Plastika v oceanih: dejstva, posledice in novi predpisi EU

Preverite ključna dejstva o plastiki v oceanih, seznanite se z njenimi posledicami ter odkrijte, kako si EU prizadeva zmanjšati količino plastičnih odpadkov v morjih (infografika).

Posledice današnjih navad, ko plastično embalažo enkrat uporabimo, nato pa zavržemo, je mogoče videti na obalah in v oceanih po vsem svetu. Plastični odpadki čedalje bolj onesnažujejo oceane, v njih bo do leta 2050 po nekaterih ocenah glede na težo celo več plastike kot rib.

Urejanje plastike je med sedmimi področji, ki jih Evropska komisija smatra za ključne za preoblikovanje EU v krožno gospodarstvo do leta 2050. Poleg evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, ki bi odpravila uporabo mikroplastike, naj bi Komisija letos predstavila več predlogov za urejanje plastičnih odpadkov, tudi mikroplastike.

Več o tem, kako si EU prizadeva zmanjšati onesnaževanje s plastiko

Predpisi EU, ki so jih poslanci sprejeli 27. marca 2019, obravnavajo izgubljeno ribolovno orodje in plastične proizvode za enkratno uporabo, ki jih najpogosteje najdemo na evropskih obalah. Ti dve kategoriji plastičnih izdelkov predstavljata kar 70 odstotkov morskih odpadkov. Nove predpise je sprejel tudi Svet, in sicer maja 2019.

Težava

Plastični odpadki ne onesnažujejo zgolj obale, temveč ogrožajo tudi morske živali, ki se ujamejo v večje kose plastike, manjše pa pogosto zamenjajo za hrano. Če zaužijejo plastične delce, pogosto ne morejo več prebavljati običajne hrane, zaradi česar umrejo. V njihov organizem pa lahko s plastiko zaidejo strupena kemična onesnaževala.

Ljudje plastiko in strupene snovi v njej zaužijemo prek prehranske verige. Kako to vpliva na njihovo zdravje, še ni znano.

Odpadki v morju povzročajo izgubo sektorjem in skupnostim, odvisnim od morja, pa tudi proizvajalcem, saj le približno 5 odstotkov vrednosti plastične embalaže ostane v gospodarstvu, preostanek pa se dobesedno zavrže. Zaradi tega je potrebno ubrati pristop, ki bi se v večji meri osredotočal na recikliranje in ponovno uporabo materiala.

Prepoved plastike za enkratno uporabo v EU

Najboljša in najučinkovitejša rešitev je seveda preprečiti, da bi v oceane zašlo še več plastike.

Med odpadki, ki ležijo na obalah in plavajo v morjih, je največ plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Jedilni pribor, plastenke, cigaretni ogorki in vatirane palčke predstavljajo skoraj polovico vseh odpadkov v morju.

EU se je problema lotila s popolno prepovedjo plastičnih proizvodov za enkratno uporabo, za katere so že na voljo primerni, varni in cenovno dostopni nadomestni proizvodi iz drugih materialov. Sem sodijo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače in palčke za balone. Poslanci so na seznam dodali tudi proizvode iz oksorazgradljive plastike in posode za hitro prehrano iz polistirena.

Predvidena je tudi vrsta drugih ukrepov:

• Obveznost, da proizvajalci cigaretnih filtrov (tobačna industrija) krijejo del stroškov ravnanja z odpadki in čiščenja. Podoben ukrep velja tudi za proizvajalce ribolovne opreme, ki bodo morali pomagati kriti stroške ravnanja z odpadki. Te sedaj nosijo ribiči in pristanišča.
• Cilj, da se začne do leta 2029 zbirati 90 odstotkov plastenk za pijače (na primer prek shem za vračilo kavcije).
• Cilj, da plastenke za pijačo do leta 2025 vsebujejo 25 odstotkov recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 odstotkov.
• Zahteve za označevanje cigaret s filtri, plastičnih lončkov in mokrih robčkov, ki uporabnike ozaveščajo, kako jih pravilno odvreči.
• Ozaveščanje o vplivu plastičnih odpadkov na okolje in ljudi.

Ribolovna oprema predstavlja 27 odstotkov morskih odpadkov. Novi predpisi proizvajalcem nalagajo kritje stroškov ravnanja z odpadki iz pristaniških sprejemnih zmogljivosti. Države EU bi morale do leta 2025 zbrati vsaj 50 odstotkov izgubljene ribolovne opreme na leto in 15 odstotkov te opreme reciklirati.

Posledice onesnaževanja morja za ribištvo

V resoluciji, sprejeti 25. marca 2021, je Evropski parlament pozval k nujnemu ukrepanju za zmanjšanje onesnaževanja morja, med drugim tudi z omejitvami uporabe plastike za enkratno uporabo in spodbujanjem uporabe trajnostnih materialov pri izdelavi ribolovne opreme.

Evropski poslanci so poudarili, da odpadki v morju škodujejo ekosistemom in potrošnikom, pa tudi ribištvu in ribičem.

Odpadki, nastali z ribištvom in akvakulturo, predstavljajo 27 odstotkov vseh morskih odpadkov. Za preprečevanje pojava "tavajoče", torej na morju izgubljene ribiške opreme, poslanci predlagajo uporabo mapiranja, poročanja in sledenja. Prav tako pozivajo k naložbam v raziskave in inovacije, ki bi pomagale razviti okolju prijazno ribiško opremo. Komisijo pozivajo, naj predlaga odpravo embalaže iz ekspandiranega polistirena za ribiške izdelke, pa tudi vse nepotrebne plastike in embalaže na splošno.

Poslanci želijo tudi okrepljeno vizijo ribištva v evropskem zelenem dogovoru, stategiji o biotski raznovrstnosti in strategiji od vil do vilic, Komisijo so pozvali tudi, naj pospeši razvoj krožnega gospodarstva na področju ribištva in akvakulture.

Več o delu Parlamenta na področju boja proti onesnaževanju s plastiko

• Kako zmanjšati količino odpadne embalaže v EU? (infografika)
• Mikroplastika – izvor, vpliv in rešitve

Več o politiki EU na področju voda:

• Preprečevanje onesnaževanja podzemnih in površinskih voda v EU
• Evropske vode: ključni izzivi in rešitve EU
• Zakonodajni predlog: Vpliv ribištva na onesnaževanje morja odpre se v novem oknu
• Zakonodajni predlog: Zmanjševanje posledic določenih plastičnih izdelkov na okolje odpre se v novem oknu
• Plastika za enkratno uporabo in ribiška oprema (Brifing Službe Evropskega parlamenta za raziskave, 2019, v angleščini)
• Zmanjševanje količine plastičnih odpadkov v morju (Brifing Službe Evropskega parlamenta za raziskave, 2019, v angleščini)
• Okoljske posledice uporabe plastike in mikroplastike: Ukrepi EU in držav članic (Brifing Službe Evropskega parlamenta za raziskave, 2019, v angleščini)
• Varstvo voda in gospodarjenje z njimi

Sorodni članki

• Krožno gospodarstvo

• Podnebne spremembe

• Krožno gospodarstvo