Gospodarstvo priložnostnih del: kako EU izboljšuje pravice platformnih delavcev
Preverite, kako nova evropska pravila zagotavljajo boljše pogoje dela in krepijo pravice delavcev v nestandardnih delovnih razmerjih.
Vse več ljudi kupuje blago in storitve prek spleta na platformah, kot sta Deliveroo in Uber. Ljudje, ki ponujajo svoje storitve prek teh platform, pogosto niso zaščiteni s standardnimi delovnimi pogodbami, zato so bolj ranljivi. EU želi to spremeniti z direktivo EU o platformnem delu.
Več o tem, kako EU izboljšuje pogoje dela
Kdo so platformni delavci? Koliko jih je?
Spletne platforme delujejo tako, da preko spletnega mesta ali aplikacije povezujejo ljudi, ki iščejo določeno storitev, z drugimi, ki so jo pripravljeni opraviti v zameno za plačilo.
Za večino storitev, kot so vožnja, dostava ali čiščenje doma, je potrebno delo na kraju samem, druge pa je mogoče opravljati prek spleta, na primer računovodstvo ali grafično oblikovanje.
43 milijonov ljudi
bo do leta 2025 opravljalo delo na digitalnih platformah.
Ta nestandardna delovna mesta so postala pogostejša zaradi sprememb v svetu dela, kot sta vse večja digitalizacija in oblikovanje novih poslovnih modelov. Leta 2022 je bilo v EUveč kot 28,3 milijona ljudi zaposlenih na digitalnih platformah za delo, do leta 2025 pa naj bi se to število povečalo na 43 milijonov.
Od vseh oseb, ki delajo za platforme, jih je 26,3 milijona (93 odstotkov) trenutno razvrščenih kot samozaposlene osebe, vendar obstaja sum, da je približno pet milijonov od teh oseb morda napačno razvrščenih.
V t. i. gig ekonomiji so pogosta začasna delovna mesta in kratkoročne pogodbe z neodvisnimi delavci. To delavce postavlja v slabši položaj pri poslovanju z digitalnimi platformami. EU želi zagotoviti, da bodo takšni delavci uživali minimalno zaščito.
Direktiva EU o delavcih na platformah
Aprila 2024 je Parlament glasoval za nova pravila za izboljšanje delovnih pogojev delavcev v gig ekonomiji. Cilj direktive EU o delavcih na platformah je popraviti zaposlitveni status tistih, ki so bili napačno razvrščeni kot samozaposleni, izboljšati preglednost ter urediti uporabo algoritmov in podatkov pri sprejemanju odločitev o delavcih na platformah.
Cilj novega zakona je delavcem zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja, ki bi jih morali imeti, in odpraviti navidezne zahtevke za samozaposlitev.
Vse države EU bodo morale vzpostaviti nacionalna pravila, s katerimi bodo zagotovile, da se bo v primeru znakov, da platforme dejansko vodijo in nadzirajo ljudi, ki delajo zanje, štelo, da so ti ljudje v delovnem razmerju s platformo.
Platforme bodo lahko izpodbijale takšno domnevo, vendar bodo morale predložiti dokaze o neobstoju delovnega razmerja.
V skladu z novo direktivo delavca platforme ni mogoče odpustiti na podlagi odločitve, ki jo sprejme algoritem ali avtomatizirani sistem odločanja. Pri odločitvah, ki vplivajo na delovne pogoje ljudi, bosta potrebna človeški nadzor in spremljanje.
Platforme ne bodo smele obdelovati nekaterih vrst osebnih podatkov oseb, ki delajo zanje, kot so zasebne izmenjave s sodelavci ali osebna prepričanja. Platforme bodo morale delavce med drugim obveščati o uporabi algoritmov in avtomatiziranih sistemov pri odločitvah v zvezi z njihovim zaposlovanjem, delovnimi pogoji in zaslužkom.
Leta 2019 so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli nova pravila, ki uvajajo minimalne pravice za vse zaposlene. Ta zakonodaja je zagotovila nove pravice za najbolj ranljive delavce z netipičnimi pogodbami in na nestandardnih delovnih mestih, kot so delavci v gig ekonomiji. Pravila so vključevala ukrepe za zaščito delavcev z zagotavljanjem preglednejših in predvidljivejših delovnih pogojev, brezplačnega obveznega usposabljanja ter omejitev delovnega časa in dolžine poskusne dobe.
Naslednji koraki
Parlament je aprila 2024 odobril direktivo o platformnem delu. Odobriti jo bo moral tudi Svet.
Ko jo bosta obe instituciji uradno potrdili, bodo imele države EU dve leti časa, da svojo nacionalno zakonodajo uskladijo z direktivo.
