Ustavna pogodba ter strukturna in kohezijska politika

15-05-2006

Ustavna pogodba je bistveno spremenila določbe v zvezi s strukturno in kohezijsko politiko. V tem sporočilu je podrobneje analiziranih pet področij: kmetijstvo, kultura, regionalni razvoj, ribištvo, promet in turizem. Po neuspehu referendumov o ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem, Evropa ponovno doživlja obdobje zaskrbljenosti, nemirov in vprašanj. V tem smislu so bile sprožene različne pobude na institucionalni ravni za ponovno oživitev projekta o „prihodnosti Evrope“. Cilj Načrta D, ki ga je predlagala Evropska komisija, je tako vnesti več demokracije v Evropsko unijo, spodbujati široko javno razpravo in omogočiti uresničevanje novega soglasja o prihodnji usmeritvi EU. Evropski parlament pa je izglasoval poročilo „Čas za razmislek“: struktura, teme in okvir za oceno razprave o Evropski uniji“. Evropski poslanci so tako želeli zagotoviti, da nova razprava vodi k otipljivim rezultatom in so zahtevali podaljšanje časa za razmislek. Eden od konkretnih predlogov tega poročila o sklicu medparlamentarnega foruma spomladi 2006, se je uresničil 8. maja lani. Cilj nacionalnih in evropskih poslancev je bil predložitev podrobnih priporočil Evropskemu svetu. 10. maja 2006 je Komisija sprejela dve sporočili: eno z naslovom „Agenda državljanov: doseganje rezultatov za Evropo“, v katerem poudarja zlasti svoje prizadevanje za „Evropo rezultatov“, ki dejansko izpolnjuje pričakovanja in zahteve državljanov; in drugo z naslovom „Čas za razmislek in Načrt D“, v katerem navaja prve zaključke iz izkušenj, pridobljenih po začetku razmisleka junija 2005 in predstavitvi „Načrta D“ oktobra 2005. Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta v svojem osnutku resolucije o prihodnjih stopnjah časa za razmislek med drugim zahteva, da Evropski svet Francijo in Nizozemsko pozove k preučitvi načina za nadaljevanje referendumskega postopka.

Ustavna pogodba je bistveno spremenila določbe v zvezi s strukturno in kohezijsko politiko. V tem sporočilu je podrobneje analiziranih pet področij: kmetijstvo, kultura, regionalni razvoj, ribištvo, promet in turizem. Po neuspehu referendumov o ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem, Evropa ponovno doživlja obdobje zaskrbljenosti, nemirov in vprašanj. V tem smislu so bile sprožene različne pobude na institucionalni ravni za ponovno oživitev projekta o „prihodnosti Evrope“. Cilj Načrta D, ki ga je predlagala Evropska komisija, je tako vnesti več demokracije v Evropsko unijo, spodbujati široko javno razpravo in omogočiti uresničevanje novega soglasja o prihodnji usmeritvi EU. Evropski parlament pa je izglasoval poročilo „Čas za razmislek“: struktura, teme in okvir za oceno razprave o Evropski uniji“. Evropski poslanci so tako želeli zagotoviti, da nova razprava vodi k otipljivim rezultatom in so zahtevali podaljšanje časa za razmislek. Eden od konkretnih predlogov tega poročila o sklicu medparlamentarnega foruma spomladi 2006, se je uresničil 8. maja lani. Cilj nacionalnih in evropskih poslancev je bil predložitev podrobnih priporočil Evropskemu svetu. 10. maja 2006 je Komisija sprejela dve sporočili: eno z naslovom „Agenda državljanov: doseganje rezultatov za Evropo“, v katerem poudarja zlasti svoje prizadevanje za „Evropo rezultatov“, ki dejansko izpolnjuje pričakovanja in zahteve državljanov; in drugo z naslovom „Čas za razmislek in Načrt D“, v katerem navaja prve zaključke iz izkušenj, pridobljenih po začetku razmisleka junija 2005 in predstavitvi „Načrta D“ oktobra 2005. Odbor za ustavne zadeve Evropskega parlamenta v svojem osnutku resolucije o prihodnjih stopnjah časa za razmislek med drugim zahteva, da Evropski svet Francijo in Nizozemsko pozove k preučitvi načina za nadaljevanje referendumskega postopka.