skip to content
 
 
 

Če bi mladi odločali o prihodnosti EU, bi ...

16/04/2021

Oglejte si pogovor mladih ambasadorjev Evropskega parlamenta z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem, v katerem so predstavili svoje poglede na nekatere ključne izzive pred EU.

Evropska unija je trenutno, tako kot ves svet, ujeta v pandemijo novega koronavirusa, zato je osredotočena predvsem na boj proti virusu in prizadevanje za zmanjšanje gospodarskih in družbenih posledic, ki jih je povzročilo njegovo širjenje. A to še zdaleč ni edini izziv, s katerim se trenutno spoprijema Unija, ključno za njeno prihodnost bo tudi, kako se bo lotila zmanjševanja podnebnih sprememb, prilagajanja digitalizaciji in spremembam na trgu delovne sile, upravljanja migracij, ...

O teh in drugih temah je tekla beseda v razpravi Če bi jaz odločal(a) o prihodnosti EU, bi ..., v kateri so dijaki, ki sodelujejo v projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, svoja mnenja, ideje in predloge izmenjali z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. Posnetek razprave si oglejte na tej povezavi.

Evropski komisar je uvodoma povzel cilje in prednostne naloge aktualne Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen, pri čemer je izpostavil predvsem zeleni dogovor in digitalno preobrazbo, »ne le gospodarstva, ampak tudi našega načina življenja«, okrepljeno vlogo EU v svetu in pa, seveda, obvladovanje pandemije in okrevanje evropskega gospodarstva po njej. Prav trenutna kriza, tako Lenarčič, nam jasno kaže, da se moramo ključnih izzivov lotiti skupaj, ker smo tako uspešnejši pri njihovem obvladovanju.

Svoje predloge ukrepov za prilagoditev Evropske unije na ključne izzive prihodnosti so predstavili dijaki enajstih slovenskih srednjih šol in dijaških domov: Gimnazija Slovenske Konjice, Biotehniška šola Šempeter pri Gorici, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Srednja gostinska in turistična šola Radovljica, Gimnazija Ilirska Bistrica, Druga gimnazija Maribor, Gimnazija Ormož, Srednja prometna šola Maribor, Gimnazija Nova Gorica in Tretja gimnazija Maribor.

Z znanjem nad podnebne spremembe in v digitalno prihodnost

V okviru boja proti podnebnim spremembam so mladi ambasadorji Evropskega parlamenta, med drugim, poudarili, da je pomembna predvsem trdnost dogovora med državami glede zastavljenih ciljev, ki so v evropskem primeru zastavljeni zelo ambiciozno. Poleg tega pa je za njihovo uresničitev ključnega pomena podpora javnosti, zaradi česar bi morali vložiti znaten napor v ozaveščanje in izobraževanje ljudi o pomenu tovrstnih sprememb. Našteli so tudi vrsto drugih predlogov, od krepitve javnega prevoza in reforme proizvodnje mesa, do zelenih davkov in odločnih ukrepov na področju zmanjšanja porabe energije in drugih dobrin.

Izobraževanje je po mnenju dijakov ključnega pomena tudi pri prilagajanju digitalizaciji kot enemu ključnih trendov, ki odločno spreminja naše družbe, ne le v gospodarstvu, ampak na vseh področjih našega življenja. Zato predlagajo intenzivno in sistematično digitalno opismenjevanje, od osnovne šole pa vse do poslovnih organizacij. Ker so mlajši pogosto bolj vešči na tem področju, predlagajo njihovo vključevanje preko počitniškega dela in praks v podjetja, kjer bi usposabljali starejše zaposlene, obenem pa si nabirali izkušnje za vstop na trg delovne sile. Prav tako si želijo hitrejše digitalizacije na monetarnem področju, v trgovini, šolstvu, ...

Ena izmed tem, ki v Evropski uniji dvigajo veliko prahu in od njenih odločevalcev zahtevajo učinkovitejše naslavljanje, so tudi migracije in integracija priseljencev. Dijaki so v svojih predlogih komisarju Lenarčiču izpostavili predvsem potrebo po izboljšanju stikov med tujci in domačim prebivalstvom, kar bi prvim omogočilo lažjo polnopravno vključitev v novo okolje, pri drugih pa zmanjšalo strah pred priseljenci. K temu bi, tako dijaki, prispevala tudi umiritev retorike nekaterih politikov, predvsem pa odločnejši mednarodni angažma Evropske unije in njenih članic pri odpravljanju vzrokov migracij v družbah njihovega izvora.

V teh časih pa seveda ne moremo mimo okrevanja po pandemiji covida-19. Mladi ambasadorji so izpostavili predvsem potrebo po krepitvi služb, ki so neposredno vpete v boj proti širjenju virusa in zdravljenju obolelih, torej zdravstvenih služb, osebja v domovih za ostarele, ... Gospodarskih posledic bi se lotili na eni strani s krepitvijo sodelovanja med državami, na drugi pa s spodbujanjem domače proizvodnje in podjetij ter s pravičnejšo obdavčitvijo. A treba je poskrbeti tudi za tiste, ki jih je pandemija neposredno prizadela, zato so se zavzeli za sistematično psihološko in siceršnjo pomoč starejšim, prebolelim in svojcem preminulih.

Evropski komisar Janez Lenarčič je z izčrpnimi komentarji poskrbel, da so dijaki dobili širši uvid v obravnavano problematiko in povezane ukrepe Evropske unije, za zaključek pa je ponovno izpostavil pomen (evropskega) povezovanja za uspešnejše in učinkovitejše naslavljanje skupnih izzivov prihodnosti.

Ste zamudili prejšnje razprave?

Posnetek tokratne razprave si lahko ogledate tukaj. Z njo smo zaključili letošnji ciklus debat Če bi jaz odločal(a), bi ..., v katerih smo o ključnih evropskih temah spregovorili z vsemi osmimi evropskimi poslanci iz Slovenije in komisarjem Janezom Lenarčičem.

Ste zamudili katero od dosedanjih debat? Ogledate si jih lahko na spodnjih povezavah: