Če bi mladi odločali o prihodnosti izobraževanja, bi ...
V Hiši EU v Ljubljani smo 24. februarja gostili drugo letošnjo razpravo mladih ambasadorjev Evropskega parlamenta z evropskimi poslanci. Tokrat smo prisluhnili predlogom dijakov o razvoju izobraževanja.
Dijaki in dijakinje, ki sodelujejo v projektu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, so v razpravi z evropskima poslancema dr. Milanom Zverom (ELS) in Ireno Jovevo (Renew Europe) ter Alešem Ojsterškom iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, predstavili svojo vizijo prihodnosti izobraževanja. Posnetek pogovora, ki je v petek, 24. februarja, potekal v Hiši EU v Ljubljani, si lahko ogledate na tej povezavi.
Kakšna je prihodnost izobraževanja v EU?
Čeprav izobraževanje sodi v domeno nacionalnih oblasti, je tudi EU tista, ki s svojimi aktivnostmi podpira države članice pri zagotavljanju kakovostnega formalnega in neformalnega izobraževanja ter uspodabljanja. Gostje razprave so v kratkem uvodnem pogovoru predstavili svoje poglede na prihodnost formalnega in neformalnega izobraževanje ter vpliv EU na to področje.
Poslanka Irena Joveva je poudarila, da ima EU s svojii priporočili, akcijskimi smernicami, resolucijami in različnimi programi za neformalno učenje velik vpliv na razvoj izobraževanja v državah članicah. Poslanec Milan Zver je dodal, da formalno učenje izgublja svoj monopol in da v ospredje vedno bolj prihaja tudi pomen neformalnega učenja, na področju katerega je EU zelo aktivna z različnimi programi, kot so Erasmus in Evropska solidarnostna enota.
Aleš Ojsteršek iz Ministrstva za vzgojo in izobraževanje je ob tem poudaril, da se izobraževanje ves čas odziva na potrebe družbe, v kateri deluje, vendar je razvoj družbe vedno hitrejši, zato se morajo tudi izobraževalni moduli hitreje prilagajati in spreminjati.
Ideje mladih za prihodnost izobraževanja
Svoje predloge glede prihodnosti izobraževanja so tokrat predstavili dijaki trinajstih srednjih šol in dijaških domov: GEPŠ Piran, Gimnazija Celje-center, Šola za storitvene dejavnosti Velenje, Gimnazija Kranj, Gimnazija Litija, Srednja šola Domžale, Gimnazija Šiška, I. gimnazija v Celju, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Gimnazija Bežigrad, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Strokovno izobraževalni center Ljubljana in Gimnazija Murska Sobota.
V njih so, med drugim, izpostavili potrebo po zagotovitvi več praktičnega pouka, obvezne izmenjave med šolami iz različnih držav članic, uvedbo sprejemnih izpitov na fakultetah, večji poudarek na vseživljenjskem učenju in uvedbo novih predmetov, kot so finančno opismenjevanje in nudenje prve pomoči, zmanjšanje števila predmetov in s tem razbremenitev učencev, uvedbo EU štipendij ter modernizacijo učnega okolja.
Naslednjič bo tekla beseda o prihodnosti zaposlovanja
Posnetek razprave o prihodnosti izobraževanja si lahko ogledate na tej povezavi, z razpravami Če bi jaz odločal(a), bi ... pa bomo nadaljevali že prihodnji mesec, natančneje v petek, 17. marca, ko bodo dijaki in dijakinje na Gimnaziji Nova Gorica z evropskima poslancema Romano Tomc (ELS) in Matjažem Nemcem (S&D) spregovorili o prihodnosti zaposlovanja.
Četrta letošnja razprava bo sledila v petek, 21. aprila, na njej pa bodo mladi ambasadorji Parlamenta v Novem mestu predstavili svoje zamisli o razvoju energetike poslancema Francu Bogoviču (ELS) in Milanu Brglezu (S&D).