Postopek : 2011/2087(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0385/2011

Predložena besedila :

A7-0385/2011

Razprave :

PV 01/02/2012 - 18
CRE 01/02/2012 - 18

Glasovanja :

PV 02/02/2012 - 12.9
CRE 02/02/2012 - 12.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0025

POROČILO     
PDF 366kWORD 327k
21. november 2011
PE 466.981v02-00 A7-0385/2011

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Santiago Fisas Ayxela

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve
 MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane
 MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
 MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“ (KOM(2011)0012),

–   ob upoštevanju Bele knjige Komisije o športu (KOM(2007)0391),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (KOM(2011)0308),

–   ob upoštevanju konvencij Sveta Evrope o nasilju in neprimernem vedenju gledalcev na športnih prireditvah z dne 19. avgusta 1985 in o protidopinških ukrepih z dne 19. avgusta 1990,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o ženskah v športu(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o spoštovanju temeljnih delovnih standardov pri proizvodnji športne opreme za olimpijske igre(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v športu(3),

–   ob upoštevanju svoje izjave z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v nogometu(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prisilni prostituciji ob mednarodnih športnih prireditvah(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi(6),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo(10),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013(11),

–   ob upoštevanju svoje pisne izjave 62/2010 z dne 16. decembra 2010 o večji podpori Evropske unije za šport na ljubiteljski ravni,

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011),

–   ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje(12),

–   ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 17. junija 2010 o novi strategiji za delovna mesta in rast,

–   ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 1. junija 2011 o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2011–2014(13),

–   ob upoštevanju Deklaracije iz Punta de l’Este iz decembra 1999 in Unescove okrogle mize o tradicionalnih športih in igrah(14) v zvezi s priznavanjem tradicionalnih športov in iger kot dela nematerialne dediščine in simbola kulturne raznolikosti,

–   ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča ter sklepov Komisije o športu,

–   ob upoštevanju Evropske listine o pravicah žensk v športu in projekta Jump in Olympia za močne (močnejše) ženske prek športa,

–   ob upoštevanju listine o ukrepih proti diskriminaciji gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev v športu,

–   ob upoštevanju členov 6, 19 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. in 12. oktobra 2011(15) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. in 27. oktobra 2011 o razvijanju evropske razsežnosti v športu(16),

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7–0385/2011),

A. ker šport prispeva k uresničevanju strateških ciljev Unije, poudarja temeljne pedagoške in kulturne vrednote ter je gibalna sila povezovanja, saj je namenjen vsem državljanom ne glede na njihov spol, etnično pripadnost, veroizpoved, starost, narodnost, socialne razmere ali spolno usmerjenost;

B.  ker morata Sodišče Evropske unije v svojih sodbah in Komisija pri odločanju o zadevah v zvezi s športom prednostno upoštevati specifično naravo športa;

C. ker morajo vse zainteresirane strani, tudi snovalci politik, upoštevati specifično naravo športa, strukture v športu, ki temeljijo na prostovoljni dejavnosti, ter socialno in izobraževalno funkcijo športa;

D. ker je posebnost športa celota posebnih in bistvenih vidikov športa, zaradi katerih se razlikuje od vseh drugih sektorjev dejavnosti, vključno z gospodarskimi; ker bi moralo zanj vendarle veljati evropsko pravo, kadar je to potrebno in primerno, pri čemer je treba obravnavati vsak primer posebej;

E.  ker morajo ukrepi EU na področju športa vedno upoštevati specifično naravo športa ter spoštovati njegove socialne, izobraževalne in kulturne razsežnosti;

F.  ker je šport v skladu z Lizbonsko pogodbo v pristojnosti EU, ki mora spodbujati poštena in odprta športna tekmovanja in sodelovanje med organi, odgovornimi za šport, zaščititi fizično in moralno integriteto športnikov ter krepiti zdravstvene, socialne, kulturne in ekonomske koristi športa, za kar je potrebna ustrezna finančna in politična podpora;

G. ker šport veliko prispeva h gojenju pozitivnih vrednot, kot so poštena igra, spoštovanje in socialna vključenost;

H. ker več milijard ljudi po vsem svetu igra športe, ki so jih iznašli, kodificirali in razširili v Evropi, pri čemer je treba dodati, da se je sodobno olimpijsko gibanje rodilo v Franciji, pobudnik pa je bil baron Pierre de Coubertin;

I.   ker je treba razviti športno politiko EU, da bi obravnavali in podprli cilje na področju poklicnih in amaterskih športov;

J.   ker mora biti podpora in spodbujanje športa med invalidi in osebami z motnjami v duševnem razvoju prednostna naloga v EU, saj šport pomembno prispeva k socialni vključenosti, javnemu zdravju in čezmejnemu prostovoljstvu;

K. ker je prostovoljstvo temelj večine amaterskih športov v Evropi;

L.  ker 35 milijonov prostovoljcev ter neprofitni športni klubi in društva omogočajo razvoj množičnega športa in razširjanje športnih idealov;

M. ker je šport na podlagi svoje vloge v formalnem in neformalnem izobraževanju odločilen za zdravstveno stanje v sodobni družbi in je bistveni element kakovostnega izobraževanja, prispeva pa tudi k osebni izpolnitvi oseb v tretjem življenjskem obdobju;

N. ker spodbujanje telesnih in športnih dejavnosti prispeva k velikemu prihranku pri javnih izdatkih za zdravje;

O. ker se državljani v športu in telesnih dejavnostih udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in dobrega počutja;

P.  ker so prakse v zvezi z uporabo nedovoljenih poživil v nasprotju z vrednotami športa in ker so zaradi njih športniki izpostavljeni hudim nevarnostim, saj povzročajo resno in nepopravljivo škodo za zdravje;

Q. ker vrhunski šport slavi nekatere najbolj temeljne vrednote športa in jih širi v družbi, v kateri spodbuja športno udejstvovanje;

R.  ker je položaj številnih vrhunskih športnikov po koncu športne poklicne poti negotov;

S.  ker je bistvenega pomena športnike pripraviti na spremembo na njihovi poklicni poti in jim v ta namen poleg športnega usposabljanja zagotoviti tudi splošno izobraževanje ali poklicno usposabljanje;

T.  ker je treba ohraniti in zaščititi temeljne pravice športnikov;

U. ker na športnih tekmovanjih lahko pride do besednega in fizičnega nasilja in diskriminacije;

V. ker ženske ukvarjanja s športom ne cenijo dovolj in so premalo zastopane v organih odločanja športnih organizacij;

W. ker so za športne dejavnosti potrebni posebni in ustrezni objekti, oprema in naprave in ker bi morale imeti tudi šole ustrezne zmogljivosti za spodbujanje telesne vzgoje;

X. ker ima šport pomembno mesto v evropskem gospodarstvu, saj neposredno ali posredno zaposluje približno 15 milijonov ljudi, to je 5,4 % aktivnega prebivalstva, in letno ustvari dodano vrednost v približni vrednosti 407 milijard EUR oziroma 3,65 % evropskega BDP, ekonomsko cvetoč sektor športa pa tako prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

Y. ker kršenje pravic intelektualne lastnine športnih organizacij in razmah digitalnega piratstva, zlasti nedovoljenega neposrednega predvajanja športnih dogodkov, ogroža ekonomiko celotnega športnega sektorja;

Z.  ker šport zaradi soodvisnosti med nasprotniki in konkurenčnega ravnotežja, ki je potrebno za ohranjanje nepredvidljivosti izidov, ne deluje kot tipični gospodarski sektor;

AA.     ker šport zaradi svojih posebnosti in organizacijskih struktur, temelječih na združenjih, ki ne delujejo kot poslovne družbe, ni tipična gospodarska dejavnost in ker je treba razlikovati med športnimi in poslovnimi interesi;

AB.     ker ima lahko evropski socialni dialog pomembno vlogo in ga je zato treba spodbujati;

AC.     ker ima šport pomembno vlogo in razveseljuje veliko državljanov, ki sodelujejo ali navijajo na športnih tekmovanjih ali si jih ogledajo;

AD.     ker so velike športne prireditve in množična športna dejavnost izredne priložnosti za izkoriščanje razvojnih možnosti turizma v Evropi, ki lahko razširja vrednote in načela, povezana s športom;

AE.     ker evropski športni model temelji na zvezah za posamezne športne discipline in ker je zanj značilna neodvisna, demokratična, ozemeljska in piramidna organizacija mehanizmov športne in finančne solidarnosti, kot so načelo napredovanja in nazadovanja ter odprta tekmovanja, ki vključujejo tako klube kot državne reprezentance, vse to pa izhaja iz dolgoletne demokratične tradicije;

AF.     ker je mogoče z vključevanjem navijačev v lastniško in vodstveno strukturo športnih klubov okrepiti preglednost in demokratično odgovornost klubov;

AG.     ker imajo tradicionalne in množične športne organizacije ključno vlogo pri krepitvi kulture, spodbujanju socialne vključenosti in krepitvi skupnosti;

AH.     ker imajo nacionalne reprezentance bistveno vlogo, ker mednarodna tekmovanja ostajajo referenca in ker je treba ukrepati proti naturalizacijam zaradi ugodnosti;

AI. ker sama narava tekmovanj med nacionalnimi reprezentancami pomeni, da lahko športne zveze in klubi izboljšajo usposabljanje nacionalnih športnikov;

AJ. ker sta poklicni in množični šport izpostavljena finančni nestabilnosti, ki ju lahko resno prizadene, in ker so zadevne zveze odgovorne za spodbujanje klubov h kulturi načrtovanja in razumnih naložb;

AK.    ker so lahko mednarodni prestopi nevarni za mlade športnike, saj se lahko mladi športniki, ki prezgodaj odidejo od doma, med drugim soočajo s športnimi neuspehi, družinskimi težavami in marginalizacijo v družbenem okolju;

AL.     ker športne zveze nimajo strukturnih in zakonskih sredstev za učinkovito ukrepanje proti vnaprej dogovorjenim izidom tekem;

AM.    ker so igre na srečo zaradi svoje specifičnosti izključene iz področja uporabe direktive o storitvah (2006/123/ES) in nove direktive o pravicah potrošnikov, ki jo je Evropski parlament sprejel 23. junija 2011;

AN.    ker je financiranje množičnega športa zagotovljeno le, če so imetniki potrebnih nacionalnih licenc za igre na srečo, ki plačujejo davke in financirajo druge cilje javnega interesa v državah članicah, po zakonu dolžni plačati dajatve v javnem interesu in so učinkovito zaščiteni pred nezakonito konkurenco;

AO.    ker je za regulacijo športnih zastopnikov potrebno usklajeno delovanje upravljavskih struktur športa in javnih organov, da bi lahko zoper zastopnike in/ali posrednike, ki kršijo pravila, uvedli učinkovite sankcije;

AP.     ker ima lahko šport vlogo na različnih področjih zunanjih odnosov Unije, med drugim v okviru diplomacije;

Družbena vloga športa

1.  poziva Evropsko komisijo, naj glede na koristi športa z vidika javnega zdravja ter socialne, kulturne in ekonomske koristi športa pripravi ambiciozen predlog proračuna za športno politiko v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira;

2.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo šport postal obvezen predmet v izobraževalnih programih vseh vrst šol, ter poudarja pomen spodbujanja športnega udejstvovanja na vseh stopnjah izobraževanja, vse od zgodnjih let naprej, tako v šolah kot na univerzah in v lokalnih skupnostih, ki bi jih bilo treba spodbujati k zagotovitvi športnih prostorov in ustrezne opreme;

3.  poziva države članice, naj oblikujejo jasne smernice za vključevanje športa in telesne dejavnosti na vseh ravneh izobraževanja v vseh državah članicah;

4.  poudarja pomembnost izobraževanja prek športa in možnosti, da šport pomaga socialno ranljivim mladim pri vračanju na pravo pot, ter poziva države članice, nacionalne zveze, lige in klube, naj razvijajo in podpirajo pobude v zvezi s tem;

5.  poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo sodelovanje med šolami in športnimi klubi; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija nastopiti kot koordinatorka v športu ter zbrati primere najboljših praks v državah članicah in jih v osrednji podatkovni bazi dati na razpolago vsem zainteresiranim stranem v Evropi;

6.  priporoča Komisiji, naj spodbuja športno dejavnost med starejšimi osebami, saj ta spodbuja socialne stike in visoko raven zdravja;

7.  poudarja, da je šport pomembno področje z velikim potencialom za izboljšanje splošne ravni zdravja Evropejcev vseh starosti; zato poziva EU in države članice, naj spodbujajo ukvarjanje s športom ter zdrav način življenja s polnim izkoriščanjem možnosti za športno udejstvovanje, s čimer bodo znižale izdatke za zdravstveno varstvo;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj odločneje podprejo vlogo zdravstvenih strokovnjakov pri promociji ukvarjanja s športom ter naj preučijo, kako bi lahko s pobudami ponudnikov zdravstvenih zavarovanj našli način za spodbujanje ljudi k ukvarjanju s športnimi dejavnostmi;

9.  poudarja, kako pomembno je, da imajo vsi državljani v različnih okoljih dostop do športa, pa najsi bo to v šolah, na delovnih mestih, v obliki rekreacije ali v klubih in društvih;

10. priznava prizadevanja organizacij, ki prirejajo športne dejavnosti za invalide in osebe z motnjami v duševnem razvoju v EU; poziva Komisijo, države članice in športne organizacije, naj z ustreznimi finančnimi sredstvi spodbujajo športne dejavnosti in tekmovanja za invalide, zlasti z omogočanjem enakega dostopa do športa in z brezplačnim zagotavljanjem športne infrastrukture, prilagojene njihovim potrebam;

11. poudarja pomemben prispevek športa k socialnemu vključevanju na različnih področjih, med drugim pri državljanski zavzetosti in dojemanju demokracije, spodbujanju dobrega zdravja, razvoju mest, socialnem vključevanju, trgu dela, zaposlovanju, usposabljanju in izobraževanju;

12. spodbuja države članice in institucije Skupnosti, naj dodelijo več finančnih sredstev organizacijam, ki želijo s športom omogočiti vključevanje ljudi, ki jim grozi socialna izključenost, ali organizacijam, ki spodbujajo šport med invalidi in ljudmi z motnjami v duševnem razvoju;

13. spodbuja države članice, naj trajno vključijo šport v programe in storitve za resnično integracijo vseh skupin ljudi, ki so izpostavljeni diskriminaciji, ter poziva športne organizacije, naj sprejmejo ustrezne programe usposabljanja za strokovnjake in prostovoljce, namenjene preprečevanju vseh vrst diskriminacije ali rasizma in boju proti njim;

14. poudarja, da je lahko šport za zgled v družbi, in poziva upravljavske strukture športa, naj prevzamejo vodilno vlogo v boju proti institucionalni diskriminaciji;

15. opozarja, da v športu ne bi smelo biti diskriminacije glede na spol, in zahteva razširitev uporabe olimpijske listine na vse športne dogodke, zlasti evropske;

16. poziva Svet, Komisijo, države članice in nacionalne športne vodstvene organe, naj se zavežejo boju proti homofobiji in transfobiji ter naj ustrezno izvajajo zakonodajo in politike proti diskriminaciji, zlasti lezbijk, biseksualcev, gejev in transseksualcev med športniki;

17. poziva države članice, naj večji poudarek namenijo pomembnosti kakovostne telesne vzgoje za oba spola, in predlaga, da razvijejo potrebne strategije na tem področju;

18. poudarja, da mora sestava organov odločanja športnih organizacij odražati sestavo generalne skupščine in delež članic in članov ter tako omogočati enak dostop moških in žensk do vodstvenih položajev, tudi na transnacionalni ravni;

19. spodbuja Komisijo in države članice, naj upoštevajo pomen športa kot načina za spodbujanje miru, gospodarskega razvoja, medkulturnega dialoga, javnega zdravja, vključevanja in krepitve vloge žensk;

20. poziva Komisijo in države članice, naj pozovejo Mednarodni olimpijski komite, naj v olimpijsko listino vključi pravilo, ki prepoveduje vsakršne demonstracije ali izraze politične, verske ali rasistične propagande na športnih dogodkih, pri čemer je treba hkrati zagotoviti, da se ne bo izvajal politični pritisk nad ženskami, da morajo kršiti to pravilo, ali da se mu ne bi izogibali tako, da države žensk sploh ne bi izbrale za zastopanje njihovih barv;

21. poziva športne organizacije, naj še bolj spodbujajo udeležbo žensk v športu in v organih športnih organizacij, tako da jim zagotovijo enak dostop do športnih dejavnosti, zlasti deklicam in ženskam iz prikrajšanih okolij, ter promovirajo udeležbo žensk v športu, moškim in ženskim športom in športnim rezultatom pa namenijo enako pozornost in prepoznavnost; spodbuja države članice, naj pripravijo ukrepe, ki bodo športnicam omogočili uskladitev družinskega in poklicnega športnega življenja, ter naj spodbujajo uvajanje enakosti spolov v vladne politike na področju športa; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti za športnice in športnike;

22. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo evropske organizacije za promocijo in izvajanje priporočil Evropske listine o pravicah žensk v športu;

23. poziva Komisijo in države članice, naj vprašanje vključevanja načela enakosti med spoloma vključijo v vse svoje dejavnosti v zvezi s športom, pri čemer naj se posebej osredotočijo na: dostop priseljenk in žensk iz etničnih manjšin do športa, dostop žensk do položajev nosilcev odločitev v športu in medijsko zastopanost žensk v športu, pri čemer morajo politike in zakonodaja na področju športa temeljiti na načelu enakosti spolov;

24. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo evropske raziskave o posebnostih ženskih športnih dejavnosti in o razlogih, da ženske in dekleta opustijo šport in da ženske še vedno nimajo enakega dostopa do športa;

25. spodbuja ustanovitev ženskih omrežij na področju športa, ki bi spodbujala izmenjavo zgledov najboljše prakse in informacij;

26. poudarja, da ne bi smeli dopustiti, da bi starši priseljenim dekletom prepovedovali udeležbo v športu in plavanju v šoli, ter da tega ni mogoče opravičevati s kulturnimi ali verskimi razlogi;

27. poudarja, da se veliko deklet v mlajših letih ukvarja s športom, v puberteti pa ga številne opustijo; v zvezi s tem opozarja na raziskavo, ki kaže, da se dekleta soočajo z javnim ali prikritim pritiskom vrstnikov in družin, naj „postanejo ženske“ ali naj prevzamejo odgovornosti, ki onemogočajo nadaljnje ukvarjanje s športom; poziva države članice in nacionalne športne vodstvene organe, naj oblikujejo strategije za programe in trenerje, ki bodo zlasti dekletom, ki se zanimajo za šport, v podporo pri oblikovanju njihove identitete kot športnice;

28. poudarja, da se je treba boriti proti uporabi nedovoljenih poživil ob upoštevanju temeljnih pravic športnikov ter da je treba pri tem pozornost nameniti zlasti najmlajšim športnikom, in sicer s preventivo in kampanjami ozaveščanja; poziva države članice, naj trgovino z nedovoljenimi poživili v svetu športa obravnavajo enako kot trgovino s prepovedanimi drogami in ustrezno prilagodijo nacionalno zakonodajo, da bi izboljšali evropsko usklajevanje na tem področju; poziva Svetovno protidopinško agencijo (WADA), naj oblikuje uporabniku prijazen sistem lociranja, ki bo skladen z zakonodajo EU, ter poudarja potrebo po statističnih podatkih o uporabi nedovoljenih poživil in izogibanju testom, da bi oblikovali prilagojen pristop za boj proti nedovoljenim poživilom;

29. meni, da mora EU pristopiti h Konvenciji Sveta Evrope proti dopingu v športu, da bi lahko zagotovila bolj enotno izvajanje kodeksa Svetovne protidopinške agencije v državah članicah;

30. se zavzema za večjo uskladitev zakonodaje, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi v boju proti uporabi nedovoljenih poživil in drugim vrstam manipulacij športnih dogodkov;

31. poziva države članice, naj se lotijo vprašanja zasvojenosti z igrami na srečo in zaščite mladoletnih oseb pred nevarnostmi igranja na srečo;

32. se zavzema za oblikovanje jasnih pravil o zaščiti mladoletnih oseb v tekmovalnih športih ter za razvoj nadaljnjih ključnih zaščitnih ukrepov po posvetovanju z zvezami;

33. poudarja, da je vzporedno športno in poklicno usposabljanje ključnega pomena za mlade športnike; zato poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z vsemi zadevnimi akterji oblikujejo smernice, ki bodo mladim športnikom poleg usposabljanja na športnem področju zagotovile možnost običajnega šolanja ali poklicnega izobraževanja; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem upoštevajo ustrezne izkušnje nekdanjih poklicnih športnikov, ki želijo postati trenerji, uvedejo namenske programe za vrhunske športnike, ki se odločijo za visokošolsko izobraževanje, ter uporabijo njihove izkušnje v splošno korist športa;

34. poziva države članice, naj razvijejo izobraževalne programe, zasnovane tako, da bodo poklicnim športnikom omogočali, da se hkrati izobražujejo in trenirajo;

35. predlaga vzpostavitev okvira usposabljanja in kvalifikacij za trenerje ter izobraževanja trenerjev, ki naj se vključi v evropsko ogrodje kvalifikacij in v programe vseživljenjskega učenja, da bi spodbudili razvoj na znanju temelječe družbe in odličnosti trenerjev na amaterski in poklicni ravni;

36. poudarja vlogo trenerjev pri razvoju in izobraževanju mladih, ki se urijo ne le za šport, temveč tudi za življenje; poudarja, da lahko trenerji usmerjajo mlade pri razvoju zdravega načina življenja;

37. poziva države članice, naj po temeljitem posvetovanju z zadevnimi zvezami prepovejo dostop do stadionov navijačem, ki so pobudniki nasilja in diskriminacije, in oblikujejo usklajen pristop pri določanju in izvrševanju kazni zanje, naj tesno sodelujejo, da bi se te prepovedi uveljavile za mednarodna srečanja v drugih državah članicah, kjer sicer ne veljajo, ter ob spoštovanju pravic in svoboščin posameznikov pripravijo evropski register za izmenjavo informacij in okrepljeno sodelovanje prek izboljšanega sistema opozarjanja v primeru tekem z visoko stopnjo tveganja;

38. pozdravlja, da države članice skupaj z evropskimi športnimi zvezami razvijajo minimalne standarde za varnost stadionov in sprejemajo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev največje možne varnosti športnikov in navijačev;

39. poudarja, da je treba tam, kjer se šport izvaja v naravi, zagotoviti ravnovesje med družbenimi koristmi in zdravjem okolja, v katerem se izvajajo športne dejavnosti;

40. poudarja potencial športnih prireditev za turizem na lokalni in nacionalni ravni ter poziva države članice, naj podprejo razvoj tega gospodarskega in komercialnega sektorja;

Gospodarska razsežnost športa

41. se zavzema za upoštevanje posebnega značaja športa v zakonodaji o notranjem trgu in konkurenci, zato znova poziva Komisijo, naj sprejme smernice o uporabi prava EU v športu, da bi odpravili številne pravne negotovosti;

42. ugotavlja, da je sponzorstvo ključni finančni vir v športu in nudi veliko možnosti ob upoštevanju načel poštene igre na področju financ;

43. poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo pomembno mesto prostovoljnim dejavnostim v športu; znova poudarja pomen prostovoljcev v športu in poudarja, da je treba vzpostaviti okvir družbenega priznavanja ter prostovoljcem zagotoviti ustrezno usposabljanje; podpira izmenjavo informacij in najboljše prakse med državami članicami, da bi spodbudili prostovoljstvo v športu, ter preučitev možnosti za vzpostavitev zakonodajnega in davčnega okvira, primernega za dejavnosti športnih zvez;

44. poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem za priznavanje kvalifikacij, ki si jih pridobijo prostovoljci, ter kvalifikacij, potrebnih za opravljanje poklicev, povezanih z reguliranim športom;

45. poudarja, da je posebej pomembno medsebojno priznavanje tečajev in specializiranega usposabljanja v enotnem evropskem okviru za poklicne strokovnjake, ki v športu delajo kot specialisti (sodniki, trenerji), saj to dolgoročno prispeva k večji konkurenčnosti, s čimer bi lahko preprečili večjo izgubo dohodka;

46. spodbuja države članice, naj zagotovijo visokošolsko izobraževanje za športnike ter usklajeno priznavanje športnih in izobrazbenih kvalifikacij, da bi povečale mobilnost poklicnih športnikov;

47. poleg tega spodbuja države članice, naj izboljšajo strukture za vrnitev nekdanjih športnikov v izobraževanje in za njihovo vključevanje v poklicno življenje po koncu poklicne športne kariere;

48. poziva države članice, naj preučijo načine, kako bi finančno razbremenili poklicne športnike z najnižjimi dohodki, ki imajo kratko in negotovo kariero; znova poudarja, da morajo imeti poklicni športniki, ki so kategorizirani kot športniki ki večino dohodkov zaslužijo v športu, možnost uveljavljati enake pravice kot delavci, kar zadeva socialno varnost;

49. meni, da je socialni dialog v športu primeren način za doseganje ravnotežja med temeljnimi in delovnimi pravicami športnikov ter posebnim značajem športa;

50. meni, da je treba ob nenehno rastoči gospodarski razsežnosti športne industrije nemudoma izboljšati s športom povezana vprašanja na bistvenih področjih, kot je prost pretok delavcev in storitev, svoboda ustanavljanja, priznavanje poklicnih kvalifikacij, pravice intelektualne lastnine in pravila o državni pomoči, da bi lahko v športni industriji v celoti izkoristili prednosti notranjega trga;

51. poudarja, da je centralizirana, izključna in ozemeljska komercialna uporaba pravic za predvajanje športnih tekmovanj bistvena za zagotovitev pravične porazdelitve prihodkov med elitnim in množičnim športom;

52. meni, da morajo biti športni dogodki, ki naj bi bili izrednega pomena za družbo, dostopni čim širši množici ljudi; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo medijskim hišam na svojih ozemljih preprečile, da bi ekskluzivno predvajale take dogodke;

53. priznava pravico novinarjev do dostopa do organiziranih športnih prireditev javnega pomena in poročanja o njih, da bi zavarovali pravico javnosti do neodvisnih novic in informacij o športnih prireditvah;

54. poziva Komisijo in države članice, naj varujejo pravice intelektualne lastnine v športnih vsebinah ob upoštevanju pravice javnosti do obveščenosti;

55. meni, da so športne stave oblika komercialne uporabe tekmovanj, ter poziva Komisijo in države članice, naj športne stave zaščitijo pred nedovoljenimi dejavnostmi, ponudniki brez licence in sumi o vnaprejšnjih dogovorih o izidih tekem, zlasti s priznanjem lastninskih pravic organizatorjev za njihova tekmovanja, zagotovitvijo izdatnega prispevka ponudnikov športnih stav za financiranje množičnega športa in zaščito integritete tekmovanj s poudarkom na izobraževanju športnikov; vendar meni, da take lastninske pravice ne smejo posegati v pravico do kratkega poročanja v skladu z Direktivo 2007/65/ES (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah);

56. znova poziva Komisijo, naj opredeli smernice o državni pomoči in natančneje določi, kakšna vrsta javne podpore je zakonita za uresničevanje družbenih, kulturnih in izobraževalnih ciljev, ki jih ima šport;

57. poziva države članice k učinkovitemu boju proti korupciji in zagotavljanju etike športa; zato meni, da je nujno v vseh državah vzpostaviti stroga pravila za finančni nadzor klubov;

58. spodbuja športna društva, naj sodelujejo z organi pregona, med drugim z izmenjavo informacij, da bi se lahko ustrezno in učinkovito borili proti vnaprejšnjim dogovorom o izidih tekem in drugim prevaram v športu;

59. poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za zagotovitev financiranja športa z loterijskimi sredstvi;

60. poudarja, da Komisija ob pravem času uvaja satelitske račune na področju športa, saj to omogoča ocenjevanje s športom povezanih dejavnosti na nacionalni ravni po enotnih standardih, s čimer bi lahko odkrili nepravilnosti, hkrati pa prinaša dodano vrednost evropskemu gospodarstvu in enotnemu trgu;

61. poziva Komisijo in države članice, naj na konkreten način spodbujajo izmenjavo dobrih praks in tesno sodelovanje na tehničnem in raziskovalnem področju v športu;

62. meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti temeljno vlogo pri razvijanju evropske razsežnosti v športu, saj njihove institucionalne zadolžitve vključujejo storitve za javnost na športnem področju ter dodeljevanje sredstev za športne dejavnosti in infrastrukturo, ki jo te zahtevajo;

63. vztraja, da bi moral množični šport prejemati sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, ki bi morala podpreti naložbe v športno infrastrukturo, ter poziva Komisijo in države članice, naj za Unijo pripravijo poseben proračunski program na področju športa, kot je zdaj mogoče v skladu s členom 165 PDEU;

Organizacija športa

64. ugotavlja, da športne strukture v Evropi temeljijo na načelih nacionalnosti in teritorialnosti;

65. znova potrjuje svojo privrženost evropskemu športnemu modelu, v katerem imajo zveze osrednjo vlogo in katerega temelj sestavljajo različni akterji, vključno z navijači, športniki, klubi, ligami, zvezami in prostovoljci, ki imajo ključno vlogo pri podpiranju celotne strukture športa;

66. zahteva zmanjšanje ovir za prostovoljstvo v športu v EU;

67. poudarja pomembno vlogo lokalnih organov pri spodbujanju športa med vsemi pripadniki družbe in poziva te organe, naj aktivno sodelujejo na evropskih forumih, kjer potekajo razprave in dialog o športu;

68. opozarja, da je dobro upravljanje v športu pogoj za samostojnost in samoreguliranje športnih organizacij v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in demokracije, ter poudarja potrebo po politiki ničelne strpnosti do korupcije v športu; poudarja potrebo po ustrezni zastopanosti vseh zainteresiranih strani v postopku odločanja;

69. poziva države članice in upravljavske strukture športa, naj aktivno spodbujajo socialno in demokratično vlogo športnih navdušencev, ki podpirajo načela poštene igre, pri čemer naj spodbujajo njihovo vključevanje v lastniške in vodstvene strukture športnih klubov ter jih obravnavajo kot pomembne zainteresirane strani v upravljavskih strukturah športa;

70. trdi, da bi morali športni klubi svojim športnikom, ki so vpoklicani v nacionalno reprezentanco, omogočiti, da igrajo zanjo, in priznati njihov prispevek k uspešnosti večjih turnirjev nacionalnih reprezentanc, kar bi se lahko odražalo tudi v mehanizmih zavarovanja, ter poudarja, da ni mogoče uporabiti enakega univerzalnega pristopa v vseh športih;

71. poudarja, da je usposabljanje športnikov na lokalni ravni in vlaganje v športno izobraževanje potrebno za trajnostni razvoj športnih gibanj v Evropi ter za razširjanje njegovega pozitivnega učinka pri posameznikih in v družbi; zato meni, da je treba zagotoviti, da vrhunski šport ne bo vplival na razvoj mladih športnikov, amaterskih športov in ključno vlogo množičnih športnih organizacij; poudarja, da je treba izenačiti in priznavati diplome in kvalifikacije v športu;

72. znova izraža zavezanost pravilu glede „domačih igralcev“ in meni, da bi to lahko bil zgled za druge poklicne lige v Evropi; poleg tega podpira prizadevanja upravljavskih struktur športa za spodbujanje usposabljanja mladih športnikov na lokalni ravni v okvirih prava EU, da bi okrepili tekmovalno ravnotežje na tekmovanjih in zagotovili zdrav razvoj evropskega športnega modela;

73. meni, da je razvoj novih talentov ena od ključnih dejavnosti športnih klubov in da lahko prevelika odvisnost od prestopov športnikov spodkopava športne vrednote;

74. poudarja pomen nadomestil za usposabljanje, ker so učinkovit mehanizem zaščite centrov za usposabljanje in pomenijo pravično donosnost naložbe;

75. meni, da bi moral biti poklic zastopnikov regulirana poklicna dejavnost, za katero bi se morala zahtevati zadostna uradna kvalifikacija, zastopniki pa bi zaradi preglednosti morali imeti davčni domicil na ozemlju Unije; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s športnimi zvezami, združenji športnikov in združenji zastopnikov razvije in uvede evropski sistem licenciranja in registracije, ki ga bosta dopolnjevala kodeks ravnanja in kazenski mehanizem;

76. predlaga uvedbo nejavnega evropskega registra zastopnikov športnikov v okviru športnih zvez, v katerem bi zastopniki navedli imena športnikov, od katerih so dobili pooblastilo, da bi zaščitili športnike, zlasti mlajše od 18 let, ter omejili tveganje za navzkrižje interesov; meni, da bi moralo biti plačilo zastopnika za prestope nakazano v več obrokih skozi celotno trajanje pogodbenega razmerja, v katero vstopi športnik s prestopom, pri čemer bi bilo celotno plačilo odvisno od izpolnitve te pogodbe;

77. poziva države članice, naj obstoječe predpise v zvezi z zastopniki športnikov in posredniki dopolnijo z odvračilnimi sankcijami ter naj te sankcije dosledno izvajajo;

78. poziva upravljavske strukture športa, naj zagotovijo bolj pregledno delovanje zastopnikov športnikov in naj sodelujejo z organi držav članic pri izkoreninjanju koruptivnih praks;

79. pozdravlja študijo, ki jo je Komisija naročila v zvezi z ekonomskim in pravnim učinkom prestopov športnikov; poleg tega meni, da je treba podpreti pobude športnih zvez za povečanje preglednosti mednarodnih prestopov;

80. meni, da so sistemi, ki so jih uvedle upravljavske strukture športa, da bi zagotovile več preglednosti v postopkih mednarodnih prestopov športnikov, korak v pravo smer, saj so v skladu z načelom dobrega upravljanja in ščitijo integriteto športnih tekmovanj;

81. jasno izraža podporo sistemom podeljevanja licenc in pošteni igri na področju financ, ker klube spodbujajo, da prispevajo glede na svojo dejansko finančno zmogljivost;

82. meni, da ti ukrepi prispevajo k boljšemu upravljanju, dolgoročni finančni stabilnosti in vzdržnosti klubov ter finančni pravičnosti v okviru evropskih tekmovanj, zato poziva Evropsko komisijo, naj prizna skladnost teh pravil s pravom EU;

83. pozdravlja prizadevanje športnih zvez za prepoved lastništva več športnih klubov, ki sodelujejo na istem tekmovanju; meni, da je treba ponudnikom športnih stav prepovedati, da bi imeli nadzorni delež v subjektu, ki organizira tekmovanje ali na njem sodeluje, subjektom, ki organizirajo tekmovanje ali na njem sodelujejo, pa prepovedati, da bi imeli nadzorni delež v ponudniku športnih stav za prireditve, ki jih organizirajo ali na katerih sodelujejo;

84. poziva države članice, naj storijo vse potrebno, da bi preprečile in kaznovale nezakonite dejavnosti, ki vplivajo na integriteto športa, ter naj takšne dejavnosti obravnavajo kot kazniva dejanja, zlasti kadar so povezana s športnimi stavami, torej ko gre za namerno in goljufivo prirejanje rezultatov športnega tekmovanja ali ene od njegovih faz zaradi ustvarjanja koristi, ki ne izhaja iz samega običajnega poteka športa ali njegove negotovosti;

85. poziva športne zveze, naj tesno sodelujejo z državami članicami, da bi zaščitile integriteto športa;

86. poziva Evropsko komisijo, naj ukrepa zoper nepreglednosti v primeru prestopov in zoper vnaprejšnje dogovore o izidih tekem, kot je napovedala v svoji strategiji za boj proti korupciji v EU, in v ta namen oblikuje minimalna pravila v zvezi z opredelitvijo kaznivih dejanj na tem področju;

87. je zelo zaskrbljen zaradi resnih nezakonitih dejavnosti v športu, kot je pranje denarja, in poziva države članice, naj okrepijo medsebojno sodelovanje v boju proti tem dejavnostim in zagotovijo večjo preglednost finančnih transakcij, povezanih s prestopi igralcev in delom zastopnikov;

88. vztraja, da je treba oblikovati instrumente za spodbujanje sodelovanja med javnimi in športnimi organi ter ponudniki iger na srečo pri obravnavi športnih goljufij in da se lahko predvidi sodelovanje z Europolom in Eurojustom;

89. priznava legitimnost športnih sodišč za reševanje sporov na področju športa, če spoštujejo temeljno pravico državljanov do poštenega sojenja; poziva Mednarodno športno razsodišče (CAS), naj pri reševanju sporov v športu, ki izvirajo iz EU, upošteva določbe prava Unije;

90. poziva Komisijo, naj do leta 2012 predstavi predlog za boljše razumevanje posebnosti športa in izvajanje konkretnih ukrepov za njihovo obravnavo ob polnem upoštevanju besedila člena 165 PDEU;

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

91. poziva Komisijo in države članice, naj glede vprašanj, kot so mednarodni prestopi športnikov, izkoriščanje mladoletnih športnikov, vnaprejšnji dogovori o izidih tekem, piratstvo in nezakonite stave, sodelujejo z državami nečlanicami; prav tako poudarja pomen krepitve mednarodnega sodelovanja za razvoj športa v državah v razvoju;

92. z zanimanjem pričakuje rezultate sistemov, vzpostavljenih za spremljanje preglednosti in finančne pravičnosti ter za boj proti korupciji in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba vzpostaviti sistem, ki bo skladen z zakonodajo EU in določbami o varstvu podatkov; poziva športne vodstvene organe, naj podatke iz sistema nadzora prestopov povežejo z drugimi protikorupcijskimi sistemi, da bi izboljšal nadzor v boju proti prirejanju izidov tekem;

93. poudarja, da je treba posvetiti pozornost nezakonitemu organiziranju iger na srečo v EU in zunaj nje, saj se lahko te dejavnosti izognejo sistemom za odkrivanje goljufij v športu;

94. poziva Komisijo in države članice, naj pri vsakršnem sodelovanju z državami, ki niso članice EU, spodbujajo spoštovanje olimpijskih pravil in predpisov povsod po svetu;

95. poziva klube, naj upoštevajo zakonodajo na področju priseljevanja pri sklepanju pogodb z mladimi športniki iz držav nečlanic in zagotovijo skladnost vseh pogodbenih določil z veljavno zakonodajo; poziva, naj imajo mladi športniki možnost, da se, če želijo, varno vrnejo v državo izvora, zlasti če na poklicni poti ne uspejo; v zvezi s tem poudarja, da je bistveno učinkovito izvajanje zakonodaje;

96. poudarja, da je treba okrepiti varstvo mladoletnikov pri mednarodnih prestopih; meni namreč, da so lahko mednarodni prestopi nevarni za mlade športnike, ki so posebno ranljivi, ker so prezgodaj zapustili družino in domovino, zato bi jim morale športne organizacije nameniti stalno pozornost;

97. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj kljub pravilom ali obveznostim, ki jih ženskam nalagajo kulturni, tradicionalni, zgodovinski ali verski dejavniki v družbi, spodbujata popolno svobodo pri udejstvovanju v vseh vrstah športov za vse ženske in moške;

Evropska identiteta s pomočjo športa

98. poziva Komisijo, naj razširi obstoječe programe, ki promovirajo šport kot instrument razvojne politike Komisije, in naj pripravi nove pobude na tem področju;

99. poziva Komisijo, naj:

–  vsako leto organizira „evropski dan športa“, ki bo promoviral socialno in kulturno vlogo amaterskega in poklicnega športa ter koristi športa za javno zdravje;

–  s finančno pomočjo in potrebnim nadzorom podpre vsakoletno imenovanje „evropske prestolnice športa“ pod vodstvom Zveze evropskih prestolnic športa (ACES);

–  podpre lokalne, tradicionalne, avtohtone športe, ki so del bogate kulturne in zgodovinske raznolikosti EU ter simbolizirajo geslo „združena v raznolikosti“, pri čemer naj krepi ozaveščenost o teh igrah, med drugim tudi s promocijo evropskega zemljevida in evropskih festivalov;

–  vzpostavi program mobilnosti in ustrezne ukrepe za mlade amaterske športnike in trenerje ter jim tako omogoči učenje novih metod treninga, hkrati pa določi najboljše prakse, razvija evropske vrednote v športu, kot so poštena igra, spoštovanje in socialna vključenost, ter spodbuja medkulturni dialog;

–  podpre program mobilnosti za izmenjavo športnih trenerjev;

–  sodeluje z državami članicami in športnimi organizacijami, da skupaj zaščitijo temeljno integriteto množičnega športa;

–  podpre dejavnosti držav članic na področju zbiranja podatkov in raziskav z namenom izmenjave najboljših praks;

100.    predlaga, naj se evropska zastava izobesi na velikih mednarodnih športnih prireditvah, organiziranih na ozemlju Unije, in predlaga športnim zvezam, naj razmislijo o ideji, da bi bila ta zastava natisnjena na majicah športnikov iz držav članic ob državni zastavi; poudarja, da mora biti odločitev glede morebitne uporabe te možnosti v celoti prostovoljna in prepuščena državam članicam in športnim organizacijam;

o

o        o

101.    naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim zvezam.

(1)

UL C 68E, 18.3.2004, str. 605.

(2)

UL C 104E, 30.4.2004, str. 757.

(3)

UL C 33E, 9.2.2006, str. 590.

(4)

UL C 291E, 30.11.2006, str. 143.

(5)

UL C 291E, 30.11.2006, str. 292.

(6)

UL C 27E, 31.1.2008, str. 232.

(7)

UL C 282E, 6.11.2008, str. 131.

(8)

UL C 271E, 12.11.2009, str. 51.

(9)

UL C 76E, 25.3.2010, str. 16.

(10)

UL C 87E, 1.4.2010, str. 30.

(11)

P7_TA(2011)0316.

(12)

UL C 326, 3.12.2010, str. 5.

(13)

UL C 162, 1.6.2011, str. 1.

(14)

Almati, Kazahstan, od 5. do 6. novembra 2006.

(15)

CdR 66/2011 fin.

(16)

CESE 1594/2011, SOC/413.


OBRAZLOŽITEV

Člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) daje EU novo pristojnost na področju športa, poziva EU, naj prispeva k spodbujanju evropske razsežnosti v športu, in določa, da mora biti njena dejavnost usmerjena v razvijanje te razsežnosti.

Sporočilo Komisije je prvi dokument o politiki na področju športa po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki pooblašča EU, da podpira, usklajuje in dopolnjuje ukrepe na področju športne politike, ki jih sprejmejo države članice.

Evropski parlament je v zadnjem parlamentarnem obdobju pripravil druge s tem povezane predloge resolucij, zlasti o „prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi“(1), „vlogi športa v izobraževanju“(2) in „Beli knjigi o športu“(3) (ki jo je Komisija uveljavila leta 2007).

– Zakaj je šport pomemben za družbo

Šport je pomemben družbeni pojav in javna dobrina. Za številne je ena najpomembnejših oblik rekreacije ne glede na to, ali se z njim ukvarjajo aktivno ali so le gledalci. Najboljše pri športu je, da združuje ljudi ne glede na njihov izvor, položaj, veroizpoved ali ekonomski status. Šport spodbuja aktivno sodelovanje evropskih državljanov v družbi in pomaga gojiti občutek socialne vključenosti.

– Izboljšanje zdravja s pomočjo športa

Telesna dejavnost je eden najpomembnejših dejavnikov zdravja v sodobni družbi. Pomanjkanje telesne dejavnosti škodljivo vpliva na zdravje evropskih državljanov, saj povečuje tveganje debelosti, prekomerne telesne teže in resnih bolezni. Te škodljive posledice bremenijo zdravstveni proračun in splošno gospodarstvo držav članic.

– Uporaba nedovoljenih poživil, nasilje in nestrpnost

Nedovoljena poživila še vedno zelo ogrožajo šport. Mnoge zainteresirane strani v boju proti nedovoljenim poživilom zahtevajo aktivnejši pristop EU na primer s priključitvijo k Evropski konvenciji Sveta Evrope proti dopingu v športu, v meri, kot to Uniji dopuščajo pristojnosti na tem področju.

Nasilje gledalcev in nemiri se še vedno pojavljajo po celi Evropi, zato je potreben evropski pristop, ki bo zajemal ukrepe, namenjene za zmanjšanje teh povezanih tveganj.

– Šport in gospodarstvo

Šport je velik in hitro rastoč sektor gospodarstva, pomembno prispeva k rasti in novim delovnim mestom ter z dodano vrednostjo in učinki na zaposlovanje presega povprečne stopnje rasti. Vendar je trajno financiranje športa vprašanje, ki ga je treba podrobneje preučiti.

– Organizacija športa

Dobro upravljanje v športu je pogoj za spopadanje z izzivi v zvezi s športom in pravnim okvirom EU. Ti izzivi so: prosto gibanje državljanov in državljanstvo športnikov, prestopi igralcev (zakonitost dejanj in preglednost finančnih tokov sta pogost vzrok zaskrbljenosti), integriteta športnih tekmovanj in evropski socialni dialog v športnem sektorju.

Sporočilo Komisije:

Evropska komisija je 18. januarja 2011 sprejela sporočilo „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“. V njem so predstavljene njene zamisli za delovanje na športnem področju na ravni EU. Vsebuje predloge konkretnih ukrepov za Komisijo in/ali države članice v okviru treh obširnih poglavij: družbena vloga športa, gospodarska razsežnost športa in organizacija športa.

Glavni poudarki Komisije v Sporočilu so, da:

-    opredeljuje ključne izzive, povezane s športom (npr. uporaba nedovoljenih poživil med amaterskimi športniki, nasilje na športnih dogodkih);

-    spoštuje samostojnost upravljavskih struktur športa in priznava pristojnosti držav članic v zvezi z organizacijo športa;

-    vseeno trdi, da ukrepi na področju organizacije športa na ravni EU zagotavljajo znatno dodano vrednost;

-    vsako poglavje konča s seznamom mogočih nadaljnjih ukrepov, ki naj bi jih izvedle Komisija in države članice;

-    priznava zapletenost predlogov na področju športa;

-    predlaga ohranitev neformalnih struktur sodelovanja med državami članicami za zagotavljanje nadaljnje izmenjave dobrih praks in razširjanja rezultatov.

Komisija v Sporočilu trdi, da ukrepi EU prispevajo k splošnim ciljem strategije Evropa 2020 z izboljšanjem zaposljivosti in mobilnosti, zlasti z ukrepi za spodbujanje socialne vključenosti v športu in s pomočjo športa, izobraževanja in usposabljanja ter evropskimi smernicami za telesno dejavnost.

Namen ukrepov, predlaganih v Sporočilu, je spodbuditi razpravo zainteresiranih strani, poleg tega so namenjeni reševanju izzivov v športu in prispevajo k razvoju sektorja. Športniki, športne organizacije in državljani naj bi imeli koristi od načrtov, sprejetih na podlagi nove vloge EU, ki izhaja iz Lizbonske pogodbe, in sicer da podpira in usklajuje športno politiko v državah članicah.

Komisija trenutno podpira projekte in mreže na področju športa s spodbujevalnimi ukrepi, značilnimi za področje športa, zlasti s pripravljalnimi ukrepi na področju športa, ali z obstoječimi programi na različnih zadevnih področjih. Ti vključujejo vseživljenjsko učenje, javno zdravje, mlade, državljanstvo, raziskave in tehnološki razvoj, socialno vključenost, boj proti rasizmu, varstvo okolja in drugo.

Pripombe poročevalca in izzivi za prihodnost:

Vrednost športa

-    Poročevalec je trdno prepričan, da lahko šport prispeva k strateškim ciljem Evropske unije glede na njegovo izobraževalno in kulturno vrednost.

-    Šport je gibalna sila povezovanja, ker je odprt za vse državljane ne glede na spol, etnično pripadnost, veroizpoved, starost, državljanstvo in družbeni status.

-    Poročevalec priznava, da ukvarjanje s športom med ženskami ni dovolj cenjeno in da so ženske premalo zastopane v organih odločanja športnih organizacij.

-    Poročevalec spodbuja države članice, naj upoštevajo izkušnje nekdanjih športnikov, ki želijo postati trenerji, ter naj pripravijo posebne programe za športnike, ki se odločijo za visokošolsko izobraževanje, in zagotovijo mentorje za njihovo spremljanje.

-    Prostovoljci omogočajo dober potek številnih športnih dogodkov. Poročevalec želi poudariti pomen njihovega prispevka.

Obravnavanje pomembnih vprašanj

-    Poročevalec meni, da bi morale države članice promovirati koristi športa za zdravje. Na ravni EU pa naj bi se osredotočili na širša vprašanja, kot so uporaba nedovoljenih poživil, trgovanje s temi poživili, mobilnost športnikov, rasizem in nasilje v športu.

-    Čim bolj si je treba prizadevati za preprečevanje kriminalnih dejavnosti, ki ogrožajo šport, npr. pranje denarja, vnaprejšnji dogovori o izidih tekem, trgovina z ljudmi in izkoriščanje mladoletnikov.

-    Poročevalec poziva države članice, naj prepovejo dostop do stadionov tistim navijačem, ki so se obnašali nasilno in diskriminacijsko. Predlaga uvedbo evropskega registra oseb, ki jim je prepovedan dostop do stadionov.

Dobro upravljanje

-    Spodbujati je treba standarde upravljanja športa prek izmenjave dobrih praks.

-    Uskladiti je treba zakonodaje držav članic o pravicah za predvajanje, da bi preprečili, da bi imele koristi le velike zveze.

-    Poročevalec priznava pomen poštene delitve dobička med različno velike športne klube ter poklicne in amaterske športe.

-    Poudarjen je tudi pomen nadomestil za usposabljanje, ker so učinkovit mehanizem zaščite centrov za usposabljanje in pomenijo pravično donosnost naložbe.

Poštenost športnih tekmovanj

-    Pomembna je integriteta športnih dogodkov. Države članice morajo sprejeti regulativne ukrepe za zagotovitev zaščite športa pred nedovoljenimi vplivi, kot so stave in vnaprejšnji dogovori o izidih tekem.

-    Poročevalec spodbuja države članice, naj vsako obliko poseganja v integriteto tekmovanj opredelijo kot kaznivo dejanje.

-    Poštenost in odprtost športnih tekmovanj sta ključni za zaščito integritete športnikov in športnic.

-    Športne zveze nimajo strukturnih in zakonskih sredstev za učinkovito ukrepanje proti vnaprej dogovorjenim izidom tekem.

-    Poročevalec podpira sisteme podeljevanja licenc in poštene igre na področju financ.

-    Poročevalec priznava legitimnost športnih sodišč pri reševanju sporov na področju športa, zato poziva k ustanovitvi evropskega senata na Mednarodnem športnem razsodišču (CAS).

Proračun

-    Treba je razmisliti o ustreznih proračunskih sredstvih za šport, da bi pripravljalni ukrepi prešli v poseben program, namenjen novi pristojnosti.

Priložnosti in delovna mesta

-    Izobraževalne programe držav članic je treba uskladiti tako, da bi mladi športniki lahko združevali učenje s športnim usposabljanjem.

-    Pripraviti je treba programe za mlade, ki si želijo ustvariti poklicno pot v športu in to združiti s študijem.

-    Treba je spodbujati šport na šolah zaradi njegovih koristi, kot sta premagovanje družbenih ovir in vključevanje marginaliziranih skupin.

-    Šport lahko prispeva k ustvarjanju delovnih mest ter pametni, trajnostni in vključujoči rasti.

Turizem

-    Treba je opredeliti sinergije med športom in turizmom, zlasti z izboljšanjem skupnih infrastruktur.

-    Poročevalec ugotavlja, da so veliki dogodki in šport odlične priložnosti za izkoriščanje možnosti za razvoj turizma v Evropi.

Tradicionalni športi in igre

-    Poročevalec je trdno prepričan, da bi morali ohranjati lokalne tradicionalne športe, saj so del naše kulturne dediščine in krepijo evropsko državljansko zavest. To je pravi simbol kulturne raznolikosti v naših družbah.

-    Poročevalec ugotavlja, da so nekateri tradicionalni športi in igre že izginili in da so tisti, ki so ostali, močno ogroženi.

-    Poročevalec poziva Komisijo, naj pripravi evropski zemljevid avtohtonih športov in podpre njegovo razširjanje.

Evropska identiteta s pomočjo športa

-    Poročevalec poziva Komisijo, naj organizira letni „Evropski dan športa“ za ozaveščanje javnosti o koristih športa.

-    Mogoče pobude zajemajo konference in razprave o športu, popuste na športno opremo v trgovinah in spodbujanje zdravega načina življenja.

-    Poročevalec poziva Komisijo, naj s finančno pomočjo in potrebnim nadzorom podpre letno imenovanje „Evropske prestolnice športa“ pod vodstvom ACES.

-    Poročevalec predlaga, naj se evropska zastava izobesi na velikih športnih prireditvah, organiziranih ozemlju Unije, in naj bo ta zastava na majicah športnikov iz držav članic.

Usposabljanje in mobilnost v športu

-    Poročevalec poudarja, da je usposabljanje igralcev na lokalni ravni potrebno za trajnostni razvoj športa v Evropi.

-    Poročevalec predlaga uvedbo programa mobilnosti za mlade športnike, katerega cilj bi bil športnikom omogočiti usposabljanje v tujih ekipah.

-    Do teh izmenjav bi bili upravičeni študenti in dijaki v športnih ekipah. Študenti bi imeli priložnost naučiti se novih metod usposabljanja in razviti svojo evropsko ozaveščenost. Program bi krepil medkulturni dialog.

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

-    Poročevalec poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s tretjimi državami obravnavajo vprašanja, kot so mednarodni prestopi igralcev, izkoriščanje mladoletnih igralcev, piratstvo in nezakonite stave.

-    Športni klubi bi morali pri zaposlovanju mladih iz tretjih držav upoštevati zakonodajo o priseljevanju. S tem bi zagotovili dobro ravnanje s športniki do njihove vrnitve v državo izvora.

Zastopniki športnikov

-    Poročevalec je prepričan, da bi se za dejavnost zastopnikov kot za vsako drugo regulirano poklicno dejavnost morala zahtevati minimalna kvalifikacija, ki bi jo podelila visokošolska izobraževalna ustanova. Tudi njihov davčni domicil bi moral biti na ozemlju EU.

-    Poročevalec predlaga uvedbo registra zastopnikov evropskih igralcev, v katerem bi bila navedena imena športnikov, s katerimi delajo, in njihovo plačilo.

(1)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0100.

(2)

Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0503.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0198.


MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (23. 9. 2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Pripravljavec mnenja: Burkhard Balz

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji (2008/2250(INI));

–   ker je šport, ki je tudi socialno-kulturni pojav, dinamičen gospodarski sektor, ki lahko ustvari precejšne neposredne prihodke in posredne ekonomske koristi in tako prispeva k strategiji Evropa 2020;

–   ker šport zaradi svojih posebnosti in organizacijskih struktur, temelječih na združenjih, ki ne delujejo kot poslovne družbe, ni tipična gospodarska dejavnost in ker je treba razlikovati med športnimi in poslovnimi interesi;

   ker imajo športni dogodki vse večji čezmejni pomen in ker groženj za integriteto športa, kot je prirejanje izidov tekem, ni mogoče rešiti znotraj meja zgolj ene države članice, zato je potrebno sodelovanje in usklajeno delovanje držav članic;

1.  pozdravlja člen 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije, s katerim ima EU prvič pravno podlago za ukrepanje na področju športa in s tem tudi za program finančne podpore na ravni EU;

2.  priznava pomen športnih dogodkov v procesu evropskega povezovanja, priložnost obiska športnih dogodkov ali spremljanja po televiziji in radiu ali prek interneta pa pripomore k povezovanju evropskih državljanov v kulturnem pogledu;

3.  poudarja, da šport uresničuje številne pomembne naloge v družbi, kot je spodbujanje prostovoljne udeležbe, vključevanja in zdravja, pa tudi kot delodajalec, davkoplačevalec in inovativni podpornik gospodarstva in rasti; empirična ekonomska analiza tega sektorja je najpomembnejša, čeprav so potrebna še dodatna prizadevanja, da bi ustvarili ustrezno platformo zanesljivih in primerljivih podatkov; ponovno poziva, da je treba sektor socialne ekonomije statistično celovito upoštevati;

4.  meni, da bi moral Eurostat v sodelovanju z ustreznimi nacionalnimi organi hitro zagotoviti te statistične podatke, mednarodni organi ter drugi gospodarskih akterji in organi, kot so televizijske hiše in Evropski avdiovizualni observatorij, pa bi morali v celoti sodelovati pri tem postopku;

5.  ravno tako poudarja, da je lahko prostovoljstvo poleg moralnega zgleda, ki ga daje, in solidarnosti za državo članico koristno tudi z ekonomskega vidika; poleg tega tudi olajšuje ustvarjanje delovnih mest in povečuje zaposlenost;

6.  poziva Evropsko komisijo in države članice, naj prirediteljem športnih tekmovanj priznajo pravico do nadomestila s strani ponudnikov športnih stav, ki uporabljajo njihova športna tekmovanja za svoje komercialne dejavnosti, ter naj pomagajo športnim organom v boju za zaščito integritete športa; vendar se to ne nanaša na javne ponudnike športnih stav, ki podpirajo šport v skladu s svojo listino;

7.  poziva k analizi ekonomskega položaja športnih klubov v Evropi; klubi, predvsem nogometni, imajo vse pogosteje težave z velikimi finančnimi dolgovi;

8.  poziva Svet in Komisijo, naj podpreta oblikovanje strukture za stalno izmenjavo najboljše prakse in usklajevanje med državami članicami, civilno družbo in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi ustvarili sinergije med večjimi dogodki in vsemi pomembnimi pobudami za spodbujanje gospodarske rasti, povezane s športnimi dejavnostmi; vendar meni, da cilj politike EU ni uskladitev nacionalnih politik na ravni EU;

9.  obžaluje primere korupcije in prirejanja izidov tekem v športu, ki škodujejo integriteti športa pri navijačih in ogrožajo ekonomski prispevek športa; zato poziva k vzpostavitvi učinkovitih ukrepov za sodelovanje na ravni Evropske unije za zaščito integritete in poštenosti v športu v skladu s členi 6, 83 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in sicer med prireditelji športnih dogodkov, spletnimi ponudniki športnih stav in javnimi organi, da bi tako spodbudili izobraževanje igralcev ter uskladili ukrepe proti prevaram in korupciji v športu, kar bi lahko dosegli z izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter na podlagi skupne opredelitve kršitev in sankcij, tudi kazenskih za športne prevare;

10. poziva Komisijo, naj pojasni uporabo pravil o državni pomoči za javno financiranje športa in s tem zagotovi pravno gotovost državam članicam pri podpori javnega interesa s financiranjem množičnega športa;

11. poudarja, da je potrebna temeljitejša in obsežnejša analiza trajnostnega ekonomskega razvoja v športu; med drugim je treba del odškodnin za prestop vrniti klubom na osnovni ravni; to je nujno za vzpostavitev bolj trajnostnega in pravičnejšega športnega gibanja;

12. opozarja, da se dohodki na področju športa običajno uporabijo za financiranje dogodkov in tekmovanj, sodelujoče organizacije, gradnjo in vzdrževanje infrastrukture ter spodbujanje mladinskega, ljubiteljskega in množičnega športa; zato poudarja, da morajo imeti organizatorji pravico, da sami oglašujejo svoje dogodke na pregleden način in v skladu s pravili EU o konkurenci; se zaveda pomembne vloge izobraževalnih akademij ter da je treba z ustrezno zaščito zagotoviti njihovo dolgoročno delovanje in uspeh;

13. se zaveda povezave med ekonomsko vrednostjo športa in zaščito pravic intelektualne lastnine; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno zaščito pravic intelektualne lastnine; poudarja, da so spletne stave oblika tržnega izkoriščanja športnih dogodkov, ter poziva Komisijo, naj pripravi predloge, da bi zagotovila pošten donos pri športu in zaščitila integriteto množičnega športa ter jo razvila;

14.  ponovno poudarja, da je poslanstvo Evropske unije v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije spodbujati enakost in varovati integriteto športa; zato ocenjuje, da mora EU vzpostaviti strukturno sodelovanje na evropski ravni, s čimer bi uskladila boj proti prevaram in korupciji v športu;

15. podpira vsako obliko samoregulacije na področju športa, katere cilj je okrepitev odgovornosti, preglednosti in finančne stabilnosti; meni, da je za verodostojnost tovrstne regulacije bistveno izvajanje učinkovitega sistema nadzora in uravnotežena kombinacija sankcij in pobud v okviru enotnega evropskega sistema, ki bo omogočal odkrivanje različnih oblik korupcije (podkupnine in škodljive učinke športnih stav na pravičnost v športu); poziva Komisijo, naj preuči možnosti za ukrepe na podlagi člena 114 PDEU, katerih namen bo zagotoviti usklajena pravila o dobrem finančnem poslovodenju za evropske poklicne športne klube;

16. poudarja, da je posebej pomembno medsebojno priznavanje tečajev in specializiranega usposabljanja v enotnem evropskem okviru za poklicne strokovnjake, ki v športu delajo kot specialisti (sodniki, trenerji), saj to dolgoročno prispeva k večji konkurenčnosti, s čimer bi lahko preprečili večjo izgubo dohodka;

17. meni, da je v naslednjem večletnem finančnem okviru zaželeno in upravičeno nadaljevati pobude na področju športa, in sicer kot del samostojnega programa EU za šport ali kot podprogram;

18. poudarja, da Komisija ob pravem času uvaja satelitske račune na področju športa, saj to omogoča ocenjevanje s športom povezanih dejavnosti na nacionalni ravni po enotnih standardih, s čimer bi lahko odkrili nepravilnosti, hkrati pa prinaša dodano vrednost evropskemu gospodarstvu in enotnemu trgu;

19. poziva k določitvi in izvajanju internih predpisov o visoki stopnji zadolženosti v poklicnem športu, s katerimi bi lahko odpravili vzroke zanjo; te predpise bi morale predlagati športne institucije v Evropi v medsebojnem skupnem dogovoru, s čimer bi oblikovali jasen okvir za vso celino;

20. poziva Komisijo, naj predstavi konkretne predloge za odpravo pomanjkljivosti in razlik, ki so bile ugotovljene z neodvisno študijo iz leta 2009 po naročilu Komisije v zakonodaji, ki ureja po naravi čezmejne dejavnosti športnih agentov.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

22.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

29

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Udo Bullmann, Pascal Canfin, George Sabin Cutaş, Rachida Dati, Derk Jan Eppink, Diogo Feio, Elisa Ferreira, Ildikó Gáll-Pelcz, Jean-Paul Gauzès, Sven Giegold, Sylvie Goulard, Liem Hoang Ngoc, Othmar Karas, Wolf Klinz, Philippe Lamberts, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Ivari Padar, Olle Schmidt, Marianne Thyssen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, David Casa, Herbert Dorfmann, Saïd El Khadraoui, Sari Essayah, Mojca Kleva, Thomas Mann, Gianni Pittella, Andreas Schwab


MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (14. 9. 2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Pripravljavka mnenja: Sophie Auconie

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ker je po členu 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) Evropski uniji naloženo „razvijanje evropske razsežnosti v športu s spodbujanjem pravičnosti in odprtosti pri športnih tekmovanjih in sodelovanja med organi, odgovornimi za šport, ter z varovanjem telesne in moralne integritete športnikov in športnic, zlasti najmlajših“;

1.  poudarja, da je šport pomemben instrument javnega zdravja in vpliven dejavnik za zmanjšanje javnih izdatkov za zdravstvo; ponavlja, da med pozitivne učinke redne telesne dejavnosti sodi tudi preprečevanje resnih zdravstvenih težav, kot so debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, rak in osteoporoza; poudarja, da imata lahko šport in telesna dejavnost terapevtsko vlogo, saj spodbujata samospoštovanje, izboljšujeta telesno samopodobo, razvijata socialne veščine, spodbujata vključenost in prispevata k dobremu duševnemu zdravju in počutju; obžaluje občasni pritisk na otroke in mladostnike pri športnih dejavnostih; glede na staranje prebivalstva EU bi bilo treba posebno pozornost nameniti temu, da ima lahko telesna dejavnost pozitiven učinek na zdravje starejših;

2. poziva države članice, naj telesno dejavnost uvrstijo med pomembne elemente nacionalnih izobraževalnih programov, in sicer v čim zgodnejši starosti glede na to, da je trenutno eden od sedmih otrok v EU debel ali ima preveliko telesno težo; poziva Svet, naj pripravi priporočilo glede na smernice EU za telesno dejavnost, ki so jih leta 2008 potrdili ministri EU za šport; poziva države članice, naj spodbujajo podjetja, da organizirajo športne dejavnosti za svoje uslužbence;

3.  poudarja, da je prostovoljno delo športnih organizacij dragocen prispevek v korist javnega zdravja; meni, da mora Evropska unija to delo podpirati učinkoviteje kot doslej;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj priznajo razliko med rekreativnim in poklicnim športom ter spodbujajo močan, množičen in bolj participativen model telesne dejavnosti v smislu „športa za vse“, tudi za invalide, ki naj postane tudi osrednji del strategij za javno zdravje;

5.  poziva države članice in javne organe na lokalni ravni, naj se ne zanašajo zgolj na zasebne športne objekte, kar lahko povzroči neenakosti, ampak naj zagotovijo splošen in enak dostop tudi do javnih športnih objektov ter naj izmenjajo dobre prakse na tem področju;

6.  poudarja, da šport ter nacionalne, evropske in mednarodne organizacije, ki ga upravljajo in usmerjajo, lahko dejansko pomagajo doseči dolgoročne strateške cilje EU iz strategije Evropa 2020 in s tem ustvarjajo nove možnosti za pametno, trajnostno in vključujočo rast;

7.  meni, da mora imeti Evropska unija dejavnejšo vlogo pri zaščiti integritete športa, ki je športne organizacije same ne morejo zagotoviti, ter da je treba spodbujati sodelovanje med športnimi organizacijami držav članic, da se zagotovi redna izmenjava zanesljivih in preizkušenih metod ter širjenje informacij o doseženih rezultatih;

8.  meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti temeljno vlogo pri razvijanju evropske razsežnosti v športu, saj njihove institucionalne zadolžitve vključujejo storitve za javnost na športnem področju ter dodeljevanje sredstev za športne dejavnosti in infrastrukturo, ki jo te zahtevajo;

9.  meni, da nedovoljena poživila resno ogrožajo zdravje poklicnih in rekreativnih športnikov; meni, da boj proti nedovoljenim poživilom zdaj ni dovolj dosleden in usklajen med državami članicami in zainteresiranimi stranmi; poziva k izmenjavi informacij in dobrih praks med nacionalnimi upravami, protidopinškimi organizacijami in laboratoriji; opozarja, da mora Evropska unija v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije zaščititi telesno in moralno integriteto športnikov in športnic;

10. podpira pristop EU h konvenciji Sveta Evrope proti dopingu v športu;

11. poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja direktive o visokoenergetskih živilih za šport, da bi bili potrošniki ustrezno obveščeni zlasti o protidopinških predpisih, poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za boj proti nedovoljenim poživilom, namenjeno mladim športnikom in športnicam;

12. poziva k opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij zaradi trgovanja z nedovoljenimi poživili;

13. poziva, naj se vzpostavi strukturno sodelovanje na ravni Evropske unije za zaščito integritete in enakosti v športu, da bi na podlagi členov 6, 83 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije uskladili boj proti goljufijam in korupciji v športu ter boj proti nedovoljenim poživilom, pri čemer ne bi posegali v pravila in način delovanja Svetovne protidopinške agencije;

14. poziva Komisijo in države članice, naj odločneje podprejo vlogo zdravstvenih strokovnjakov pri promociji ukvarjanja s športom ter naj preučijo, kako bi lahko ponudniki zdravstvenih zavarovanj dali pobude kot način za večje ukvarjanje s športnimi dejavnostmi.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

12.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

János Áder, Kriton Arsenis, Sophie Auconie, Pilar Ayuso, Paolo Bartolozzi, Sandrine Bélier, Sergio Berlato, Milan Cabrnoch, Martin Callanan, Nessa Childers, Chris Davies, Bairbre de Brún, Anne Delvaux, Edite Estrela, Julie Girling, Françoise Grossetête, Jolanta Emilia Hibner, Karin Kadenbach, Christa Klaß, Jo Leinen, Peter Liese, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė, Miroslav Ouzký, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Mario Pirillo, Pavel Poc, Anna Rosbach, Oreste Rossi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Richard Seeber, Teodoros Skilakakis (Theodoros Skylakakis), Salvatore Tatarella, Anja Weisgerber, Marina Yannakoudakis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Marisa Matias, James Nicholson, Alojz Peterle, Mihalis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Anna Záborská, Andrea Zanoni


MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (27. 9. 2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Pripravljavka mnenja: Eija-Riitta Korhola

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker je šport sektor z dinamično rastjo in predstavlja resničen instrument socialne kohezije, hkrati pa ima zelo velik družbeni, zdravstveni in finančni vpliv v Evropski uniji in njenih regijah, kjer lahko veliko prispeva k lokalnemu razvoju infrastrukture in gospodarstva ter privabi veliko turistov;

B.  ker so igre na srečo zaradi svoje specifičnosti izključene iz področja uporabe direktive o storitvah (2006/123/ES) in nove direktive o pravicah potrošnikov, ki jo je Evropski parlament sprejel 23. junija 2011;

C. ker je financiranje množičnega športa zagotovljeno le, če so imetniki potrebnih nacionalnih licenc za igre na srečo, ki plačujejo davke in financirajo druge cilje javnega interesa v državah članicah, po zakonu dolžni plačati dajatve v javnem interesu in so učinkovito zaščiteni pred nezakonito konkurenco;

D. ker kršitve pravic intelektualne lastnine dejansko ogrožajo dolgoročno financiranje evropskega športa;

1.  pozdravlja študijo Komisije o posledicah politik notranjega trga na financiranje množičnega športa in poziva, naj se razkorak med „bogatimi“ in „revnimi“ športi odpravi z mehanizmi finančne solidarnosti; poziva k oblikovanju evropske razsežnosti integritete v športu, pri čemer naj se najprej osredotoči na boj proti prirejanju izidov tekem;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem za priznavanje kvalifikacij, ki si jih pridobijo prostovoljci, ter kvalifikacij, potrebnih za regulirano opravljanje poklicev, povezanih s športom;

3.  meni, da je treba ob nenehno razvijajoči se ekonomski razsežnosti športne industrije nemudoma izboljšati s športom povezana vprašanja na bistvenih področjih, kot je prost pretok delavcev in storitev, svoboda ustanavljanja, priznavanje poklicnih kvalifikacij, pravice intelektualne lastnine in pravila o državni pomoči, da bi lahko v športni industriji v celoti izkoristili prednosti notranjega trga;

4.  poziva k večjemu priznanju prispevka športa k splošnim ciljem strategije Evropa 2020 glede na velike možnosti tega sektorja za prispevek k pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter novim delovnim mestom in glede na pozitivne učinke športa na socialno vključenost, izobraževanje in usposabljanje, pa tudi na javno zdravje in dejavno staranje;

5.  vztraja, naj pravica do dodeljevanja ekskluzivnih pravic za loterijo in druge loterijske igre ostane v pristojnosti držav članic, saj so po mnenju krovnih športnih organizacij v EU prispevki nacionalne loterije k financiranju športa, zlasti množičnih športov, nepogrešljivi;

6.  poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za zagotovitev financiranja športa z loterijskimi sredstvi;

7.  priporoča državam članicam in športnim zvezam, naj uvedejo skupno prodajo medijskih pravic, kjer je še ni, saj je Komisija že večkrat potrdila skladnost take prodaje z zakonodajo EU;

8.  spoštuje pravico držav članic, da določijo kazni, da bi odpravile nezakonite spletne igre na srečo; poziva k uporabi regulativnega načela, v skladu s katerim lahko podjetje, ki se ukvarja z igrami na srečo, deluje (ali zaprosi za ustrezno nacionalno licenco) v državi članici le, če to ni v nasprotju z zakonom v kateri koli drugi državi članici EU;

9.  poudarja pomen izobraževanja v športu in podpira pobude športnih organizacij in ponudnikov iger na srečo, naj športnike učijo dobre prakse na področju športnih stav;

10. pozdravlja uvedbo finančnega ferpleja v evropski nogomet, kar je pomemben korak pri doseganju finančne stabilnosti in preprečevanju nepoštene konkurence v športu;

11. izraža zaskrbljenost zaradi predvajanja športnih dogodkov na javnih mestih prek kanalov na ozemlju države članice, za katero nimajo pravic predvajanja;

12. poudarja, da je treba ob vse konkurenčnejšem svetovnem trgu v športu zaščititi zadostno spremljanje in pravilno uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na področju medijev blagovnih znamk, komercialnih sporočil in drugega; poziva Komisijo in države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja in zaščitijo pravice športnih organizacij na področju intelektualne lastnine in ustvarijo enake pogoje v Evropski uniji, pri čemer naj spoštujejo svobodo izražanja in tiska ter upoštevajo pomen teh prihodkov za financiranje množičnega športa, saj to poklicnim klubom omogoča dobrodelno delovanje v korist lokalnih skupnosti in množičnih športov;

13. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo učinkovito izvajanje člena 20(2) direktive o storitvah ter da nacionalni organi in sodišča ustrezno izvršujejo nacionalne predpise za izvajanje pravila o nediskriminaciji v pravnih sistemih držav članic pri čezmejni prodaji vstopnic za športne dogodke;

14. podpira odločitev Komisije, da izvede študijo o ekonomskih in pravnih vidikih prestopov igralcev ter njihov vpliv na športna tekmovanja, zlasti na politiko vzgajanja mladih igralcev v klubih;

15. opozarja, da je v skladu s členom 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije dolžnost Evropske unije spodbujati pravičnost in varovati integriteto športa; zato meni, da mora Evropska unija vzpostaviti strukturno sodelovanje na evropski ravni in tako uskladiti boj proti goljufijam in korupciji v športu; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči primernost zakonodajnega instrumenta na podlagi člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi zagotovili skladna pravila dobrega finančnega poslovodenja za evropske poklicne športne klube;

16. meni, da bi morali evropskim državljanom, zlasti mladim, dati več informacij o možnostih športnih programov, projektov, štipendij in usposabljanja; poziva Komisijo, države članice in športne organizacije, naj okrepijo zlahka dostopne informacijske mehanizme, s pomočjo katerih bodo lahko ljudje v polnosti izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo programi Unije na notranjem trgu;

17. poziva države članice, naj prepovejo prirejanje rezultatov zaradi finančne ali druge koristi, tako da kot kaznivo dejanje opredelijo vsako ogrožanje integritete tekmovanj, tudi v povezavi s stavami;

18. meni, da je za zagotovitev dinamičnega ter dobrega in zdravega življenja za evropske potrošnike in državljane odločilno, da so državljani, zlasti otroci, dejavno vključeni v športne in rekreativne dejavnosti v Evropi, ki utrjujejo zdravje, saj so debelost in druge bolezni vse pogostejše v mlajših starostnih skupinah; poziva Komisijo, naj več spodbud na področju zdravja in sredstev nameni projektom, zlasti tistim, ki vključujejo čezmejne športne dejavnosti;

19. poziva Komisijo, naj s smernicami pojasni pravni red skupnosti na področju športa, pri čemer naj se opira na sporočilo o športu;

20. poziva Komisijo, naj začne dialog z vsemi evropskimi poklicnimi športnimi organizacijami o reševanju težav, nastalih zaradi razlik med državami članicami v pogodbah o zaposlitvi (na primer najnižja starost za podpis pogodbe o zaposlitvi), delovnih pogojih in plačnih sistemih za poklicne športnike, pa tudi v pravilih o državni pomoči ter o konkurenci za poklicni šport (na primer največje število razpoložljivih igralcev za celotno sezono na vseh tekmovanjih, o možnostih prestopa itd).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

26.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

33

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Arias Echeverría, Adam Bielan, Lara Comi, Anna Maria Corazza Bildt, António Fernando Correia De Campos, Jürgen Creutzmann, Cornelis de Jong, Evelyne Gebhardt, Mikael Gustafsson, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Philippe Juvin, Sandra Kalniete, Edvard Kožušník, Kurt Lechner, Toine Manders, Phil Prendergast, Mitro Repo, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Emilie Turunen, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Frank Engel, Marielle Gallo, Anna Hedh, María Irigoyen Pérez, Othmar Karas, Constance Le Grip, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Silvana Rapti (Sylvana Rapti), Olle Schmidt, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Anja Weisgerber


MNENJE Odbora za pravne zadeve (11.10.2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Pripravljavec mnenja: Toine Manders

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker so vrednote, ki jih pooseblja šport, pod velikimi komercialnimi pritiski v pravno negotovem okolju, kot je prirejanje izidov tekem;

B.  ker kršitve pravic intelektualne lastnine dejansko ogrožajo dolgoročno financiranje evropskega športa,

C. ker zakonodaja EU pokriva samo ekonomsko razsežnost športa, pravila o prirejanju športnih tekmovanj pa morajo ostati zunaj njenega področja uporabe;

1.  poziva Komisijo in države članice, naj podvojijo svoja prizadevanja za varstvo pravic športnih organizacij na področju intelektualne lastnine;

2.  državam članicam in športnim zvezam priporoča, naj uvedejo centralizirano prodajo medijskih pravic, kjer je še ni, saj je Komisija že večkrat potrdila skladnost take prodaje s zakonodajo EU;

3.  izraža zaskrbljenost zaradi predvajanja športnih dogodkov na javnih mestih prek kanalov, ki oddajajo na ozemlju države članice, za katero nimajo pravic predvajanja;

4.  ponovno poudarja svoje stališče, da so športne stave oblika komercialnega izkoriščanja športnih tekmovanj, in meni, da lahko države članice zaščitijo športna tekmovanja na poklicni in ljubiteljski ravni pred nedovoljeno komercialno uporabo predvsem tako, da športnim organom priznajo lastninske pravice za tekmovanja, ki jih prirejajo;

5.  poziva države članice, naj sodelujejo s prireditelji športnih dogodkov in ponudniki športnih stav, da bi odpravili nelegalno prirejanje rezultatov zaradi finančne ali druge koristi, in sicer tako, da kot kaznivo dejanje opredelijo vsako ogrožanje integritete tekmovanj, vključno v povezavi s stavami;

6.  poudarja, da je za trajni razvoj evropskega športa potrebno treniranje igralcev na lokalni ravni; poziva Komisijo, naj prizna zakonitost ukrepov, ki spodbujajo igralce, ki so trenirali v lokalnem okolju;

7.  jasno izraža svojo podporo sistemom podeljevanja licenc in ferpleja na področju financ; meni, da so taki ukrepi sorazmerni;

8.  poziva Komisijo, naj s smernicami pojasni pravni red skupnosti na področju športa, pri čemer naj se opira na sporočilo o športu;

9.  priznava strokovno znanje in legitimnost specializiranih športnih sodišč za reševanje sporov v športu, če spoštujejo pravico državljanov do poštenega sojenja;

10. meni, da bi bilo treba določiti najnižjo raven kvalifikacij za agente nogometašev, preglednost pa bi zagotovili z registrom agentov, ki bi vključeval seznam vseh športnikov, ki jih agent zastopa, ter njihove plače;

11. poziva Komisijo, naj pripravi predloge, da bodo prireditelji športnih tekmovanj od podjetij za stave prejeli pošten delež prihodkov, kadar so na njihovo tekmovanje sklenjene stave, da bi tako zaščitili in razvili integriteto množičnega športa;

12. poziva Komisijo, naj začne pogovore z vsemi evropskimi poklicnimi športnimi organizacijami, kako bi rešili težave zaradi razlik med državami članicami v pogodbah o zaposlitvi (na primer najnižja starost za podpis pogodbe o zaposlitvi), delovnih pogojih in plačnih sistemih za poklicne športnike in športnice, pa tudi v predpisih o državni pomoči in tekmovalnih pravilih v poklicnem športu (na primer največje število razpoložljivih igralcev za celotno sezono na vseh tekmovanjih, obdobja za prestope).

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.10.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

14

3

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Raffaele Baldassarre, Luigi Berlinguer, Sebastian Valentin Bodu, Françoise Castex, Christian Engström, Marielle Gallo, Sajjad Karim, Antonio Masip Hidalgo, Jiří Maštálka, Bernhard Rapkay, Evelyn Regner, Francesco Enrico Speroni, Dimiter Stojanov (Dimitar Stoyanov), Diana Wallis

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Kurt Lechner, Toine Manders, Paulo Rangel

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Zalba Bidegain


MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (3. 10. 2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Pripravljavka mnenja: Emine Bozkurt

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  priznava, da je šport specifična dejavnost, a poudarja, da morajo biti športna pravila vedno v skladu z zakonodajo EU, zlasti z Listino o temeljnih pravicah; poudarja, da sta v vodilnih športnih strukturah potrebni preglednost in odgovornost; poziva športne vodstvene organe, naj sprejmejo politiko ničte tolerance do korupcije, začnejo izvajati etične kodekse v duhu moralne integritete in izvirnih vrednot poštenega tekmovanja, ustanovijo neodvisne skupine za notranje preiskave ter vzpostavijo tesno sodelovanje z organi odkrivanja in pregona;

2.  poziva države članice, naj v kazensko pravo uvedejo opredelitev športne goljufije; poziva Komisijo in države članice, naj zavzamejo usklajen pristop proti korupciji v športu; poudarja, da je v protikorupcijski sveženj treba vključiti vse oblike korupcije v športu;

3.  meni, da se v Evropi pojavlja resen problem prirejanja izidov, nezakonitih stav in lažnega sponzorstva zaradi utaje davkov, ki je v nekaterih državah članicah postal tipična oblika prepogosto neodkritega kaznivega dejanja z visokimi prihodki in prenizkimi kaznimi, pogosto povezana z dejavnostmi posebnih skupin organiziranega kriminala, ki se ukvarjajo s pranjem denarja ter trgovino z mamili in ljudmi;

4.  poziva športne vodstvene organe, naj pred izdajanjem dovoljenj preverijo družbe, ki bodo podizvajalke pri organiziranju tekem; poziva športne vodstvene organe, naj izdelajo učinkovit sistem za nadzorovanje tekem; poziva Europol, naj na področju korupcije v športu deluje s skupnimi preiskovalnimi skupinami ter naj sodeluje z Eurojustom; poudarja, da je v boju proti prirejanju izidov tekem treba okrepiti sodelovanje s tretjimi državami;

5.  z zanimanjem pričakuje rezultate sistema nadzora prestopov FIFA, zlasti kar zadeva preglednost, finančno pravičnost ter boj proti korupciji in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba vzpostaviti sistem, ki bo skladen z zakonodajo EU in določbami o varstvu podatkov; poziva športne vodstvene organe, naj podatke iz sistema nadzora prestopov povežejo z drugimi protikorupcijskimi sistemi, da bi se izboljšal nadzor v boju proti prirejanju izidov tekem;

6.  poudarja, da morajo biti mladoletniki vedno zaščiteni; poziva športne vodstvene organe, naj za vsak posamezni primer posebej natančno preučijo vsako izjemo k pravilu, da prestopi mladoletnikov niso dovoljeni, in naj število izjem zmanjšajo, kolikor je mogoče;

7   poziva športne vodstvene organe, naj izoblikujejo sistem za registriranje agentov igralcev, ki ga bosta dopolnjevala kodeks obnašanja in kazenski mehanizem; poudarja, da je s spričevalom ali čim podobnim treba profesionalizirati poklic igralčevega agenta;

8.  poudarja, da je med športnimi vodstvenimi organi in stavnicami treba skleniti obvezujoč dogovor o nadzorovanju tekem in boju proti goljufijam v športu; poziva stavnice, naj prevzamejo odgovornost za ohranjanje poštenosti v športnem sektorju in naj pri tem sodelujejo s športnimi vodstvenimi organi;

9   poudarja, da je treba posvetiti pozornost organizatorjem nezakonitih iger na srečo v EU in zunaj nje, saj se ti lahko izognejo sistemom za odkrivanje goljufij v športu;

10. poudarja, da mora biti boj proti nedovoljenim poživilom popolnoma v skladu z zakonodajo EU, zlasti z Listino o temeljnih pravicah, zakoni o varovanju zasebnosti in podatkov ter zakoni o delovnih razmerjih; poziva svetovno protidopinško agencijo, naj oblikuje natančen in uporabniku prijazen sistem lociranja, ki bo v skladu z zakonodajo EU; poudarja, da so potrebni ustrezni statistični podatki; ugotavlja, da je pomembnejše kaznovanje uporabe nedovoljenih poživil kot izogibanja testov; poziva športne klube, naj spodbujajo kulturo športa, ki bo vezana na dobro psihofizično počutje in ne zgolj na doseganje rezultatov, saj to lahko v nekaterih primerih pripelje v resne oblike odvisnosti od zdravil in nedovoljenih poživil;

11. opozarja, da je fizična dejavnost nujna za zdrav in primeren način življenja, tudi za neodvisno življenje invalidov, spremljati pa jo mora tudi zdrava prehrana; poleg tega je šport pomemben dejavnik proti marginalizaciji in socialni izključenosti;

12. poziva države članice, naj bodo bolj prizadevne v boju proti nasilju na športnih dogodkih, zlasti kadar je s tem povezan prevoz organiziranih skupin navijačev med državami članicami; zato poziva države članice, naj spodbujajo izmenjavo informacij, izkušenj in dobre prakse, s čimer bi lažje preprečili nasilna dejanja na športnih igriščih in izven njih;

13. obžaluje, ker se v sporočilu Komisije o športu ne namenja dovolj pozornosti boju proti diskriminaciji; potrjuje veljavnost protidiskriminacijske zakonodaje Evropske unije, ki prepoveduje vse vrste diskriminacije na področju poklicnega in ljubiteljskega športa v Evropski uniji, ter poziva vse države članice in Komisijo, naj učinkovito prenesejo in izvajajo direktivi 2000/78/ES in 2000/43/ES;

14. meni, da so športni klubi in stadioni delovna okolja poklicnih športnikov, zato se vsaka oblika diskriminacije obravnava kot diskriminacija na delovnem mestu; poziva poklicne športne organizacije in klube, naj začnejo kampanje za boj proti vsem oblikam diskriminacije, rasizma in ksenofobije pred udeležbo v športnih dejavnostih in med njimi, med tekmami in po njih, na stadionu in zunaj njega; poziva, naj se objavljajo letna poročila o napredku na tem področju; poziva, naj se določijo najnižje kazni in pogodbene določbe v zvezi z diskriminacijo; poziva Komisijo, naj spremlja ta proces.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

29.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

48

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Philipp Albrecht, Sonia Alfano, Alexander Alvaro, Roberta Angelilli, Vilija Blinkevičiūtė, Rita Borsellino, Emine Bozkurt, Simon Busuttil, Carlos Coelho, Rosario Crocetta, Tanja Fajon, Hélène Flautre, Kinga Gál, Kinga Göncz, Nathalie Griesbeck, Sylvie Guillaume, Salvatore Iacolino, Lívia Járóka, Juan Fernando López Aguilar, Monica Luisa Macovei, Clemente Mastella, Véronique Mathieu, Louis Michel, Jan Mulder, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou), Carmen Romero López, Birgit Sippel, Csaba Sógor, Renate Sommer, Valdemar Tomaševski, Kiriakos Triantafilidis (Kyriacos Triantaphyllides), Wim van de Camp, Axel Voss, Renate Weber, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Anna Maria Corazza Bildt, Cornelis de Jong, Ioan Enciu, Monika Hohlmeier, Franziska Keller, Jean Lambert, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Hubert Pirker, Debora Serracchiani, Gianni Vattimo

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Anna Rosbach


MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (23.9.2011)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o evropski razsežnosti v športu

(2011/2087(INI))

Poročevalka: Joanna Senyszyn

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. aprila 2004 o spoštovanju temeljnih delovnih standardov pri proizvodnji športne opreme za olimpijske igre(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o ženskah v športu(2),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prisilni prostituciji ob mednarodnih športnih prireditvah(3),

–   ob upoštevanju Evropske listine o pravicah žensk v športu in projekta Jump in Olympia za močne (močnejše) ženske prek športa,

–   ob upoštevanju listine o ukrepih proti diskriminaciji gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev v športu,

1.  poziva Komisijo in države članice ter ustrezne zainteresirane strani, športna združenja in zveze, naj ženskam in moškim zagotovijo enak dostop do ustreznih, starosti prilagojenih in dostopnih športnih dejavnosti ter razvijajo priložnosti za športno dejavnost in programe, ki bodo spodbujali športno dejavnost in trajno zanimanje zanjo, še posebej za deklice in ženske iz prikrajšanih okolij, da se bo okrepilo socialno vključevanje in zagotovilo enako obravnavanje športnic pri zagotavljanju opreme in oskrbe ter pri časovnem razporedu tekem in treningu;

2.  poziva Komisijo in države članice ter ustrezne zainteresirane strani, športna združenja in zveze, naj ženskam in moškim zagotovijo enakopravno zastopanost v organih odločanja na področju športa ter enak dostop do zaposlitev športnega trenerja in v upravni strukturi športnih združenj;

3.  poziva države članice in nacionalne zveze, naj zagotovijo, da bodo moški in ženske, ki tekmujejo na visoki ravni, dobivali enakovredne nagrade, omogočijo pa naj jim tudi enake pogoje za trening in priprave ter medicinsko pomoč, enak dostop do tekmovanj, socialnih ugodnosti ter ustreznih sistemov vključevanja v družbo po končani športni karieri;

4.  poziva Svet, Komisijo, države članice in nacionalne športne vodstvene organe, naj se zavežejo boju proti homofobiji in transfobiji ter naj ustrezno izvajajo zakonodajo in politike proti diskriminaciji, zlasti lezbijk, biseksualcev, gejev in transseksualcev med športniki;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj načelo enakosti spolov vključijo v vse svoje dejavnosti, povezane s športom, predvsem v oblikovanje politik, načrtovanje, proračunske postopke ter razvoj človeških virov z večjim razumevanjem ovir, s katerimi se ženske in dekleta soočajo pri dostopu do športa, športnem udejstvovanju ter izkoriščanju športa, in naj sprejmejo konkretne ukrepe za zagotovitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških na ustreznih ravneh v športnih organih odločanja;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo možnost integriranih programov za šport, da bi odpravili napačne predstave o zmožnostih žensk, pomagali zmanjšati diskriminacijo in stereotipe, povezane s spolom, ter razširili vlogo žensk;

7.  spodbuja ustanovitev ženskih omrežij na področju športa, ki bi spodbujala izmenjavo zgledov najboljše prakse in informacij;

8.  poudarja, da lahko vključevanje deklet v športne dejavnosti skupaj z dečki pomaga pri premagovanju predsodkov in stereotipov, ki pogosto prispevajo k socialni ranljivosti žensk in deklet;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo posebne ukrepe in oblikujejo programe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo mediji o športnih dogodkih poročali uravnoteženo in brez spolne diskriminacije, ter zmanjšale stereotipe o športnicah, nacionalne športne organizacije in organe pa poziva, naj se zavežejo k trajnemu spremljanju napredka na tem področju;

10. ponovno poziva Eurostat, naj oblikuje kazalnike in pridobi statistične podatke o udeležbi moških in žensk v športu;

11.  meni, da so vrhunske športnice zgled mladim; zato poudarja, kako pomembna je vloga medijev za njihovo večjo prepoznavnost;

12. poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja evropske raziskave na področju razlik med spoloma v športu in razlogov, zakaj ženske prekinejo svojo športno kariero; poudarja, da bi morala biti priznanje in finančna podpora športnih združenj in institucij odvisna od zagotavljanja enakosti spolov na vseh področjih ter na vseh športnih ravneh;

13. poziva Komisijo in države članice, naj povečajo ozaveščenost o pomenu kakovostne, starosti prilagojene in za otroke primerne telesne vzgoje za deklice in dečke že v vrtcih, in v ta namen predlaga oblikovanje ustreznih strategij in smernic;

14. poziva države članice, naj spodbujajo partnerstva z visokošolskimi ustanovami, da bi zagotovile vključevanje načela enakosti spolov v izobraževanje športnih strokovnjakov, zlasti učiteljev telesne vzgoje, saj imajo učitelji osrednjo vlogo pri ozaveščanju staršev in učencev o boju proti stereotipom, povezanim s spolom;

15. poziva Komisijo in države članice, naj storijo vse za okrepitev in zagotovitev mešanosti spolov pri športnih dejavnostih v šolskem okolju in javnih športnih objektih;

16. poudarja, da ne bi smeli dopustiti, da bi starši priseljenim dekletom prepovedovali udeležbo v športu in plavanju v šoli, ter da tega ni mogoče opravičevati s kulturnimi ali verskimi razlogi;

17. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo smernice o kombiniranem športnem usposabljanju in splošni telesni vzgoji, ki bi upoštevale vidik spola;

18. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanjepolitično delovanje, naj kljub pravilom ali obveznostim, ki jih ženskam nalagajo kulturni, tradicionalni, zgodovinski ali verski dejavniki v družbi, spodbujata popolno svobodo pri udejstvovanju v vseh vrstah športov za vse ženske in moške;

19. poziva države članice, naj podprejo financiranje glede na spol, torej enakovredno financiranje ženskih in moških športnih klubov ali nacionalnih moštev, da nihče ne bo izključen zaradi finančnih razlogov;

20. poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo specifične ukrepe in programe, s katerimi bi ženskam in moškim zagotovili, da jim ne bi bilo treba opustiti športne kariere, ker ne bi zmogli usklajevati družinskega in poklicnega športnega življenja, ter omogočili usposabljanje in svetovanje, še posebej športnicam, da se bodo lažje vrnile v delovno življenje, zlasti po porodniškem ali starševskem dopustu;

21. želi spomniti, da je treba ob tem pomisliti tudi na kampanje ozaveščanja v vrtcih in šolah, v katerih bi sodelovali nekdanji poklicni športniki in športnice, da bi v otrocih in mladih vzbudili zanimanje za šport oziroma jim ga pomagali ohraniti;

22. zagovarja ustanavljanje jasli v bližini športnih središč in telovadnic, da bodo tudi starši z majhnimi otroki imeli enakovreden dostop do športnih dvoran;

23. poziva Komisijo, naj podpre nadnacionalne projekte za spodbujanje spolu prilagojenega usposabljanja vodstva, trenerjev, sodnikov in medijev, da bi ženskam omogočili opravljanje različnih vlog v športu;

24. poziva Komisijo, naj oblikuje „program izmenjave za športnice“, poviša štipendije ter poveča možnosti usposabljanja in zaposlovanja za športnice, trenerke in druge ženske, ki se poklicno ukvarjajo s tem področjem; poziva Komisijo, naj razvije poklicne standarde v športu, v katerih bi bil zajet tudi izčrpen opis sedanjih in prihodnjih kvalifikacij, specifičnih za to področje;

25. poudarja, da se veliko deklet v mlajših letih ukvarja s športom, v puberteti pa ga številne opustijo, in v zvezi s tem opozarja na raziskavo, ki kaže, da se dekleta soočajo z javnim ali prikritim pritiskom vrstnikov in družin, naj "postanejo ženske" ali naj prevzamejo odgovornosti, ki jim onemogočajo nadaljnjo udeležbo; poziva države članice in nacionalne športne vodstvene organe, naj oblikujejo strategije za programe in trenerje, ki bodo zlasti dekletom, ki se zanimajo za šport, v podporo pri oblikovanju njihove identitete kot športnice;

26. poziva Komisijo in države članice, naj športnikom in športnicam omogočijo enako raven financiranja ter prek Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) sofinancirajo projekte za podporo športni infrastrukturi, ki bo prilagojena potrebam žensk, prek Evropskega socialnega sklada (ESS) pa podprejo razvoj veščin in izboljšajo zaposljivost žensk v športu, vključno z vodilnimi in najvišjimi delovnimi mesti v vplivnih mednarodnih športnih agencijah in zvezah, kot sta Mednarodna zveza nogometnih združenj (FIFA) in Mednarodni olimpijski komite;

27.    poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo finančno podporo športnim združenjem in organizacijam, ki bo pogojena s spoštovanjem načela enakosti spolov na vseh področjih in ravneh.

IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

15.9.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

31

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Regina Bastos, Edit Bauer, Andrea Češková, Tadeusz Cymański, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Iratxe García Pérez, Zita Gurmai, Mary Honeyball, Teresa Jiménez-Becerril Barrio, Nicole Kiil-Nielsen, Rodi Kraca-Cagaropulu (Rodi Kratsa-Tsagaropoulou), Constance Le Grip, Barbara Matera, Elisabeth Morin-Chartier, Siiri Oviir, Antonija Prvanova (Antonyia Parvanova), Raül Romeva i Rueda, Nicole Sinclaire, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Britta Thomsen, Marina Yannakoudakis, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Izaskun Bilbao Barandica, Jill Evans, Christa Klaß, Kartika Tamara Liotard, Marija Nedelčeva (Mariya Nedelcheva), Katarína Neveďalová, Norica Nicolai, Antigoni Papadopulu (Antigoni Papadopoulou), Joanna Senyszyn

(1)

UL C 104 E, 30.4.2004, str. 757.

(2)

UL C 68 E, 18.3.2004, str. 605.

(3)

UL C 291 E, 30.11.2006, str. 292.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

10.11.2011

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

28

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Magdi Cristiano Allam, Zoltán Bagó, Malika Benarab-Attou, Lothar Bisky, Piotr Borys, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Mary Honeyball, Cătălin Sorin Ivan, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Marek Henryk Migalski, Katarína Neveďalová, Doris Pack, Hrisula Paliadeli (Chrysoula Paliadeli), Marco Scurria, Joanna Senyszyn, Emil Stojanov (Emil Stoyanov), Hannu Takkula, Sampo Terho, Helga Trüpel, Gianni Vattimo, Sabine Verheyen

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Liam Aylward, Heinz K. Becker, Ivo Belet, Timothy Kirkhope, Hans-Peter Martin, Georgios Papanikolau (Georgios Papanikolaou)

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Pablo Zalba Bidegain

Zadnja posodobitev: 1. december 2011Pravno obvestilo