Enakost spolov: kako se Evropska unija zavzema za pravice žensk
Oglejte si najnovejše spremembe zakonodaje Evropske unije o enakosti spolov in pravicah žensk ter dodatne ukrepe, ki jih zahteva Parlament.
Kazalo vsebine
Diskriminacija na delovnem mestu. Naporno usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Spletno nadlegovanje. Številne ženske po vsej Evropi se z neenakostjo spoprijemajo vsak dan.
Enakost spolov je že od nekdaj temeljna vrednota Evropske unije, Evropski parlament pa prispeva k udejanjanju tega načela.
V zadnjih letih je denimo sprejel zakonodajo za večjo preglednost plač, izboljšal zaščito pred nasiljem in pravice do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter podprl večjo zastopanost žensk na vodstvenih položajih in v postopkih odločanja.
Parlament poleg sprejemanja zakonov spremlja tudi napredek držav članic in institucij Evropske unije na tem področju. Od njih zahteva uvedbo ukrepov in jih tako spodbuja, naj si prizadevajo za pravice žensk.
V nadaljevanju boste izvedeli več o zakonodaji Evropske unije za boj proti neenakostim med ženskami in moškimi ter o tem, na katerih področjih Evropski parlament države in evropske institucije spodbuja k dodatnim ukrepom.
Najpomembnejši ukrepi Evropske unije na področju enakosti spolov
- pravila za večjo preglednost plač
- evropska zakonodaja za boj proti nasilju nad ženskami
- več pravic pri starševskem dopustu
- ukrepi za zaposlovanje žensk na vodilnih položajih
Zakonodaja za zaščito žensk pred nasiljem, tudi na spletu
V Evropski uniji je tretjina žensk, starejših od 15 let, že izkusila nasilje na podlagi spola.
Evropski parlament je leta 2024 sprejel prva pravila Evropske unije za boj proti nasilju nad ženskami, v skladu s katerimi morajo države članice izboljšati svojo zakonodajo proti pohabljanju ženskih spolovil, prisilnim porokam in spletnemu nasilju. Nacionalne vlade morajo sprejeti tudi ukrepe za preprečevanje posilstev, na primer s kampanjami ozaveščanja.
V skladu z novimi pravili si morajo države članice prizadevati za varnost in dobrobit žrtev ter izboljšati podporo zanje, tudi z zagotavljanjem dostopa do varne nastanitve.
Spletnega nasilja nad ženskami in dekleti je vse več, vključuje pa kibernetsko nadlegovanje, zalezovanje, deljenje intimnih ali prirejenih vsebin brez privolitve žrtve ter spodbujanje k nasilju ali sovraštvu.
Evropska unija ta vprašanja obravnava v obstoječi zakonodaji, pripravlja pa tudi nove predpise na tem področju. V skladu z novo zakonodajo Evropske unije o boju proti nasilju nad ženskami morajo države članice na primer zaostriti svoja pravila za boj proti spletnemu nasilju in žrtvam zagotoviti boljšo pomoč. Na podlagi novega akta o digitalnih storitvah pa morajo velike digitalne platforme v Evropski uniji s svojih spletnih mest odstraniti nezakonite vsebine, kot so videoposnetki, ki spodbujajo nasilje nad ženskami, in intimne podobe, ki se objavljajo in posredujejo brez privolitve.
Namen akta o umetni inteligenci pa je zmanjšati tveganja, povezana z izmenjavo slik ali videoposnetkov, prirejenih z uporabo tehnologij globokih ponaredkov, in sicer z uvedbo obveznega označevanja teh slik ali videoposnetkov.
Enako plačilo: pravila za razkrivanje in odpravljanje razlik v plačah
Plačna vrzel med spoloma v Evropski uniji (razlika med plačami moških in žensk) je leta 2023 v povprečju znašala 12 %.
Evropski parlament je zato sprejel zavezujoča pravila o preglednosti plač, v skladu s katerimi morajo podjetja razkriti informacije o plačah. Tako je mogoče primerjati prejemke zaposlenih in razkriti razlike v plačah med spoloma.
Predpisi, ki bodo začeli veljati junija 2026, med drugim določajo, da bodo morali delodajalci v sodelovanju s predstavniki delavcev izvesti skupno oceno plačil, če bo pri poročanju o plačah razvidna vsaj 5-odstotna plačna vrzel med spoloma. Države članice bodo morale delodajalcem, ki kršijo pravila, med drugim naložiti denarne kazni.
Za boj proti diskriminaciji na delovnem mestu bodo morali biti razpisi prostih delovnih mest in nazivi delovnih mest spolno nevtralni.
Evropski parlament je Evropsko komisijo pozval, naj predlaga zakonodajo, s katero bo mogoče rešiti problematiko nižjih pokojnin žensk. Ženske so imele namreč po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov leta 2024 25 % nižje pokojnine kot moški.
„Vsaka država članica zagotovi uporabo načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.“
Preseganje omejitev: več žensk v upravnih odborih
Evropski parlament je leta 2022 odobril pravila za spodbujanje enakosti spolov v upravnih odborih družb, v skladu s katerimi bodo morala podjetja do julija 2026 zagotoviti preglednost svojih postopkov zaposlovanja. Tako naj bi dosegli, da bodo vsaj 40 % mest neizvršnih direktorjev in 33 % mest direktorjev zasedale ženske.
Zakonodaja se uporablja za upravne odbore družb v Evropski uniji, ki kotirajo na borzi, za mala in srednja podjetja z manj kot 250 zaposlenimi pa ta pravila ne veljajo.
Boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja: več možnosti za starše
Poklicne in družinske obveznosti so med spoloma še vedno neenakomerno porazdeljene. Da ženske lažje skrbijo za družino, večkrat kot moški preidejo na delo s skrajšanim časom ali začasno prekinejo poklicno pot.
Pravila Evropske unije zdaj zagotavljajo več pravic do starševskega dopusta in k njegovi izrabi spodbujajo tudi očete.
Starši so s to zakonodajo dobili tudi več pravic do prožne ureditve dela, na primer gibljivega ali skrajšanega delovnega časa.
Zakonodaja Evropske unije o enakosti spolov na delovnem mestu:
- pravila o zaposlovanju (npr. enako plačilo, socialna varnost, delovni pogoji in nadlegovanje)
- pravila o samozaposlitvi
- pravica do porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta
Enakost spolov kot del politične agende
Evropski parlament sprejema zakonodajo, obenem pa od držav članic zahteva, naj si tudi same prizadevajo za napredek na tem področju.
Pravice žensk in enakost spolov obravnava tudi poseben parlamentarni odbor, ki vsako leto organizira prireditve od dnevu žena. Več informacij je na voljo na spletnem mestu.
Parlament od leta 2020 organizira tudi evropski teden enakosti spolov. Ostale parlamentarne odbore tako spodbudi, da preučijo vpliv svojih politik na ženske. Več informacij je na voljo na spletnem mestu.
Parlament poziva k odločnejšemu ukrepanju proti nasilju nad ženskami
Parlament je novembra 2025 pozval Komisijo, naj predstavi ambiciozno strategijo za enakost spolov za obdobje 2026–2030. Poslanci so zahtevali, naj se nasilje na podlagi spola prizna kot posebno hudo kaznivo dejanje v Evropski uniji s čezmejno razsežnostjo.
Komisijo so tudi pozvali, naj predloži osnutek zakona, s katerim bi v zakonodajo Evropske unije vključili opredelitev posilstva na podlagi odsotnosti privolitve.
Od nje so tudi zahtevali, naj za države članice pripravi potrebne smernice za izvajanje direktive o boju proti nasilju nad ženskami iz leta 2024.
Splav ter spolno in reproduktivno zdravje žensk
Evropski poslanci so Svet (nacionalne vlade držav članic) večkrat pozvali, naj v Listino Evropske unije o temeljnih pravicah vključi spolno in reproduktivno zdravstveno varstvo ter pravico do varnega in zakonitega splava.
Države članice so pozvali, naj v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2022 v celoti dekriminalizirajo splav.
Ženske v politiki
Evropski parlament se od nekdaj zavzema za enakost spolov v politiki in spodbuja enakopravno udeležbo žensk v postopkih odločanja na vseh ravneh.
Na evropskih volitvah junija 2024 je bilo v Evropski parlament izvoljenih 38,5 % žensk. Na prvih neposrednih volitvah v Evropski parlament leta 1979 je ta delež znašal le 15,9 %.
Parlament je leta 2019 evropske politične stranke pozval, naj za položaje v organih Evropskega parlamenta predlagajo tako ženske kot moške.
Več žensk v digitalnem sektorju in znanosti
Ženske so v evropskem digitalnem sektorju premalo zastopane, saj se redkeje vpišejo na študij in prijavijo na delovna mesta na tem področju. Poslanci Evropskega parlamenta so leta 2018 države članice pozvali, naj sprejmejo ukrepe za popolno vključitev žensk v digitalni in znanstveni sektor ter spodbujajo izobraževanje in usposabljanje na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, naravoslovja, tehnike in matematike.
Podatki kažejo, da je v zadnjih letih napredek na tem področju počasen, a stalen.
