Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov: Cilji in ukrepi EU

Preverite, kaj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v različnih panogah počne Evropska unija v sklopu svežnja Pripravljeni na 55.

Dim, ki prihaja iz dimnikov
EU želi močno zmanjšati svoje izpuste. ©AP Images/European Union-EP

Cilji EU glede podnebja in evropski zeleni dogovor


V sklopu ukrepov proti podnebnim spremembam je Evropski parlament sprejel evropske podnebne predpise, ki cilj EU glede zmanjšanja izpustov do leta 2030 višajo s 40- na 55-odstotkov, do 2050 pa naj bi EU pravno zavezujoče postala ogljično nevtralna celina. 

Evropski podnebni predpisi so del evropskega zelenega dogovora, ki je evropski načrt za doseganje podnebne nevtralnosti. Za doseganje svojih podnebnih ciljev je EU oblikovala daljnosežen sveženj zakonodaje, poimenovan "pripravljeni na 55 do leta 2030".

Infografika: Kako EU uresničuje cilje podnebne politike?

Sistem trgovanja z izpusti za industrijo


Evropski sistem trgovanja z izpusti (ETS) stremi k omejitvi izpustov, saj velikim podjetjem predpisuje, da morajo pridobiti dovoljenje za vsako tono CO2, ki ga izpustijo v ozračje. Podjetja lahko ta dovoljenja kupijo na dražbah, obenem pa obstajajo olajšave, ki vzpodbujajo inovacije in vlaganje v razvoj.

Evropski sistem trgovanja z izpusti je do sedaj največji tovrsten sistem trgovanja na svetu. Obsega približno 40 % vseh evropskih izpustov toplogrednih plinov in regulira 10.000 elektrarn in velikih tovarn.

Da bi uskladil sistem trgovanja z izpusti s cilju zmanjševanja izpustov znotraj evropskega zelenega dogovora, je Parlament aprila 2023 sprejel posodobitev sheme. V skladu s posodobitvijo bi se izpusti v sektorjih znotraj ETS zmanjšali za 62 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005.

Več o tem, kako deluje evropski sistem za trgovanje z izpusti in o njegovi reformi.

Zmanjševanje izpustov iz prometa 


Izpusti letal in ladij

Potniško letalstvo predstavlja 13,4 odstotke vseh izpustov CO2 iz prometa v EU. Parlament je aprila 2023 podprl revizijo sistema ETS za letalstvo, ki bo vključeval vse lete, ki vzletijo iz evropskega gospodarskega prostora. Leti, ki pristanejo ali vzletijo izven tega območja, so lahko vključeni v shemo za poravnavo in zmanjševanje izpustov ogljika za mednarodni letalski promet.

EU želi do leta 2026 postopoma opustiti brezplačne dodelitve za letalstvo in spodbujati uporabo trajnostnih letalskih goriv.

Parlament in Svet sta sprejela dogovor, s katerim bodo uporabljeno olje za kuhanje, sintetična goriva ali celo vodik postopoma postali običajna letalska goriva. Hočeta, da dobavitelji začnejo dostavljati trajnostna goriva od leta 2025 in da bi do leta 2050 predstavljala 70 odstotkov vseh letalskih goriv na evropskih letališčih.

Tudi morski promet bo vključen v sistem ETS. Evropski poslanci želijo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, ki jih proizvajajo ladje. Do leta 2025 jih v primerjavi z letom 2020 želijo zmanjšati za 2 odstotka, 14,5 odstotka do leta 2035 in 80 odstotkov do leta 2050. V sistem bodo vključene ladje, katerih bruto teža presega 5.000 ton, saj te ladje proizvedejo 90 odstotkov vseh izpustov v morksem prometu.

Več o ukrepih EU za zmanjšanje izpustov letal in ladij

Izpusti avtomobilov

Avtomobili in kombiji proizvedejo 15 odstotkov izpustov CO2 v EU. Parlament je podprl predlog Komisije, da naj avtomobili in kombiji do leta 2035 ne povzročajo izpustov. Vmesni cilj do leta 2030 je zmanjšanje izpustov avtomobilov za 55 odstotkov in kombijev za 50 odstotkov.

Več o novih ciljih EU glede izpustov avtomobilov.

Za dosego teh ciljev bodo morali imeti vsi novi avtomobili, proizvedeni na trgu EU po letu 2035, ničelne CO2 izpuste. Ti predpisi ne bodo vplivali na avtomobile, proizvedene do leta 2035.

Več o prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih avtomobilov v EU.

Prehod na vozila brez izpustov pa se mora poznnati tudi na povečanju infrastrukture za trajnostna goriva. Evropski poslanci želijo vsaj eno polnilnico za električna vozila na vsakih 60 kilometrov na glavnih cestah EU do leta 2026 in eno polnilnico vodika na vsakih 100 kilometrov do leta 2028.

Več o tem, kako želi EU povečati uporabo trajnostnih goriv.

Do leta 2027 bo EU ustvarila ločen sistem ETS za zgradbe in cestni promet.

Zmanjšanje izpustov iz energetskega sektorja


Več kot tri četrtine izpustov toplogrednih plinov nastane zaradi zgorevanja goriv. Zmanjšanje porabe energije in razvoj bolj ekoloških virov energije sta ključna za dosego podnebnih ciljev EU in zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza iz tretjih držav.

Zmanjšanje porabe energije


Parlament je julija 2023 sprejel nove predpise za spodbujanje prihranka energije. Države EU morajo do leta 2030 skupaj zagotoviti zmanjšanje porabe energije na ravni EU za 11,7 odstotka (v primerjavi s projekcijami porabe energije iz leta 2020 za leto 2030). V povprečju morajo države prihraniti 1,5 odstotka energije na letni ravni do konca leta 2030.

Trenutno se za hlajenje in ogrevanje zgradb v EU porabi 40 odstotkov vse porabljene energije. Parlament dela na predpisih za energetsko učinkovitost zgradb, katerih namen je do leta 2050 doseči stavbni fond brez izpustov. Predpisi vključujejo:

  • strategije obnovitev;
  • zahtevo, da vse stavbe, zgrajene po letu 2030, ne ustvarjajo izpustov;
  • namestitev sončih celic na nove zgradbe.

Več o načrtu EU za zmanjšanje porabe energije.

Spodbujanje obnovljive energije


Razvoj čistih virov energije, ki bodo alternativa fosilnim gorivom, je ključen pri zmanjševanju izpustov. Trenutno je več kot 20 odstotkov porabljene energije v EU pridobljene iz obnovljivih virov.

Evropski poslanci so decembra 2022 zahtevali, da je izdaja dovoljenj za izgradnjo elektrarn obnovljive energije hitrejša, vključno z dovoljenji za sončne celice in vetrnice.

Evropski poslanci pa želijo spodbujati tudi uporabo drugih obnovljivih virov energije, kot je energija valov. EU postopoma opušča financiranje projektov za izgradnjo infrastrukture za zemeljski plin. Namesto tega želi EU nameniti denar za izgradnjo infrastrukture za vodikovo energijo in obnovljive vire na morju.

Parlament je septembra 2023 podprl dogovor za krepitev uporabe obnovljive energije v skladu z zelenim dogovorom in zmanjšanje odvisnosti od ruske energije. Novi predpisi želijo do leta 2030 povečati delež obnovljive energije pri končni porabi energije v EU na 42,5 odstotka. Priporočen cilj za države članice je 45 odstotkov.

Več o tem, kako EU spodbuja povečanje uporabe obnovljivih virov energije.

Ogljična dajatev na uvoženo blago

Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah bi spodbujal podjetja znotraj in izven EU k razogljičenju. Za uvoz določenih vrst blaga iz držav, ki imajo nižje podnebne cilje, bi določil plačilo ogljičnega dodatka. Mehanizem je namenjen preprečevanju selitve virov CO2, torej selitve podjetij iz EU v države z manj strogimi predpisi glede izpustov CO2 z namenom izogibanja standardom glede izpustov.

V skladu s svežnjem Pripravljeni na 55 bo EU ustvarila mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah. Uvedla bo dajatve na ogljik na določene izdelke, ki so uvoženi izven EU. Mehanizem bo vključeval izdelke iz energijsko intenzivnih panog, kot so železo, jeklo, cement, aluminij, gnojila in vodik.

Uvozniki bodo morali plačati razliko med ceno ogljika iz države proizvodnje in ceno ogljikovega kupona iz sistema ETS.

Mehanizem se bo pričel postopoma uporabljati po letu 2026 in vse do leta 2034, hkrati pa se bo postopoma opustila uporaba brezplačnih dodelitev sistema ETS. Parlament je aprila 2023 sprejel predpise.

Kaj je selitev CO2? Več o novih predlogih za preprečevanje selitve virov CO2

Omejevanje izpustov iz drugih sektorjev


Nekatere panoge, kot na primer promet, kmetijstvo, poraba energije za stavbe in ravnanje z odpadki niso vključene v sistem trgovanja z izpusti, vendar pa prispevajo k približno 60 % celotnih izpustov v EU. Po predlogu Komisije naj bi se izpusti iz teh panog do leta 2030 v primerjavi z 2005 zmanjšali za 40 %.

To lahko dosežemo s pomočjo nacionalnih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v sklopu uredbe o delitvi bremen, ki so postavljeni glede na bruto domači proizvod držav. Tiste z manj prihodki in sredstvi bodo za doseganje ciljev dobile evropsko pomoč.

Parlament se je marca 2023 strinjal z dodatnim zmanjšanjem toplogrednih plinov do leta 2030 in sicer iz 30 odstotkov na 40 odstotkov v primerjavi z stopnjo iz leta 2005.

Več o zmanjšanju izpustov po državah EU

Upravljanje z gozdovi za zajetje izpustov

Gozdovi so naravni ponor ogljika, kar pomeni, da vsrkajo več ogljika iz ozračja, kot ga izpustijo. Gozdovi v Evropi vsako leto vsrkajo 7 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih proizvedemo v EU. Za boj proti podnebnim spremembam lahko potencial gozdov še bolje izkoristimo.

Parlament in Svet sta se marca 2023 dogovorila o novih predpisih, ki urejajo rabo zemljišč, spremembe namembnosti zemljišč in gozdarstvo. Namen novih predpisov je povečati ponore ogljika v EU do leta 2030 za 15 odstotkov.

Več o tem, kako želi EU razviti ponore ogljika.

Krčenje gozdov in degradacija gozdov imata velik vpliv na okoljske cilje EU, kot sta boj proti podnebnim spremembam in izguba biotske raznovrstnosti, pa tudi na človekove pravice, mir in varnost, zato se EU bori proti izgubi gozdov.

Parlament je aprila 2023 sprejel nove predpise, ki obvezujejo podjetja, da potrdijo, da njihovi izdelki niso prispevali k krčenju gozdov ali degradaciji gozdov kjerkoli po svetu.

Več o krčenju gozdov in tem, kako se EU loteva tega problema.

Zmanjševanje toplogrednih plinov, ki niso CO2


Za zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb, želi EU zmanjšati izpuste ostalih toplogrednih plinov, ki segrevajo naš planet, kot so metan, fluorirani plini in ozonu škodljive snovi. Četudi so v ozračju prisotni v manjših količinah kot CO2, imajo konkreten vpliv na segrevanje ozračja in so zato tudi obravnavani v pariškem dogovoru.

Preverite, kako EU zmanjšuje toplogredne pline, ki niso CO2.