PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Iraku
19.2.2014 - (2014/2565(RSP))
v skladu s členom 110(2) Poslovnika
Charles Tannock, Struan Stevenson v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0188/2014
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iraku,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Irak na drugi strani in svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom[1],
– ob upoštevanju skupnega strateškega dokumenta Evropske komisije o Iraku (2011–2013),
– ob upoštevanju števila žrtev v Iraku januarja 2014, ki so ga Združeni narodi objavili 1. februarja 2014,
– ob upoštevanju polletnega poročila o človekovih pravicah, ki ga je misija Združenih narodov za pomoč Iraku (UNAMI) objavila 20. januarja 2014,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice o nasilju v Iraku, zadnje z dne 5. februarja 2014,
– ob upoštevanju skupne izjave vodje delegacije Evropske unije v Iraku in posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za Irak z dne 22. januarja 2014 o začetku izvajanja programa za krepitev zmogljivosti odborov za človekove pravice v predstavniškem svetu in iraški visoki komisiji za človekove pravice,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je podpisal tudi Irak,
– ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 1. septembra 2013 o smrtnih žrtvah v taborišču Ašraf,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Muna z dne 29. julija 2013, s katero je vodje pozval, naj Irak „spravijo z roba prepada“,
– ob upoštevanju izida prve seje pododbora Sveta za sodelovanje med EU in Irakom za človekove pravice in demokracijo dne 11. novembra 2013,
– ob upoštevanju ugotovitev o Iraku iz poročila Human Rights Watch World Report 2014,
– ob upoštevanju člena 110(2) Poslovnika,
A. ker se Irak še naprej sooča z resnimi političnimi, varnostnimi in družbeno-gospodarskimi izzivi, politično razdrobljenostjo in nasiljem, kar močno ogroža obete za mir, blaginjo in resnični prehod v demokracijo;
B. ker je glede na najnovejše podatke o smrtnih žrtvah, ki jih je objavila misija Združenih narodov za pomoč Iraku, zaradi terorističnih in nasilnih dejanj v januarju 2014 skupaj umrlo 733, ranjenih pa je bilo 1229 Iračanov; ker je bilo med smrtnimi žrtvami 618 civilistov; ker v to število niso zajete osebe, ubite ali ranjene v provinci Anbar; ker je bilo v provinci Anbar glede na podatke, ki jih je misija Združenih narodov za pomoč Iraku dobila od tamkajšnjega direktorata za zdravje, do 27. januarja 2014 ubitih 138, 598 oseb pa je bilo ranjenih;
C. ker je bilo po podatkih misije Združenih narodov za pomoč Iraku v letu 2013 v Iraku ubitih okrog 7818 in ranjenih 17.981 civilistov; ker je leto 2013 v Iraku glede na število žrtev najbolj krvavo v zadnjih petih letih;
D. ker se razmere v Iraku po podatkih organizacije Human Rights Watch slabšajo z vse hujšimi trenji med verskimi ločinami; ker teroristi dnevno napadajo civiliste s samomorilskimi bombnimi napadi in avtomobili bombami in ker so umori vse pogostejši; ker je iraška vlada na mirne proteste odgovorila z nasiljem, na poslabšujoče se varnostne razmere pa s strogimi protiterorističnimi ukrepi;
E. ker se je nasilje v zahodnih provincah Iraka okrepilo s številnimi nasilnimi spopadi in precejšnjo mobilizacijo iraških varnostnih sil;
F. ker nasilje vpliva na civiliste in povzroča resne socialne in gospodarske probleme z zelo razširjeno revščino, visoko stopnjo brezposelnosti, gospodarsko stagnacijo in pomanjkanjem javnih storitev; ker je več tisoč oseb zaradi nasilja in revščine razseljenih;
G. ker urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce ocenjuje, da je zaradi spopadov 140.000 Iračanov pobegnilo iz zahodnoiraške province Anbar;
H. ker so kot del naraščajočega nasilja iraške manjšinske skupnosti še naprej tarča terorističnih napadov; ker so tudi novinarji žrtve napadov, ubojev, se jih določi za umor ali se zastrašujejo;
I. ker je iraška vlada 6. februarja 2014 začela izvajati nacionalni akcijski načrt o resoluciji varnostnega sveta Združenih narodov 1325 (2014–2018) o ženskah, miru in varnosti;
J. ker je bila svetovna kampanja 16 dni aktivizma proti spolnemu nasilju povsod v Iraku obeležena z navdušenjem, s številnimi dogodki, ki so jih priredili mednarodna skupnost, iraška vlada in drugi, in je dokazala javno podporo spremembam; ker je iranski parlament zavrnil osnutek zakona o osebnem statusu, s katerim bi se zmanjšale pravice žensk, znižala starost za sklenitev zakonske zveze in spremenile pravica do varstva in vzgoje ter dedna pravica;
K. ker naj bi iraška vlada nezakonito priprla na tisoče žensk, med katerimi številne mučijo ali z njimi slabo ravnajo in so pridržane brez obtožnice;
L. ker iraške oblasti še vedno izvajajo smrtno kazen, tudi množične usmrtitve; ker je bilo v letu 2013 usmrčenih približno 200 oseb, kar je v primerjavi z drugimi državami eno največjih števil na svetu; ker sta iraški minister za pravosodje in minister za človekove pravice javno v tem obdobju ponovno podprla uporabo smrtne kazni v Iraku; ker so oktobra vodje delegacij EU v Bagdadu sopodpisali izjavo o svetovnem dnevu proti smrtni kazni, v kateri so izrazili globoko zaskrbljenost zaradi uporabe smrtne kazni v Iraku in pozvali iraško vlado, naj uvede moratorij;
M. ker iraška ustava zagotavlja enakost pred zakonom za vse državljane ter upravne, politične in kulturne pravice ter pravico do izobraževanja za različne narodnosti;
N. ker je v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Irakom, zlasti v členu o človekovih pravicah, poudarjeno, da bi moral biti politični dialog med EU in Irakom usmerjen v človekove pravice in krepitev demokratičnih institucij;
1. najodločneje obsoja nedavna teroristična dejanja v Iraku, zaradi katerih državi grozi, da bo ponovno pahnjena v spore med verskimi ločinami, in ki bi lahko vodila v širše nasilje v regiji; izraža sožalje družinam in prijateljem umrlih in ranjenih;
2. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vpliva, ki ga ima nasilje na življenje navadnih iraških državljanov; globoko zaskrbljenost izraža tudi zaradi vse hujših spopadov v provinci Anbar, zaradi katerih je umrlo že na ducate ljudi, na tisoče družin pa bilo razseljenih;
3. se zaveda izzivov, ki jih predstavljajo varnostne razmere v Iraku, vendar poziva iraške politične, verske in civilne vodje, naj nemudoma začnejo sodelovati, da bi z vključujočimi politikami, ki bodo temeljile na spoštovanju človekovih pravic in pravni državi, odpravili nasilje in spodbujali načrt uresničevanja miru, sprave in stabilnosti;
4. poziva iraško vlado in regionalne vlade v Iraku, naj obsodijo vsa nasilna dejanja ter naj izvedejo temeljito, hitro in neodvisno preiskavo, da bi se odgovorni privedli pred sodišče;
5. opozarja na zaveze iraške vlade iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah glede spoštovanja in upoštevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh, ne glede na raso, spol, jezik ali religijo;
6. z zaskrbljenostjo spremlja širjenje nasilja iz konflikta v Siriji;
7. izraža zaskrbljenost zaradi množičnih aretacij v skladu s členom 4 iraškega protiterorističnega zakona in številna poročila o zlorabah priprtih; ponovno poziva k uvedbi moratorija za smrtno kazen;
8. strogo obsoja napad iraških sil na taborišče Ašraf 1. septembra 2013, v katerem je umrlo 52 iranskih beguncev, 7 tam naseljenih pa je bilo ugrabljenih; obsoja dejanje iraške vlade, ki se je po poročanjih skrivoma znebila 52 trupel; nadalje podpira poziv Združenih narodov k preiskavi tega napada; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih napadov na taborišče Svoboda (Hurija), v katerem živi okrog 3000 članov in družin vodilne iranske opozicijske skupine Mudžahedin Khalk;
9. poziva, da je treba nacionalne parlamentarne volitve v Iraku, načrtovane za april 2014, izvesti svobodno, pošteno in mirno, da bi iraško ljudstvo lahko izpolnilo svoja demokratična stremljenja;
10. z zaskrbljenostjo spremlja nedavne napade na novinarje v Iraku in aretacije tistih, ki so poročali o politično občutljivih temah, s strani iraških varnostnih sil; izraža zaskrbljenost, ker lahko tovrstno nasilje in zastraševanje prepreči svobodno in pošteno poročanje o prihajajočih parlamentarnih volitvah; poziva iraške oblasti, naj te napade in zastraševanja raziščejo, odgovorne zanje pa privedejo pred sodišče;
11. izraža močno in vse večjo zaskrbljenost zaradi poročil o zlorabah žensk v Iraku, tudi v kazenskopravnem sistemu; zaskrbljenost izraža tudi zaradi nasilja nad ranljivimi manjšinami in zastraševanja ter iraško vlado poziva, naj razišče te zlorabe ter odgovorne privede pred sodišče;
12. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nasilja nad manjšinskimi verskimi skupnostmi v Iraku in poziva iraške verske vodje ter iraško vlado, naj sodelujejo, da bodo zatrli sektaško nasilje in končali nezaupanje, da bi spodbujali versko svobodo in zedinili iraško ljudstvo;
13. pozdravlja svetovni teden medverske harmonije, ki je v Bagdadu potekal 1. februarja 2014, udeležili pa so se ga verski vodje različnih skupnosti ter predstavniki mladih in civilne družbe, pa tudi Iračani iz različnih sosesk in različnih veroizpovedi; izraža upanje, da bo dogodek sprožil tesnejše sodelovanje med religijami in skupnostmi, kot del procesa gojenja socialne kohezije in harmonije znotraj verske in kulturne različnosti;
14. pozdravlja nacionalno strategijo za usposabljanje učiteljev, ki se je začela izvajati 26. januarja 2014 in temelji na sodelovanju med Unescom in iraško vlado ter bo spodbujala proces usposabljanja in izobraževanja učiteljev kot načina za povečanje možnosti za učenje v celi državi;
15. poudarja svojo neomajno zavezanost spoštovanju človekovih pravic kot osnovnemu orodju za izgradnjo močne demokracije in boj proti terorizmu in nasilju; poudarja tudi trdno prepričanje, da niti mučenje niti smrtna kazen nista učinkovita pri odvračanju od terorizma;
16. ponovno potrjuje svojo stalno zavezanost podpori iraškemu ljudstvu pri varovanju in spodbujanju človekovih pravic in pomoči pri uresničevanju njihovih prizadevanj za demokratično, uspešno in varno državo;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana, generalnemu sekretarju Združenih narodov in Svetu Združenih narodov za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0022.