Postopek : 2013/2064(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0348/2013

Predložena besedila :

A7-0348/2013

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/12/2013 - 9.5
CRE 10/12/2013 - 9.5

Sprejeta besedila :

P7_TA(2013)0549

POROČILO     
PDF 174kWORD 118k
23. oktober 2013
PE 514.578v02-00 A7-0348/2013

o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi

(2013/2064(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje

Poročevalec: Marco Scurria

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi

(2013/2064(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–   ob upoštevanju členov 165, 166 in 214 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju opredelitve prostovoljnega dela, ki jo je predlagala Mednarodna organizacija dela v svojem priročniku o merjenju prostovoljnega dela (2011),

–   ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1719/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi programa Mladi v akciji za obdobje 2007–2013(1),

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1720/2006/ES z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(2),

–   ob upoštevanju Sklepa št. 1904/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi programa Evropa za državljane za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva za obdobje 2007–2013(3),

–   ob upoštevanju Odločbe Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)(4),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o priznavanju vrednosti neformalnega in priložnostnega učenja na področju evropske mladine(5),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2007 o prostovoljnih dejavnostih mladih (14427/1/2007),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 16. maja 2007 o uresničevanju skupnih ciljev na področju prostovoljnih dejavnosti mladih(6),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. novembra 2008 o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji(7),

–   ob upoštevanju priporočila 2006/961/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost(8),

–   ob upoštevanju svoje izjave z dne 10. marca 2011 o pripravi evropskega statuta za vzajemne družbe, združenja in fundacije(9),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 3. oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v socialni politiki (14552/2011),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v športu pri spodbujanju aktivnega državljanstva(10),

–   ob upoštevanju poročila Komisije o državljanstvu EU iz leta 2010 z dne 27. oktobra 2010 – Odpravljanje ovir za pravice državljanov EU (COM(2010)0603),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 5. septembra 2007 o spodbujanju polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi (COM(2007)0498),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 27. aprila 2009 – Strategija EU za mlade: vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja – Prenovljena odprta metoda koordinacije za obravnavo izzivov in priložnosti za mlade (COM(2009)0200),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 15. septembra 2010 z naslovom Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji (COM(2010)0477),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),

–   ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa „Erasmus za vse“ – Program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport (COM(2011)0788),

–   ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. decembra 2012 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta prostovoljstva 2011 (COM(2012)0781),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij z dne 28. marca 2012 o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU(11),

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU(12),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju, rezultatih in celoviti oceni evropskega leta prostovoljstva 2011,

–   ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A7–0033/2011),

A. ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011 uspešno in imelo pomembne cilje ter je pripomoglo k večji ozaveščenosti o tem vprašanju;

B.  ker je vzpostavitev primernega okolja, v katerem se bo lahko prostovoljstvo uspešno razvijalo in bo dostopno vsem, dolgotrajen proces, v katerem morajo sodelovati vse zainteresirane strani;

C. ker je prostovoljstvo pomemben vidik aktivnega državljanstva in demokracije ter osebnega razvoja, ki vključuje evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, poleg tega pa pomaga spodbujati participativno demokracijo in človekove pravice v EU in zunaj nje;

D. ker je prostovoljstvo pomembno vprašanje v razpravi o javnih politikah;

E.  ker je lahko sodelovanje v prostovoljnih dejavnostih pomemben način za pridobivanje znanj in spretnosti, potrebnih na trgu dela, ter sredstvo za pridobivanje uglednih družbenih položajev v skupnosti;

F.  ker so prostovoljci v veliki meri hrbtenica športa;

G. ker je prostovoljstvo ključni dejavnik individualne in kolektivne emancipacije, solidarnosti in socialne kohezije;

H. ker ima prostovoljstvo poglavitno vlogo pri ustvarjanju družbenega kapitala in krepitvi razvoja pa tudi pri spodbujanju ekonomske in socialne kohezije, s čimer prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

I.   ker je v sklepih Sveta iz oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v socialni politiki poudarjen pomen prostovoljnih dejavnosti za odpravo neenakosti med spoloma;

J.   ker birokratske ovire na nacionalni ravni še vedno omejujejo prostovoljstvo, ki v nekaterih državah članicah še vedno ni dovolj zakonsko priznano;

K. ker se zakoni, ki urejajo prostovoljstvo, pravice prostovoljcev in načini, kako se prostovoljstvo organizira v državah članicah, zaradi različne tradicije in kulture zelo razlikujejo;

L.  ker huda gospodarska kriza, varčevalni ukrepi in davčne obremenitve ogrožajo finančno stabilnost mnogih nevladnih organizacij, športnih organov in prostovoljnih organizacij, ki si v teh težkih časih nadvse prizadevajo za večjo socialno vključenost in blaginjo;

M. ker je treba za ohranitev zapuščine evropskega leta prostovoljstva 2011 na ravni EU razviti ustrezno strukturiran in usklajen pristop do evropske politike prostovoljstva, ki je sedaj razdrobljena med različne službe;

1.  je seznanjen z rezultati evropskega leta prostovoljstva 2011 na ravni komunikacijske kampanje, kot so navedeni v prilogi Komisije, in obžaluje dejstvo, da so zaradi omejenih finančnih virov ti rezultati skopi;

2.  priznava in podpira različne oblike prostovoljstva, ki se v državah članicah izvajajo v okviru nacionalnih organizacij in mreže združenj na lokalni ravni; v zvezi s tem poziva države članice k večkulturnemu pristopu in Komisijo, naj pripravi podrobno analizo nacionalnih praks in tradicije prostovoljstva, da bi spodbudili razvoj skupnega evropskega pristopa;

3.  ugotavlja, da bi z bolj usklajenim skupnim evropskim pristopom k prostovoljstvu ustvarili več priložnosti za mobilnost in zaposljivost mladih, saj bi jim omogočili, da bi pridobili koristne spretnosti in znanja;

4.  je zadovoljen, ker so nekatere države članice sprejele ali spremenile zakonodajo na tem področju, da bi ustvarile ugodne pogoje za prostovoljstvo; priporoča drugim državam članicam, naj ravnajo podobno, pri čemer naj ob uporabi Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev pozornost namenijo krepitvi njihovih pravic;

5.  spodbuja države članice, naj še naprej ustvarjajo okolje, ki omogoča prostovoljstvo, zlasti z vzpostavitvijo pravnega okvira tam, kjer ga še ni;

6.  ugotavlja, da so nekatere države članice upoštevale smernice iz priročnika za merjenje prostovoljstva Mednarodne organizacije dela, ter spodbuja tudi druge države, naj to storijo, da bi imeli na voljo primerljive podatke o prostovoljstvu, ki bi jasno ponazarjali njegov pomemben prispevek družbi;

7.  poziva k sprejetju evropskega statuta prostovoljnih organizacij, s čimer bi omogočili njihovo pravno in institucionalno priznanje;

8.  poudarja, da je treba spodbujati prostovoljstvo, zlasti med šolarji, študenti in drugimi mladimi, da se razširijo obzorja solidarnosti in njej namenjene podpore;

9.  poudarja, da veliko število evropskih potnih listov spretnosti, ki so bila ustvarjena v zadnjih mesecih na spletu, potrjuje uspeh elektronskega portfelja, ki nudi popoln pregled znanj in spretnosti posameznikov, tudi tistih, pridobljenih s prostovoljstvom, ter možnost njihovega uradnega priznanja za poklicne ali učne potrebe;

10. poudarja, da imajo znanja in spretnosti, pridobljene s prostovoljstvom, ki se lahko štejejo kot neformalno in priložnostno učenje in delovne izkušnje, dodano vrednost za življenjepise in poklicno pot;

11. meni, da bi predlagani dokument „Europass Experience“ prostovoljcem omogočil, da navedejo in opišejo znanja in spretnosti, ki so jih razvili med prostovoljnim delom, za katera morda ne dobijo uradnega potrdila, in spodbuja Komisijo, naj glede na priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja čim prej uvede ta dokument;

12. opozarja na pomen omenjenih znanj in spretnosti za spodbujanje mladih k prostovoljstvu in ustvarjanje družbenega kapitala ter hitrejši družbeni razvoj;

13. predlaga, naj se pozornost nameni enakosti spolov v sektorju prostovoljstva, zlasti očitnim razlikam med vodji prostovoljcev, saj na vodilnih položajih prevladujejo moški;

14. poudarja, da bi bilo treba znanja in spretnosti, ki jih mladi pridobijo s prostovoljnim delom, vključiti v evropski potni list spretnosti in Europass, da bi se formalno in neformalno učenje enakovredno obravnavalo;

15. poudarja, da prostovoljstvo mladim, ki so prekinili šolanje, omogoča vključujoče okolje in vključujoče dejavnosti;

16. poudarja svojo podporo pobudi Komisije za ustanovitev evropskih prostovoljskih enot za humanitarno pomoč, ki naj bi pripomogle k hitremu in usklajenemu odzivu Unije na humanitarne krize in hude naravne nesreče z zagotavljanjem podpore za usposabljanje, mobilizacijo in upravljanje prostovoljcev za dejavnosti humanitarne pomoči EU;

17. poudarja, da prostovoljstvo, ki je vse bolj razširjeno med mladimi in starejšimi, spodbuja medkulturno učenje pa tudi občutek evropske identitete in medgeneracijsko solidarnost ter prispeva k aktivnemu staranju in državljanski udeležbi v vseh življenjskih obdobjih;

18. poudarja, da lahko mladi in starejši v okviru prostovoljstva prispevajo k družbi, v zameno pa pridobijo priznanje in zahvalo, tako pa imajo bolj kakovostno in zdravo življenje ter se bolje počutijo;

19. poudarja, da so širok nabor prostovoljnih dejavnosti in enostaven dostop do njih v smislu stroškov, informacij in infrastrukture ter možnost kritja zavarovanja odgovornosti in nezgodnega zavarovanja ključnega pomena za spodbujanje prostovoljstva v vseh starostnih skupinah;

20. meni, da lahko prostovoljstvo kot dejavna metoda oblikovanja civilne družbe prispeva k razvoju medkulturnega dialoga in ima pomembno vlogo v boju proti predsodkom in rasizmu;

21. opaža pomembno vlogo prostovoljstva pri ustvarjanju človeškega in družbenega kapitala in spodbujanju socialne vključenosti; poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo visoko dodano vrednost prostovoljstva v športu, zlasti amaterskem, saj številne športne organizacije brez pomoči prostovoljcev ne bi mogle delovati;

22. poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno priznajo ključni prispevek prostovoljstva v tem obdobju hude gospodarske krize;

23. poudarja, da si je treba nenehno prizadevati za to, da se ženskam omogoči enak dostop do prostovoljnih dejavnosti;

24. izpostavlja potrebo po kontinuiteti med evropskim letom prostovoljstva 2011 in naslednjimi evropskimi leti na to temo v okviru prizadevanj, da se prostovoljstvo prizna kot pomemben odraz dejavne državljanske udeležbe, zato spodbuja Komisijo, naj prostovoljstvo kot pomemben prispevek k dejavnemu državljanstvu vključi v okvir evropskega leta državljanov;

25. poziva države članice, naj zagotovijo trajnost rezultatov, doseženih na nacionalni ravni med evropskim letom prostovoljstva 2011;

26. poziva Komisijo, naj uvede in razvije politiko prostovoljstva ter uporabi odprto metodo usklajevanja, da se spodbudita dialog in sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v različnih državah članicah;

27. poziva države članice, naj v skladu z nacionalnim delovnim pravom sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za institucionalizacijo prostovoljstva;

28. poziva države članice in Komisijo, naj ustanovijo enotno kontaktno točko v obliki službe, pristojne za prostovoljstvo in usklajevanje med službami Komisije in različnimi institucijami na tem področju;

29. poudarja, da je treba z namenom hitrejšega zbiranja informacij v sodelovanju z evropskimi prostovoljnimi organizacijami, združenji in mrežami ustvariti centraliziran portal EU kot vseevropsko platformo za usklajevanje na tem področju, ki naj vključuje podatkovno bazo zgledov najboljše prakse ter oddelek o čezmejnem prostovoljstvu skupaj z informacijami o razpoložljivih programih, stroških in pogojih za sodelovanje;

30. spodbuja države članice, naj vzpostavijo spletišča in iskalnike za nacionalno usklajevanje, ki bodo omogočali preprost in ustrezno strukturiran dostop do prostovoljskih priložnosti za posameznike in možnosti sodelovanja za organizacije;

31. spodbuja države članice, naj zagotavljajo stabilen in trajnosten okvir podpore za nacionalno in čezmejno prostovoljstvo, ki podpira tako prostovoljce kot tudi prostovoljne organizacije; državam članicam priporoča, naj ohranijo nacionalne usklajevalne organe, ustanovljene v okviru evropskega leta prostovoljstva 2011;

32. poziva države članice, naj izvajajo določbe Direktive 2004/114/ES o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela(13) in poenostavijo postopke za izdajanje vizumov ali pa jih odpravijo za vse, ki želijo opravljati prostovoljne dejavnosti v okviru evropske sosedske politike;

33. poziva nacionalne, regionalne in lokalne oblasti, naj zagotovijo ustrezno financiranje, poenostavijo upravne postopke in zagotovijo davčne spodbude za prostovoljne organizacije in mreže, zlasti za manjše organizacije z omejenimi sredstvi; v zvezi s tem poziva, naj se pojasni koncept finančne podpore združenjem, da se financiranje združenj ne bo več zamenjevalo z državno pomočjo, saj bi to lahko oviralo konkurenco v pridobitnem sektorju;

34. poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo mogoče prostovoljno delo v ekonomskem smislu šteti kot sofinanciranje za evropske projekte;

35. poudarja, da je pomembno spodbujati prostovoljstvo tudi v okviru strategije družbene odgovornosti družb v skladu s prostovoljnim mednarodnim usmerjevalnim standardom ISO 26000:2010 o družbeni odgovornosti;

36. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo države članice poskrbele za obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje prostovoljcev in zavarovanje njihovih dejavnosti;

37. poziva države članice, ki še niso sprejele zakonodaje o prostovoljstvu, naj to storijo in s formalnim, neformalnim ter priložnostnim usposabljanjem olajšajo prostovoljstvo, da bodo prostovoljci bolj usposobljeni in bodo bolj odgovorno opravljali svoje delo;

38. poziva države članice, naj olajšajo prostovoljstvo s formalnim, neformalnim ter priložnostnim usposabljanjem, da bodo prostovoljci bolj usposobljeni in bodo bolj odgovorno opravljali svoje delo, saj je njihova predanost v prvi vrsti nesebična in brez osebnih interesov; spodbuja države članice, naj uvedejo programe usposabljanja za prostovoljstvo kot izbirne predmete v izobraževalnih ustanovah;

39. poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo evropsko prostovoljno službo na univerzah in v drugih visokošolskih ustanovah;

40. meni, da prostovoljno delo kot oblika neformalnega učenja pomaga pri razvoju znanj in spretnosti ter poklicnih kvalifikacij, ki prostovoljcem omogočajo lažji vstop ali vrnitev na trg dela;

41. priporoča Komisiji, naj ohrani stike z naslednico zveze evropskega leta prostovoljstva 2011 – Evropsko zvezo za prostovoljstvo – in drugimi organizacijami s področja prostovoljstva ter naj pri akcijskem načrtu za prihodnost ustrezno upošteva priporočila iz političnega programa prostovoljstva v Evropi;

42. poziva Komisijo, naj predvidi ustrezne vire za ustanovitev evropskega sklada za razvoj prostovoljstva, da se zagotovi vzpostavitev ustrezne podporne strukture;

43. poudarja, da je treba nevladnim organizacijam omogočiti lažji dostop do evropskih finančnih sredstev, zlasti iz Evropskega socialnega sklada, na nacionalni in evropski ravni;

44. poziva države članice, naj izvajajo priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja ter še pred ciljnim letom 2018 zagotovijo vzpostavitev formalnih struktur za potrjevanje znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih v okviru prostovoljstva, in s tem za pridobitev priznanih kvalifikacij, ki bi jih morale priznati izobraževalne ustanove, delodajalci in drugi;

45. poziva Komisijo, naj upošteva čas, ki ga prispevajo prostovoljci, pri vseh dodelitvah evropskih sredstev kot upravičeno sofinanciranje v naravi, in naj v sodelovanju s prostovoljnimi organizacijami na podlagi številnih razpoložljivih orodij in modelov razvije sisteme za beleženje in dokumentiranje časa, ki ga prispevajo prostovoljci;

46. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

UL L 327, 24.11.2006, str. 30.

(2)

UL L 327, 24.11.2006, str. 45.

(3)

UL L 378, 27.12.2006, str. 32.

(4)

UL L 17, 22.1.2010, str. 43.

(5)

UL C 168, 20.7.2006, str. 1.

(6)

UL C 241, 20.9.2008, str. 1.

(7)

UL C 319, 13.12.2008, str. 8.

(8)

UL L 394, 30.12.2006, str. 5.

(9)

Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0101.

(10)

UL C 372, 20.12.2011, str. 24.

(11)

CESE 824/2012.

(12)

Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0236.

(13)

UL L 375, 23.12.2004, str. 12.


OBRAZLOŽITEV

Prostovoljstvo je pomemben steber naših demokratičnih in pluralnih družb.

Biti prostovoljec pomeni udeležbo in aktivno prispevanje družbi.

Izraz „prostovoljstvo“ vključuje vse oblike neplačanega dela, ki ga na lastno željo opravijo posamezniki na formalni, neformalni ali priložnostni podlagi.

Vpliv prostovoljstva na družbo je takojšen, saj spodbuja medgeneracijsko solidarnost, prispeva k aktivnemu staranju in državljanski udeležbi v vseh življenjskih obdobjih ter k doseganju cilja socialne vključenosti.

Prostovoljci so dejavni na socialnem in izobraževalnem področju, podpirajo sodelovanje na področju okolja in razvoja ter kulturne dejavnosti na lokalni ravni in na misijah zunaj domovine.

Leta 2011 je bila sprejeta pobuda za uvedbo evropskega leta prostovoljstva, da se izrazi spoštovanje in podpora predanosti prostovoljcev ter organizacij, ki z njimi delajo, ter pomaga pri spoprijemanju z izzivi, s katerimi se prostovoljstvo sooča, kot je zmanjševanje števila aktivnih prostovoljcev ali premik od dolgoročnih obveznosti k specifičnim kratkoročnim projektom.

Po uvedbi evropskega leta prostovoljstva so si številne države začele prizadevati za povečanje sektorja prostovoljstva: mnoge so upoštevale smernice iz priročnika za merjenje prostovoljstva Mednarodne organizacije dela, spodbuditi pa bi bilo treba tudi druge države, naj to naredijo, da bi imeli na voljo primerljive podatke o prostovoljstvu in s tem jasno sliko o njegovem pomembnem prispevku.

Za evropsko leto prostovoljstva 2011 so bili določeni naslednji štirje glavni cilji:

1.   ustvariti okolje, ki bo omogočalo prostovoljne dejavnosti;

2.   izboljšati kakovosti prostovoljnih dejavnosti, tako da se organizatorjem takih dejavnosti da na voljo več instrumentov;

3.   ustrezno priznati prostovoljne dejavnosti;

4.   povečati osveščenost javnosti o pomenu prostovoljnih dejavnosti.

Za dosego naštetih ciljev je bil sprejet širok nabor ukrepov, kar je pripomoglo k uspehu te pobude.

Eden od izstopajočih ukrepov je uvedba evropskega potnega lista spretnosti, ki nudi popoln pregled znanj in spretnosti prostovoljcev z uradnim priznanjem za poklicne ali učne potrebe.

Čeprav je sedanja gospodarska kriza zagotovo hudo otežila izvajanje dejavnosti, katerih poudarek po naravi ni neposredna finančna korist, uspeh opravljenih dejavnosti dokazuje, da lahko solidarnost tudi v težkih razmerah premaga sebičnost.

Prostovoljstvo je vse bolj priložnost za učenje, in pridobivanje kvalifikacij ter znanj in spretnosti na podlagi delovnih izkušenj.

Poročevalec v tem poročilu poziva države članice in Komisijo, naj ustanovijo enotno kontaktno točko v obliki službe, pristojne za prostovoljstvo in usklajevanje med službami Komisije in različnimi institucijami;

Doslej pridobljeni podatki potrjujejo različne pozitivne vidike evropskega leta prostovoljstva 2011 in dokazujejo, kako pomembno je nadaljevati delo v tej smeri, da se prostovoljstvu ne bo namenila pozornost le v okviru enoletne kampanje v sektorju strateškega pomena za EU (med drugim glej Odločbo Sveta št. 37/2010/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva), temveč bo prostovoljstvo postalo poglavitni element politike EU o socialni in kulturni koheziji.


IZID KONČNEGA GLASOVANJA V ODBORU

Datum sprejetja

17.10.2013

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

20

0

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zoltán Bagó, Silvia Costa, Santiago Fisas Ayxela, Lorenzo Fontana, Mary Honeyball, Petra Kammerevert, Morten Løkkegaard, Emma McClarkin, Emilio Menéndez del Valle, Martina Michels, Marek Henryk Migalski, Doris Pack, Monika Panajotova (Monika Panayotova), Marco Scurria, Hannu Takkula, László Tőkés, Sabine Verheyen, Milan Zver

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Iosif Matula, Mitro Repo

Namestniki (člen 187(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Ioan Enciu, Gerben-Jan Gerbrandy

Zadnja posodobitev: 25. november 2013Pravno obvestilo