Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2087(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A7-0385/2011

Predložena besedila :

A7-0385/2011

Razprave :

PV 01/02/2012 - 18
CRE 01/02/2012 - 18

Glasovanja :

PV 02/02/2012 - 12.9
CRE 02/02/2012 - 12.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2012)0025

Sprejeta besedila
PDF 162kWORD 126k
Četrtek, 2. februar 2012 - Bruselj Končna izdaja
Evropska razsežnost v športu
P7_TA(2012)0025A7-0385/2011

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu (2011/2087(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“ (COM(2011)0012),

–  ob upoštevanju Bele knjige Komisije o športu (COM(2007)0391),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Boj proti korupciji v EU“ (COM(2011)0308),

–  ob upoštevanju konvencij Sveta Evrope o nasilju in neprimernem vedenju gledalcev na športnih prireditvah z dne 19. avgusta 1985 in o protidopinških ukrepih z dne 19. avgusta 1990,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. junija 2003 o ženskah v športu(1) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2004 o spoštovanju temeljnih delovnih standardov pri proizvodnji športne opreme za olimpijske igre(2) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2005 o boju proti uporabi nedovoljenih poživil v športu(3) ,

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v nogometu(4) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prisilni prostituciji ob mednarodnih športnih prireditvah(5) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi(6) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2007 o vlogi športa v izobraževanju(7) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu(8) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(9) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2009 o neoporečnosti spletnih iger na srečo(10) ,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2011 o petem kohezijskem poročilu Komisije in strategiji za kohezijsko politiko po letu 2013(11) ,

–  ob upoštevanju svoje izjave z dne 16. decembra 2010 o večji podpori Evropske unije za šport na ljubiteljski ravni(12) ,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011),

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje(13) ,

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 17. junija 2010 o novi strategiji za delovna mesta in rast,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 1. junija 2011 o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2011–2014(14) ,

–  ob upoštevanju Deklaracije iz Punta de l'Este iz decembra 1999 in Unescove okrogle mize o tradicionalnih športih in igrah(15) v zvezi s priznavanjem tradicionalnih športov in iger kot dela nematerialne dediščine in simbola kulturne raznolikosti,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča ter sklepov Komisije o športu,

–  ob upoštevanju Evropske listine o pravicah žensk v športu in projekta Jump in Olympia za močne (močnejše) ženske prek športa,

–  ob upoštevanju listine o ukrepih proti diskriminaciji gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev v športu,

–  ob upoštevanju členov 6, 19 in 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 11. in 12. oktobra 2011(16) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 26. in 27. oktobra 2011 o razvijanju evropske razsežnosti v športu(17) ,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za pravne zadeve, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A7-0385/2011),

A.  ker šport prispeva k uresničevanju strateških ciljev Unije, poudarja temeljne pedagoške in kulturne vrednote ter je gibalna sila povezovanja, saj je namenjen vsem državljanom ne glede na njihov spol, etnično pripadnost, veroizpoved, starost, narodnost, socialne razmere ali spolno usmerjenost;

B.  ker morata Sodišče Evropske unije v svojih sodbah in Komisija pri odločanju o zadevah v zvezi s športom prednostno upoštevati specifično naravo športa;

C.  ker morajo vse zainteresirane strani, tudi snovalci politik, upoštevati specifično naravo športa, strukture v športu, ki temeljijo na prostovoljni dejavnosti, ter socialno in izobraževalno funkcijo športa;

D.  ker je posebnost športa celota posebnih in bistvenih vidikov športa, zaradi katerih se razlikuje od vseh drugih sektorjev dejavnosti, vključno z gospodarskimi; ker bi moralo zanj vendarle veljati evropsko pravo, kadar je to potrebno in primerno, pri čemer je treba obravnavati vsak primer posebej;

E.  ker morajo ukrepi EU na področju športa vedno upoštevati specifično naravo športa ter spoštovati njegove socialne, izobraževalne in kulturne razsežnosti;

F.  ker je šport v skladu z Lizbonsko pogodbo v pristojnosti EU, ki mora spodbujati poštena in odprta športna tekmovanja in sodelovanje med organi, odgovornimi za šport, zaščititi fizično in moralno integriteto športnikov ter krepiti zdravstvene, socialne, kulturne in ekonomske koristi športa, za kar je potrebna ustrezna finančna in politična podpora;

G.  ker šport veliko prispeva h gojenju pozitivnih vrednot, kot so poštena igra, spoštovanje in socialna vključenost;

H.  ker več milijard ljudi po vsem svetu igra športe, ki so jih iznašli, kodificirali in razširili v Evropi, pri čemer je treba dodati, da se je sodobno olimpijsko gibanje rodilo v Franciji, pobudnik pa je bil baron Pierre de Coubertin;

I.  ker je treba razviti športno politiko EU, da bi obravnavali in podprli cilje na področju poklicnih in amaterskih športov;

J.  ker mora biti podpora in spodbujanje športa med invalidi in osebami z motnjami v duševnem razvoju prednostna naloga v EU, saj šport pomembno prispeva k socialni vključenosti, javnemu zdravju in čezmejnemu prostovoljstvu;

K.  ker je prostovoljstvo temelj večine amaterskih športov v Evropi;

L.  ker 35 milijonov prostovoljcev ter neprofitni športni klubi in društva omogočajo razvoj množičnega športa in razširjanje športnih idealov;

M.  ker je šport na podlagi svoje vloge v formalnem in neformalnem izobraževanju odločilen za zdravstveno stanje v sodobni družbi in je bistveni element kakovostnega izobraževanja, prispeva pa tudi k osebni izpolnitvi oseb v tretjem življenjskem obdobju;

N.  ker spodbujanje telesnih in športnih dejavnosti prispeva k velikemu prihranku pri javnih izdatkih za zdravje;

O.  ker se državljani v športu in telesnih dejavnostih udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in dobrega počutja;

P.  ker so prakse v zvezi z uporabo nedovoljenih poživil v nasprotju z vrednotami športa in ker so zaradi njih športniki izpostavljeni hudim nevarnostim, saj povzročajo resno in nepopravljivo škodo za zdravje;

Q.  ker vrhunski šport slavi nekatere najbolj temeljne vrednote športa in jih širi v družbi, v kateri spodbuja športno udejstvovanje;

R.  ker je položaj številnih vrhunskih športnikov po koncu športne poklicne poti negotov;

S.  ker je bistvenega pomena športnike pripraviti na spremembo na njihovi poklicni poti in jim v ta namen poleg športnega usposabljanja zagotoviti tudi splošno izobraževanje ali poklicno usposabljanje;

T.  ker je treba ohraniti in zaščititi temeljne pravice športnikov;

U.  ker na športnih tekmovanjih lahko pride do besednega in fizičnega nasilja in diskriminacije;

V.  ker ženske ukvarjanja s športom ne cenijo dovolj in so premalo zastopane v organih odločanja športnih organizacij;

W.  ker so za športne dejavnosti potrebni posebni in ustrezni objekti, oprema in naprave in ker bi morale imeti tudi šole ustrezne zmogljivosti za spodbujanje telesne vzgoje;

X.  ker ima šport pomembno mesto v evropskem gospodarstvu, saj neposredno ali posredno zaposluje približno 15 milijonov ljudi, to je 5,4 % aktivnega prebivalstva, in letno ustvari dodano vrednost v približni vrednosti 407 milijard EUR oziroma 3,65 % evropskega BDP, ekonomsko cvetoč sektor športa pa tako prispeva k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

Y.  ker kršenje pravic intelektualne lastnine športnih organizacij in razmah digitalnega piratstva, zlasti nedovoljenega neposrednega predvajanja športnih dogodkov, ogroža ekonomiko celotnega športnega sektorja;

Z.  ker šport zaradi soodvisnosti med nasprotniki in konkurenčnega ravnotežja, ki je potrebno za ohranjanje nepredvidljivosti izidov, ne deluje kot tipični gospodarski sektor;

AA.  ker šport zaradi svojih posebnosti in organizacijskih struktur, temelječih na združenjih, ki ne delujejo kot poslovne družbe, ni tipična gospodarska dejavnost in ker je treba razlikovati med športnimi in poslovnimi interesi;

AB.  ker ima lahko evropski socialni dialog pomembno vlogo in ga je zato treba spodbujati;

AC.  ker ima šport pomembno vlogo in razveseljuje veliko državljanov, ki sodelujejo ali navijajo na športnih tekmovanjih ali si jih ogledajo;

AD.  ker so velike športne prireditve in množična športna dejavnost izredne priložnosti za izkoriščanje razvojnih možnosti turizma v Evropi, ki lahko razširja vrednote in načela, povezana s športom;

AE.  ker evropski športni model temelji na zvezah za posamezne športne discipline in ker je zanj značilna neodvisna, demokratična, ozemeljska in piramidna organizacija mehanizmov športne in finančne solidarnosti, kot so načelo napredovanja in nazadovanja ter odprta tekmovanja, ki vključujejo tako klube kot državne reprezentance, vse to pa izhaja iz dolgoletne demokratične tradicije;

AF.  ker je mogoče z vključevanjem navijačev v lastniško in vodstveno strukturo športnih klubov okrepiti preglednost in demokratično odgovornost klubov;

AG.  ker imajo tradicionalne in množične športne organizacije ključno vlogo pri krepitvi kulture, spodbujanju socialne vključenosti in krepitvi skupnosti;

AH.  ker imajo nacionalne reprezentance bistveno vlogo, ker mednarodna tekmovanja ostajajo referenca in ker je treba ukrepati proti naturalizacijam zaradi ugodnosti;

AI.  ker sama narava tekmovanj med nacionalnimi reprezentancami pomeni, da lahko športne zveze in klubi izboljšajo usposabljanje nacionalnih športnikov;

AJ.  ker sta poklicni in množični šport izpostavljena finančni nestabilnosti, ki ju lahko resno prizadene, in ker so zadevne zveze odgovorne za spodbujanje klubov h kulturi načrtovanja in razumnih naložb;

AK.  ker so lahko mednarodni prestopi nevarni za mlade športnike, saj se lahko mladi športniki, ki prezgodaj odidejo od doma, med drugim soočajo s športnimi neuspehi, družinskimi težavami in marginalizacijo v družbenem okolju;

AL.  ker športne zveze nimajo strukturnih in zakonskih sredstev za učinkovito ukrepanje proti vnaprej dogovorjenim izidom tekem;

AM.  ker so igre na srečo zaradi svoje specifičnosti izključene iz področja uporabe direktive o storitvah (2006/123/ES) in nove direktive o pravicah potrošnikov (2011/83/EU);

AN.  ker je financiranje množičnega športa zagotovljeno le, če so imetniki potrebnih nacionalnih licenc za igre na srečo, ki plačujejo davke in financirajo druge cilje javnega interesa v državah članicah, po zakonu dolžni plačati dajatve v javnem interesu in so učinkovito zaščiteni pred nezakonito konkurenco;

AO.  ker je za regulacijo športnih zastopnikov potrebno usklajeno delovanje upravljavskih struktur športa in javnih organov, da bi lahko zoper zastopnike in/ali posrednike, ki kršijo pravila, uvedli učinkovite sankcije;

AP.  ker ima lahko šport vlogo na različnih področjih zunanjih odnosov Unije, med drugim v okviru diplomacije;

Družbena vloga športa

1.  poziva Evropsko komisijo, naj glede na koristi športa z vidika javnega zdravja ter socialne, kulturne in ekonomske koristi športa pripravi ambiciozen predlog proračuna za športno politiko v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira;

2.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo šport postal obvezen predmet v izobraževalnih programih vseh vrst šol, ter poudarja pomen spodbujanja športnega udejstvovanja na vseh stopnjah izobraževanja, vse od zgodnjih let naprej, tako v šolah kot na univerzah in v lokalnih skupnostih, ki bi jih bilo treba spodbujati k zagotovitvi športnih prostorov in ustrezne opreme;

3.  poziva države članice, naj oblikujejo jasne smernice za vključevanje športa in telesne dejavnosti na vseh ravneh izobraževanja v vseh državah članicah;

4.  poudarja pomembnost izobraževanja prek športa in možnosti, da šport pomaga socialno ranljivim mladim pri vračanju na pravo pot, ter poziva države članice, nacionalne zveze, lige in klube, naj razvijajo in podpirajo pobude v zvezi s tem;

5.  poziva države članice, naj spodbujajo in podpirajo sodelovanje med šolami in športnimi klubi; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija nastopiti kot koordinatorka v športu ter zbrati primere najboljših praks v državah članicah in jih v osrednji podatkovni bazi dati na razpolago vsem zainteresiranim stranem v Evropi;

6.  priporoča Komisiji, naj spodbuja športno dejavnost med starejšimi osebami, saj ta spodbuja socialne stike in visoko raven zdravja;

7.  poudarja, da je šport pomembno področje z velikim potencialom za izboljšanje splošne ravni zdravja Evropejcev vseh starosti; zato poziva EU in države članice, naj spodbujajo ukvarjanje s športom ter zdrav način življenja s polnim izkoriščanjem možnosti za športno udejstvovanje, s čimer bodo znižale izdatke za zdravstveno varstvo;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj odločneje podprejo vlogo zdravstvenih strokovnjakov pri promociji ukvarjanja s športom ter naj preučijo, kako bi lahko s pobudami ponudnikov zdravstvenih zavarovanj našli način za spodbujanje ljudi k ukvarjanju s športnimi dejavnostmi;

9.  poudarja, kako pomembno je, da imajo vsi državljani v različnih okoljih dostop do športa, pa najsi bo to v šolah, na delovnih mestih, v obliki rekreacije ali v klubih in društvih;

10.  priznava prizadevanja organizacij, ki prirejajo športne dejavnosti za invalide in osebe z motnjami v duševnem razvoju v EU; poziva Komisijo, države članice in športne organizacije, naj z ustreznimi finančnimi sredstvi spodbujajo športne dejavnosti in tekmovanja za invalide, zlasti z omogočanjem enakega dostopa do športa in z brezplačnim zagotavljanjem športne infrastrukture, prilagojene njihovim potrebam;

11.  poudarja pomemben prispevek športa k socialnemu vključevanju na različnih področjih, med drugim pri državljanski zavzetosti in dojemanju demokracije, spodbujanju dobrega zdravja, razvoju mest, socialnem vključevanju, trgu dela, zaposlovanju, usposabljanju in izobraževanju;

12.  spodbuja države članice in institucije Skupnosti, naj dodelijo več finančnih sredstev organizacijam, ki želijo s športom omogočiti vključevanje ljudi, ki jim grozi socialna izključenost, ali organizacijam, ki spodbujajo šport med invalidi in ljudmi z motnjami v duševnem razvoju;

13.  spodbuja države članice, naj trajno vključijo šport v programe in storitve za resnično integracijo vseh skupin ljudi, ki so izpostavljeni diskriminaciji, ter poziva športne organizacije, naj sprejmejo ustrezne programe usposabljanja za strokovnjake in prostovoljce, namenjene preprečevanju vseh vrst diskriminacije ali rasizma in boju proti njim;

14.  poudarja, da je lahko šport za zgled v družbi, in poziva upravljavske strukture športa, naj prevzamejo vodilno vlogo v boju proti institucionalni diskriminaciji;

15.  opozarja, da v športu ne bi smelo biti diskriminacije glede na spol, in zahteva razširitev uporabe olimpijske listine na vse športne dogodke, zlasti evropske;

16.  poziva Svet, Komisijo, države članice in nacionalne športne vodstvene organe, naj se zavežejo boju proti homofobiji in transfobiji ter naj ustrezno izvajajo zakonodajo in politike proti diskriminaciji, zlasti lezbijk, biseksualcev, gejev in transseksualcev med športniki;

17.  poziva države članice, naj večji poudarek namenijo pomembnosti kakovostne telesne vzgoje za oba spola, in predlaga, da razvijejo potrebne strategije na tem področju;

18.  poudarja, da mora sestava organov odločanja športnih organizacij odražati sestavo generalne skupščine in delež članic in članov ter tako omogočati enak dostop moških in žensk do vodstvenih položajev, tudi na transnacionalni ravni;

19.  spodbuja Komisijo in države članice, naj upoštevajo pomen športa kot načina za spodbujanje miru, gospodarskega razvoja, medkulturnega dialoga, javnega zdravja, vključevanja in krepitve vloge žensk;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj pozovejo Mednarodni olimpijski komite, naj v olimpijsko listino vključi pravilo, ki prepoveduje vsakršne demonstracije ali izraze politične, verske ali rasistične propagande na športnih dogodkih, pri čemer je treba hkrati zagotoviti, da se ne bo izvajal politični pritisk nad ženskami, da morajo kršiti to pravilo, ali da se mu ne bi izogibali tako, da države žensk sploh ne bi izbrale za zastopanje njihovih barv;

21.  poziva športne organizacije, naj še bolj spodbujajo udeležbo žensk v športu in v organih športnih organizacij, tako da jim zagotovijo enak dostop do športnih dejavnosti, zlasti deklicam in ženskam iz prikrajšanih okolij, ter promovirajo udeležbo žensk v športu, moškim in ženskim športom in športnim rezultatom pa namenijo enako pozornost in prepoznavnost; spodbuja države članice, naj pripravijo ukrepe, ki bodo športnicam omogočili uskladitev družinskega in poklicnega športnega življenja, ter naj spodbujajo uvajanje enakosti spolov v vladne politike na področju športa; poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z zagotavljanjem enakih možnosti za športnice in športnike;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo evropske organizacije za promocijo in izvajanje priporočil Evropske listine o pravicah žensk v športu;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj vprašanje vključevanja načela enakosti med spoloma vključijo v vse svoje dejavnosti v zvezi s športom, pri čemer naj se posebej osredotočijo na: dostop priseljenk in žensk iz etničnih manjšin do športa, dostop žensk do položajev nosilcev odločitev v športu in medijsko zastopanost žensk v športu, pri čemer morajo politike in zakonodaja na področju športa temeljiti na načelu enakosti spolov;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo evropske raziskave o posebnostih ženskih športnih dejavnosti in o razlogih, da ženske in dekleta opustijo šport in da ženske še vedno nimajo enakega dostopa do športa;

25.  spodbuja ustanovitev ženskih omrežij na področju športa, ki bi spodbujala izmenjavo zgledov najboljše prakse in informacij;

26.  poudarja, da ne bi smeli dopustiti, da bi starši priseljenim dekletom prepovedovali udeležbo v športu in plavanju v šoli, ter da tega ni mogoče opravičevati s kulturnimi ali verskimi razlogi;

27.  poudarja, da se veliko deklet v mlajših letih ukvarja s športom, v puberteti pa ga številne opustijo; v zvezi s tem opozarja na raziskavo, ki kaže, da se dekleta soočajo z javnim ali prikritim pritiskom vrstnikov in družin, naj „postanejo ženske“ ali naj prevzamejo odgovornosti, ki onemogočajo nadaljnje ukvarjanje s športom; poziva države članice in nacionalne športne vodstvene organe, naj oblikujejo strategije za programe in trenerje, ki bodo zlasti dekletom, ki se zanimajo za šport, v podporo pri oblikovanju njihove identitete kot športnice;

28.  poudarja, da se je treba boriti proti uporabi nedovoljenih poživil ob upoštevanju temeljnih pravic športnikov ter da je treba pri tem pozornost nameniti zlasti najmlajšim športnikom, in sicer s preventivo in kampanjami ozaveščanja; poziva države članice, naj trgovino z nedovoljenimi poživili v svetu športa obravnavajo enako kot trgovino s prepovedanimi drogami in ustrezno prilagodijo nacionalno zakonodajo, da bi izboljšali evropsko usklajevanje na tem področju; poziva Svetovno protidopinško agencijo (WADA), naj oblikuje uporabniku prijazen sistem lociranja, ki bo skladen z zakonodajo EU, ter poudarja potrebo po statističnih podatkih o uporabi nedovoljenih poživil in izogibanju testom, da bi oblikovali prilagojen pristop za boj proti nedovoljenim poživilom;

29.  meni, da mora EU pristopiti h Konvenciji Sveta Evrope proti dopingu v športu, da bi lahko zagotovila bolj enotno izvajanje kodeksa Svetovne protidopinške agencije v državah članicah;

30.  se zavzema za večjo uskladitev zakonodaje, da bi zagotovili učinkovito sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi organi v boju proti uporabi nedovoljenih poživil in drugim vrstam manipulacij športnih dogodkov;

31.  poziva države članice, naj se lotijo vprašanja zasvojenosti z igrami na srečo in zaščite mladoletnih oseb pred nevarnostmi igranja na srečo;

32.  se zavzema za oblikovanje jasnih pravil o zaščiti mladoletnih oseb v tekmovalnih športih ter za razvoj nadaljnjih ključnih zaščitnih ukrepov po posvetovanju z zvezami;

33.  poudarja, da je vzporedno športno in poklicno usposabljanje ključnega pomena za mlade športnike; zato poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z vsemi zadevnimi akterji oblikujejo smernice, ki bodo mladim športnikom poleg usposabljanja na športnem področju zagotovile možnost običajnega šolanja ali poklicnega izobraževanja; spodbuja države članice, naj v zvezi s tem upoštevajo ustrezne izkušnje nekdanjih poklicnih športnikov, ki želijo postati trenerji, uvedejo namenske programe za vrhunske športnike, ki se odločijo za visokošolsko izobraževanje, ter uporabijo njihove izkušnje v splošno korist športa;

34.  poziva države članice, naj razvijejo izobraževalne programe, zasnovane tako, da bodo poklicnim športnikom omogočali, da se hkrati izobražujejo in trenirajo;

35.  predlaga vzpostavitev okvira usposabljanja in kvalifikacij za trenerje ter izobraževanja trenerjev, ki naj se vključi v evropsko ogrodje kvalifikacij in v programe vseživljenjskega učenja, da bi spodbudili razvoj na znanju temelječe družbe in odličnosti trenerjev na amaterski in poklicni ravni;

36.  poudarja vlogo trenerjev pri razvoju in izobraževanju mladih, ki se urijo ne le za šport, temveč tudi za življenje; poudarja, da lahko trenerji usmerjajo mlade pri razvoju zdravega načina življenja;

37.  poziva države članice, naj po temeljitem posvetovanju z zadevnimi zvezami prepovejo dostop do stadionov navijačem, ki so pobudniki nasilja in diskriminacije, in oblikujejo usklajen pristop pri določanju in izvrševanju kazni zanje, naj tesno sodelujejo, da bi se te prepovedi uveljavile za mednarodna srečanja v drugih državah članicah, kjer sicer ne veljajo, ter ob spoštovanju pravic in svoboščin posameznikov pripravijo evropski register za izmenjavo informacij in okrepljeno sodelovanje prek izboljšanega sistema opozarjanja v primeru tekem z visoko stopnjo tveganja;

38.  pozdravlja, da države članice skupaj z evropskimi športnimi zvezami razvijajo minimalne standarde za varnost stadionov in sprejemajo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev največje možne varnosti športnikov in navijačev;

39.  poudarja, da je treba tam, kjer se šport izvaja v naravi, zagotoviti ravnovesje med družbenimi koristmi in zdravjem okolja, v katerem se izvajajo športne dejavnosti;

40.  poudarja potencial športnih prireditev za turizem na lokalni in nacionalni ravni ter poziva države članice, naj podprejo razvoj tega gospodarskega in komercialnega sektorja;

Gospodarska razsežnost športa

41.  se zavzema za upoštevanje posebnega značaja športa v zakonodaji o notranjem trgu in konkurenci, zato znova poziva Komisijo, naj sprejme smernice o uporabi prava EU v športu, da bi odpravili številne pravne negotovosti;

42.  ugotavlja, da je sponzorstvo ključni finančni vir v športu in nudi veliko možnosti ob upoštevanju načel poštene igre na področju financ;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo pomembno mesto prostovoljnim dejavnostim v športu; znova poudarja pomen prostovoljcev v športu in poudarja, da je treba vzpostaviti okvir družbenega priznavanja ter prostovoljcem zagotoviti ustrezno usposabljanje; podpira izmenjavo informacij in najboljše prakse med državami članicami, da bi spodbudili prostovoljstvo v športu, ter preučitev možnosti za vzpostavitev zakonodajnega in davčnega okvira, primernega za dejavnosti športnih zvez;

44.  poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sistem za priznavanje kvalifikacij, ki si jih pridobijo prostovoljci, ter kvalifikacij, potrebnih za opravljanje poklicev, povezanih z reguliranim športom;

45.  poudarja, da je posebej pomembno medsebojno priznavanje tečajev in specializiranega usposabljanja v enotnem evropskem okviru za poklicne strokovnjake, ki v športu delajo kot specialisti (sodniki, trenerji), saj to dolgoročno prispeva k večji konkurenčnosti, s čimer bi lahko preprečili večjo izgubo dohodka;

46.  spodbuja države članice, naj zagotovijo visokošolsko izobraževanje za športnike ter usklajeno priznavanje športnih in izobrazbenih kvalifikacij, da bi povečale mobilnost poklicnih športnikov;

47.  poleg tega spodbuja države članice, naj izboljšajo strukture za vrnitev nekdanjih športnikov v izobraževanje in za njihovo vključevanje v poklicno življenje po koncu poklicne športne kariere;

48.  poziva države članice, naj preučijo načine, kako bi finančno razbremenili poklicne športnike z najnižjimi dohodki, ki imajo kratko in negotovo kariero; znova poudarja, da morajo imeti poklicni športniki, ki so kategorizirani kot športniki ki večino dohodkov zaslužijo v športu, možnost uveljavljati enake pravice kot delavci, kar zadeva socialno varnost;

49.  meni, da je socialni dialog v športu primeren način za doseganje ravnotežja med temeljnimi in delovnimi pravicami športnikov ter posebnim značajem športa;

50.  meni, da je treba ob nenehno rastoči gospodarski razsežnosti športne industrije nemudoma izboljšati s športom povezana vprašanja na bistvenih področjih, kot je prost pretok delavcev in storitev, svoboda ustanavljanja, priznavanje poklicnih kvalifikacij, pravice intelektualne lastnine in pravila o državni pomoči, da bi lahko v športni industriji v celoti izkoristili prednosti notranjega trga;

51.  poudarja, da je centralizirana, izključna in ozemeljska komercialna uporaba pravic za predvajanje športnih tekmovanj bistvena za zagotovitev pravične porazdelitve prihodkov med elitnim in množičnim športom;

52.  meni, da morajo biti športni dogodki, ki naj bi bili izrednega pomena za družbo, dostopni čim širši množici ljudi; poziva države članice, ki tega še niso storile, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo medijskim hišam na svojih ozemljih preprečile, da bi ekskluzivno predvajale take dogodke;

53.  priznava pravico novinarjev do dostopa do organiziranih športnih prireditev javnega pomena in poročanja o njih, da bi zavarovali pravico javnosti do neodvisnih novic in informacij o športnih prireditvah;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj varujejo pravice intelektualne lastnine v športnih vsebinah ob upoštevanju pravice javnosti do obveščenosti;

55.  meni, da so športne stave oblika komercialne uporabe tekmovanj, ter poziva Komisijo in države članice, naj športne stave zaščitijo pred nedovoljenimi dejavnostmi, ponudniki brez licence in sumi o vnaprejšnjih dogovorih o izidih tekem, zlasti s priznanjem lastninskih pravic organizatorjev za njihova tekmovanja, zagotovitvijo izdatnega prispevka ponudnikov športnih stav za financiranje množičnega športa in zaščito integritete tekmovanj s poudarkom na izobraževanju športnikov; vendar meni, da take lastninske pravice ne smejo posegati v pravico do kratkega poročanja v skladu z Direktivo 2007/65/ES (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah);

56.  znova poziva Komisijo, naj opredeli smernice o državni pomoči in natančneje določi, kakšna vrsta javne podpore je zakonita za uresničevanje družbenih, kulturnih in izobraževalnih ciljev, ki jih ima šport;

57.  poziva države članice k učinkovitemu boju proti korupciji in zagotavljanju etike športa; zato meni, da je nujno v vseh državah vzpostaviti stroga pravila za finančni nadzor klubov;

58.  spodbuja športna društva, naj sodelujejo z organi pregona, med drugim z izmenjavo informacij, da bi se lahko ustrezno in učinkovito borili proti vnaprejšnjim dogovorom o izidih tekem in drugim prevaram v športu;

59.  poziva Komisijo, naj predlaga konkretne ukrepe za zagotovitev financiranja športa z loterijskimi sredstvi;

60.  poudarja, da Komisija ob pravem času uvaja satelitske račune na področju športa, saj to omogoča ocenjevanje s športom povezanih dejavnosti na nacionalni ravni po enotnih standardih, s čimer bi lahko odkrili nepravilnosti, hkrati pa prinaša dodano vrednost evropskemu gospodarstvu in enotnemu trgu;

61.  poziva Komisijo in države članice, naj na konkreten način spodbujajo izmenjavo dobrih praks in tesno sodelovanje na tehničnem in raziskovalnem področju v športu;

62.  meni, da imajo lokalne in regionalne oblasti temeljno vlogo pri razvijanju evropske razsežnosti v športu, saj njihove institucionalne zadolžitve vključujejo storitve za javnost na športnem področju ter dodeljevanje sredstev za športne dejavnosti in infrastrukturo, ki jo te zahtevajo;

63.  vztraja, da bi moral množični šport prejemati sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, ki bi morala podpreti naložbe v športno infrastrukturo, ter poziva Komisijo in države članice, naj za Unijo pripravijo poseben proračunski program na področju športa, kot je zdaj mogoče v skladu s členom 165 PDEU;

Organizacija športa

64.  ugotavlja, da športne strukture v Evropi temeljijo na načelih nacionalnosti in teritorialnosti;

65.  znova potrjuje svojo privrženost evropskemu športnemu modelu, v katerem imajo zveze osrednjo vlogo in katerega temelj sestavljajo različni akterji, vključno z navijači, športniki, klubi, ligami, zvezami in prostovoljci, ki imajo ključno vlogo pri podpiranju celotne strukture športa;

66.  zahteva zmanjšanje ovir za prostovoljstvo v športu v EU;

67.  poudarja pomembno vlogo lokalnih organov pri spodbujanju športa med vsemi pripadniki družbe in poziva te organe, naj aktivno sodelujejo na evropskih forumih, kjer potekajo razprave in dialog o športu;

68.  opozarja, da je dobro upravljanje v športu pogoj za samostojnost in samoreguliranje športnih organizacij v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti in demokracije, ter poudarja potrebo po politiki ničelne strpnosti do korupcije v športu; poudarja potrebo po ustrezni zastopanosti vseh zainteresiranih strani v postopku odločanja;

69.  poziva države članice in upravljavske strukture športa, naj aktivno spodbujajo socialno in demokratično vlogo športnih navdušencev, ki podpirajo načela poštene igre, pri čemer naj spodbujajo njihovo vključevanje v lastniške in vodstvene strukture športnih klubov ter jih obravnavajo kot pomembne zainteresirane strani v upravljavskih strukturah športa;

70.  trdi, da bi morali športni klubi svojim športnikom, ki so vpoklicani v nacionalno reprezentanco, omogočiti, da igrajo zanjo, in priznati njihov prispevek k uspešnosti večjih turnirjev nacionalnih reprezentanc, kar bi se lahko odražalo tudi v mehanizmih zavarovanja, ter poudarja, da ni mogoče uporabiti enakega univerzalnega pristopa v vseh športih;

71.  poudarja, da je usposabljanje športnikov na lokalni ravni in vlaganje v športno izobraževanje potrebno za trajnostni razvoj športnih gibanj v Evropi ter za razširjanje njegovega pozitivnega učinka pri posameznikih in v družbi; zato meni, da je treba zagotoviti, da vrhunski šport ne bo vplival na razvoj mladih športnikov, amaterskih športov in ključno vlogo množičnih športnih organizacij; poudarja, da je treba izenačiti in priznavati diplome in kvalifikacije v športu;

72.  znova izraža zavezanost pravilu glede „domačih igralcev“ in meni, da bi to lahko bil zgled za druge poklicne lige v Evropi; poleg tega podpira prizadevanja upravljavskih struktur športa za spodbujanje usposabljanja mladih športnikov na lokalni ravni v okvirih prava EU, da bi okrepili tekmovalno ravnotežje na tekmovanjih in zagotovili zdrav razvoj evropskega športnega modela;

73.  meni, da je razvoj novih talentov ena od ključnih dejavnosti športnih klubov in da lahko prevelika odvisnost od prestopov športnikov spodkopava športne vrednote;

74.  poudarja pomen nadomestil za usposabljanje, ker so učinkovit mehanizem zaščite centrov za usposabljanje in pomenijo pravično donosnost naložbe;

75.  meni, da bi moral biti poklic zastopnikov regulirana poklicna dejavnost, za katero bi se morala zahtevati zadostna uradna kvalifikacija, zastopniki pa bi zaradi preglednosti morali imeti davčni domicil na ozemlju Unije; poziva Komisijo, naj v sodelovanju s športnimi zvezami, združenji športnikov in združenji zastopnikov razvije in uvede evropski sistem licenciranja in registracije, ki ga bosta dopolnjevala kodeks ravnanja in kazenski mehanizem;

76.  predlaga uvedbo nejavnega evropskega registra zastopnikov športnikov v okviru športnih zvez, v katerem bi zastopniki navedli imena športnikov, od katerih so dobili pooblastilo, da bi zaščitili športnike, zlasti mlajše od 18 let, ter omejili tveganje za navzkrižje interesov; meni, da bi moralo biti plačilo zastopnika za prestope nakazano v več obrokih skozi celotno trajanje pogodbenega razmerja, v katero vstopi športnik s prestopom, pri čemer bi bilo celotno plačilo odvisno od izpolnitve te pogodbe;

77.  poziva države članice, naj obstoječe predpise v zvezi z zastopniki športnikov in posredniki dopolnijo z odvračilnimi sankcijami ter naj te sankcije dosledno izvajajo;

78.  poziva upravljavske strukture športa, naj zagotovijo bolj pregledno delovanje zastopnikov športnikov in naj sodelujejo z organi držav članic pri izkoreninjanju koruptivnih praks;

79.  pozdravlja študijo, ki jo je Komisija naročila v zvezi z ekonomskim in pravnim učinkom prestopov športnikov; poleg tega meni, da je treba podpreti pobude športnih zvez za povečanje preglednosti mednarodnih prestopov;

80.  meni, da so sistemi, ki so jih uvedle upravljavske strukture športa, da bi zagotovile več preglednosti v postopkih mednarodnih prestopov športnikov, korak v pravo smer, saj so v skladu z načelom dobrega upravljanja in ščitijo integriteto športnih tekmovanj;

81.  jasno izraža podporo sistemom podeljevanja licenc in pošteni igri na področju financ, ker klube spodbujajo, da prispevajo glede na svojo dejansko finančno zmogljivost;

82.  meni, da ti ukrepi prispevajo k boljšemu upravljanju, dolgoročni finančni stabilnosti in vzdržnosti klubov ter finančni pravičnosti v okviru evropskih tekmovanj, zato poziva Evropsko komisijo, naj prizna skladnost teh pravil s pravom EU;

83.  pozdravlja prizadevanje športnih zvez za prepoved lastništva več športnih klubov, ki sodelujejo na istem tekmovanju; meni, da je treba ponudnikom športnih stav prepovedati, da bi imeli nadzorni delež v subjektu, ki organizira tekmovanje ali na njem sodeluje, subjektom, ki organizirajo tekmovanje ali na njem sodelujejo, pa prepovedati, da bi imeli nadzorni delež v ponudniku športnih stav za prireditve, ki jih organizirajo ali na katerih sodelujejo;

84.  poziva države članice, naj storijo vse potrebno, da bi preprečile in kaznovale nezakonite dejavnosti, ki vplivajo na integriteto športa, ter naj takšne dejavnosti obravnavajo kot kazniva dejanja, zlasti kadar so povezana s športnimi stavami, torej ko gre za namerno in goljufivo prirejanje rezultatov športnega tekmovanja ali ene od njegovih faz zaradi ustvarjanja koristi, ki ne izhaja iz samega običajnega poteka športa ali njegove negotovosti;

85.  poziva športne zveze, naj tesno sodelujejo z državami članicami, da bi zaščitile integriteto športa;

86.  poziva Evropsko komisijo, naj ukrepa zoper nepreglednosti v primeru prestopov in zoper vnaprejšnje dogovore o izidih tekem, kot je napovedala v svoji strategiji za boj proti korupciji v EU, in v ta namen oblikuje minimalna pravila v zvezi z opredelitvijo kaznivih dejanj na tem področju;

87.  je zelo zaskrbljen zaradi resnih nezakonitih dejavnosti v športu, kot je pranje denarja, in poziva države članice, naj okrepijo medsebojno sodelovanje v boju proti tem dejavnostim in zagotovijo večjo preglednost finančnih transakcij, povezanih s prestopi igralcev in delom zastopnikov;

88.  vztraja, da je treba oblikovati instrumente za spodbujanje sodelovanja med javnimi in športnimi organi ter ponudniki iger na srečo pri obravnavi športnih goljufij in da se lahko predvidi sodelovanje z Europolom in Eurojustom;

89.  priznava legitimnost športnih sodišč za reševanje sporov na področju športa, če spoštujejo temeljno pravico državljanov do poštenega sojenja; poziva Mednarodno športno razsodišče (CAS), naj pri reševanju sporov v športu, ki izvirajo iz EU, upošteva določbe prava Unije;

90.  poziva Komisijo, naj do leta 2012 predstavi predlog za boljše razumevanje posebnosti športa in izvajanje konkretnih ukrepov za njihovo obravnavo ob polnem upoštevanju besedila člena 165 PDEU;

Sodelovanje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami

91.  poziva Komisijo in države članice, naj glede vprašanj, kot so mednarodni prestopi športnikov, izkoriščanje mladoletnih športnikov, vnaprejšnji dogovori o izidih tekem, piratstvo in nezakonite stave, sodelujejo z državami nečlanicami; prav tako poudarja pomen krepitve mednarodnega sodelovanja za razvoj športa v državah v razvoju;

92.  z zanimanjem pričakuje rezultate sistemov, vzpostavljenih za spremljanje preglednosti in finančne pravičnosti ter za boj proti korupciji in trgovini z ljudmi; poudarja, da je treba vzpostaviti sistem, ki bo skladen z zakonodajo EU in določbami o varstvu podatkov; poziva športne vodstvene organe, naj podatke iz sistema nadzora prestopov povežejo z drugimi protikorupcijskimi sistemi, da bi izboljšal nadzor v boju proti prirejanju izidov tekem;

93.  poudarja, da je treba posvetiti pozornost nezakonitemu organiziranju iger na srečo v EU in zunaj nje, saj se lahko te dejavnosti izognejo sistemom za odkrivanje goljufij v športu;

94.  poziva Komisijo in države članice, naj pri vsakršnem sodelovanju z državami, ki niso članice EU, spodbujajo spoštovanje olimpijskih pravil in predpisov povsod po svetu;

95.  poziva klube, naj upoštevajo zakonodajo na področju priseljevanja pri sklepanju pogodb z mladimi športniki iz držav nečlanic in zagotovijo skladnost vseh pogodbenih določil z veljavno zakonodajo; poziva, naj imajo mladi športniki možnost, da se, če želijo, varno vrnejo v državo izvora, zlasti če na poklicni poti ne uspejo; v zvezi s tem poudarja, da je bistveno učinkovito izvajanje zakonodaje;

96.  poudarja, da je treba okrepiti varstvo mladoletnikov pri mednarodnih prestopih; meni namreč, da so lahko mednarodni prestopi nevarni za mlade športnike, ki so posebno ranljivi, ker so prezgodaj zapustili družino in domovino, zato bi jim morale športne organizacije nameniti stalno pozornost;

97.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj kljub pravilom ali obveznostim, ki jih ženskam nalagajo kulturni, tradicionalni, zgodovinski ali verski dejavniki v družbi, spodbujata popolno svobodo pri udejstvovanju v vseh vrstah športov za vse ženske in moške;

Evropska identiteta s pomočjo športa

98.  poziva Komisijo, naj razširi obstoječe programe, ki promovirajo šport kot instrument razvojne politike Komisije, in naj pripravi nove pobude na tem področju;

99.  poziva Komisijo, naj:

   vsako leto organizira „evropski dan športa“, ki bo promoviral socialno in kulturno vlogo amaterskega in poklicnega športa ter koristi športa za javno zdravje;
   s finančno pomočjo in potrebnim nadzorom podpre vsakoletno imenovanje „evropske prestolnice športa“ pod vodstvom Zveze evropskih prestolnic športa (ACES);
   podpre lokalne, tradicionalne, avtohtone športe, ki so del bogate kulturne in zgodovinske raznolikosti EU ter simbolizirajo geslo „združena v raznolikosti“, pri čemer naj krepi ozaveščenost o teh igrah, med drugim tudi s promocijo evropskega zemljevida in evropskih festivalov;
   vzpostavi program mobilnosti in ustrezne ukrepe za mlade amaterske športnike in trenerje ter jim tako omogoči učenje novih metod treninga, hkrati pa določi najboljše prakse, razvija evropske vrednote v športu, kot so poštena igra, spoštovanje in socialna vključenost, ter spodbuja medkulturni dialog;
   podpre program mobilnosti za izmenjavo športnih trenerjev;
   sodeluje z državami članicami in športnimi organizacijami, da skupaj zaščitijo temeljno integriteto množičnega športa;
   podpre dejavnosti držav članic na področju zbiranja podatkov in raziskav z namenom izmenjave najboljših praks;

100.  predlaga, naj se evropska zastava izobesi na velikih mednarodnih športnih prireditvah, organiziranih na ozemlju Unije, in predlaga športnim zvezam, naj razmislijo o ideji, da bi bila ta zastava natisnjena na majicah športnikov iz držav članic ob državni zastavi; poudarja, da mora biti odločitev glede morebitne uporabe te možnosti v celoti prostovoljna in prepuščena državam članicam in športnim organizacijam;

o
o   o

101.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim zvezam.

(1) UL C 68 E, 18.3.2004, str. 605.
(2) UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1067.
(3) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 590.
(4) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 143.
(5) UL C 291 E, 30.11.2006, str. 292.
(6) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 232.
(7) UL C 282 E, 6.11.2008, str. 131.
(8) UL C 271 E, 12.11.2009, str. 51.
(9) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16.
(10) UL C 87 E, 1.4.2010, str. 30.
(11) Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0316.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0498.
(13) UL C 326, 3.12.2010, str. 5.
(14) UL C 162, 1.6.2011, str. 1.
(15) Almati, Kazahstan, od 5. do 6. novembra 2006.
(16) CdR 66/2011 fin.
(17) CESE 1594/2011, SOC/413.

Zadnja posodobitev: 3. maj 2013Pravno obvestilo