotovijo pravilno izvajanje vseh določb različnih instrumentov skupnega evropskega azilnega sistema;
12. poziva države članice, naj zlasti razseljenim Sircem podelijo humanitarni vizum, naj uporabijo določbe člena 25 vizumskega zakonika in zlasti 5(4c) zakonika o schengenskih mejah ter naj odpravijo zahtevo tranzitnih vizumov za sirske državljane, kot zahtevata Komisija ter podpredsednica Komisije in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve, saj je zunaj EU skoraj nemogoče zaprositi za azil;
13. poudarja, da morajo države članice v vsakem primeru ohraniti pravico do azila in omogočiti dostop do ozemlja EU ljudem, ki bežijo pred konflikti in prosijo za azil; opominja države članice, da bi bilo treba ljudi, ki prosijo za mednarodno zaščito, usmeriti na pristojne nacionalne organe, pristojne za azil, ter jim omogočiti dostop do pravičnih in učinkovitih azilnih postopkov;
14. poziva, naj EU sprejme ustrezne odgovorne ukrepe za primer morebitnega prihoda beguncev v njene države članice; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spremljajo trenutne razmere ter naj pripravijo načrte dela v nepredvidenih razmerah, vključno z možnostjo uporabe direktive o začasni zaščiti (8), če in ko bodo razmere to zahtevale;
15. poziva države članice, naj nujne potrebe obravnavajo s ponovnimi naselitvami in prihodom iz humanitarnih razlogov; spodbuja države članice, naj uporabijo sredstva, ki so še na razpolago v okviru pripravljalnega ukrepa/pilotnega projekta o preseljevanju;
16. poziva k povečanju proračuna za Evropski azilni podporni urad (EASO); opominja, da je primerno financiranje tega instrumenta nujno za razvoj usklajenega pristopa;
17. poziva Unijo, agencijo Frontex in države članice, naj zagotovijo, da bosta pomoč migrantom v nevarnosti in reševanje na morju med ključnimi prednostnimi nalogami izvajanja nedavno sprejete uredbe EUROSUR;
18. poziva Unijo in države članice, naj čim prej pripravijo pravila za operacije na morju, ki jih usklajuje Frontex, da bi dosegli učinkovite in usklajene ukrepe reševanja na ravni EU in zagotovili, da se bodo operacije izvajale ob polnem upoštevanju ustrezne mednarodne zakonodaje in standardov na področju človekovih pravic in beguncev ter obveznosti v okviru pomorskega prava;
19. poziva Unijo in države članice, naj opredelijo učinkovite mehanizme za sprejem beguncev in migrantov, ki bodo zlasti omogočali dostop do azilnih postopkov;
20. poziva agencijo Frontex in države članice, naj zagotovijo, da bodo vsi pripadniki mejnih straž in drugo osebje, ki sodeluje v ekipah mejnih straž, deležni usposabljanj na področju zadevnega prava Unije in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami in dostopom do mednarodne zaščite ter smernicami za prepoznavanje oseb, ki iščejo zaščito, in njihovo usmeritev k ustreznim strukturam v skladu s členom 5 spremenjene uredbe o agenciji Frontex, kar pomeni znatne spremembe prednostnih nalog delovanja agencije Frontex in ravnanja mejnih straž;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, Svetu Evrope, Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za begunce in posebnemu poročevalcu OZN za človekove pravice migrantov.