skip to content
 
 
 

Raziskava Parlameter: EU se ustrezno spopada s pandemijo, a potrebuje reforme

12/02/2021

Pandemija covida-19 je okrepila prepričanje državljank in državljanov, da je EU pravi naslov za oblikovanje učinkovitih rešitev za spopad z novim koronavirusom in njegovimi posledicami.

Nova raziskava javnega mnenja kaže, da slabo leto po začetku pandemije novega koronavirusa vsak drugi prebivalec Evropske unije verjame, da se stvari premikajo v pravo smer, kar je opazno večji delež kot v obdobju pred pandemijo. V Sloveniji je porast zaupanja v ubrano smer EU še mnogo izrazitejši, deli si ga kar 60% vprašanih.

Še bolj enotni so Evropejci v prepričanju, da je sodelovanje in usklajevanje ukrepov pravi način za premagovanje trenutne krize. Skoraj tri četrtine vprašanih (72%) tako meni, da bo načrt EU za okrevanje gospodarstvu njihove države omogočil hitrejše okrevanje in odpravljanje posledic pandemije. V Sloveniji je ta delež še nekoliko višji - 76%.

Krepitev ugleda Unije

Tudi zaradi navedenega se je delež Evropejcev, ki imajo pozitivno mnenje o EU, povečal na 50%, medtem ko jih ima 35% o njej nevtralno mnenje. Še bolj izrazito je ugled Unije poskočil v Sloveniji, kjer nanjo v pozitivni luči gleda 58% državljanov, v nevtralni 34%, le 8% pa jih ima o njej negativno mnenje.

Če gre soditi po mnenju anketirancev, je pred EU svetla prihodnost. V to jih namreč verjame kar dve tretjini na ravni Unije in kar 78% vprašanih v Sloveniji. Naša država se je glede na delež optimistov skupaj z Malto uvrstila tik pod vrh evropske lestvice; za odtenek več so jih izmerili samo še na Irskem.

Le petina pričakuje izboljšanje že v enem letu

Optimizem pa precej splahni, ko gre za mnenje o vplivu pandemije covida-19 na osebna pričakovanja anketirancev. Več kot polovica (53%) jih namreč meni, da bo gospodarski položaj v njihovi državi čez leto dni slabši kot je danes; nasprotnega mnenja je samo vsak peti Evropejec. V Sloveniji poslabšanje gospodarskega položaja pričakuje kar dve tretjini (65%) vprašanih.

Da bo pandemija negativno vplivala tudi na njihove osebne življenjske pogoje, meni dobra tretjina (35%) Slovencev, 44% jih verjame, da bodo enaki, 21% pa da se bodo izboljšali. Nekoliko manj črnogledi so v tem pogledu prebivalci celotne EU. Dobra polovica jih pričakuje, da bodo življenjski pogoji ostali enaki, skoraj četrtina pa, da se bodo poslabšali.

Prednostne naloge Evropskega parlamenta

S katerimi novimi ključnimi prednostnimi nalogami bi se moral ukvarjati Evropski parlament? Skoraj polovica anketirancev (48%) meni, da je to boj proti revščini in družbenim neenakostim. To področje so kot prvo navedli vprašani v vseh članicah EU razen na Finskem, Češkem, Danskem in Švedskem, kjer so anketiranci kot prvo prioriteto navedli boj proti terorizmu in kriminalu. Na ravni EU je na drugem mestu boj proti terorizmu in kriminalu (35%), sledita  kakovostno izobraževanje za vse (33%) ter zaščita okolja (32%).

Tudi 63% anketirancev iz Slovenije je na prvo mesto uvrstilo boj proti revščini in družbenim neenakostim, kar je najvišji delež za Portugalsko in Ciprom, na drugo mesto so uvrstili boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu (38%), na tretje pa ukrepe za varstvo okolja in zaščito biotske raznolikosti (32%).

Podpora reformi EU

Pandemija in drugi globalni izzivi, kot so podnebne izredne razmere, krepijo zahteve državljank in državljanov po temeljiti reformi EU. 63% vprašanih tako želi, da bi imel Evropski parlament v prihodnosti pomembnejšo vlogo. V Sloveniji je ta delež z 78% med najvišjimi v EU. 

Medtem ko se je pozitivna podoba EU konec minulega leta krepila, velja enako tudi za pozive k spremembam: le 27% vprašanih (25% v Sloveniji) podpira EU v sedanji obliki, medtem ko jih  44% (v Sloveniji 47%) »še kar podpira EU, vendar si želijo njene reforme«. 22% anketiranih (v Sloveniji 25%) pa je »še kar skeptičnih do EU, a bi si utegnili premisliti, če bi prišlo do radikalne reforme«.

Več o raziskavi

Javnomnenjsko raziskavo, ki si jo lahko skupaj z nacionalnim izvlečkom ogledate na tej povezavi, je med 20. novembrom in 21. decembrom 2020 izvedel Kantar osebno ali na daljavo, pri čemer je sodelovalo 27.213 anketirancev, starejših od 15 let, iz vseh 27 držav članic EU. Reprezentativnost na nacionalni ravni zagotavljajo kvote glede na spol, starost in regijo. Skupni rezultati EU se ponderirajo glede na število prebivalcev vsake zajete države.