E-odpadki v EU: podatki (infografika)

E-odpadki so najhitreje rastoča skupina odpadkov v EU, reciklira pa se jih manj kot 40 odstotkov. V naši infografiki si oglejte več podatkov.

Električne naprave in elektronska oprema, od pralnih strojev in sesalnikov do pametnih telefonov in računalnikov: brez njih si težko predstavljamo sodobno življenje. Vendar so odpadki, ki jih povzročajo, postali ovira v prizadevanjih EU za zmanjšanje ekološkega odtisa.

Več o tem, kako EU v prizadevanju za spodbujanje krožnega gospodarstva rešuje težave z e-odpadki

Kaj so e-odpadki?

Odpadna električna in elektronska oprema oziroma e-odpadki zajemajo zelo različne izdelke, ki jih po uporabi zavržemo.

Ti izdelki so med drugim:

  • veliki gospodinjski aparati, kot so pralni stroji in električni štedilniki,
  • IT in telekomunikacije (prenosni računalniki, tiskalniki),
  • oprema za zabavno elektroniko (videokamere, fluorescentne sijalke) in fotonapetostni paneli,
  • mali gospodinjski aparati (sesalniki, opekači)
  • druge kategorije, denimo električno orodje in medicinski pripomočki.

Na trgu EU je bilo v letu 2012 7,6 milijona ton električnih in elektronskih naprav, leta 2021 pa 13,5 milijona ton. V letu 2012 je bilo zbranih 3 milijonov ton e-odpadkov, leta 2021 pa 4,9 milijona ton.

Prakse recikliranja so v državah EU različne. Avstrija je v letu 2021 zbrala največ e-odpadkov in sicer 15,46 kilograma na prebivalca. V povprečju so države EU zbrale 11 kilogramov odpadne električne in elektronske opreme na prebivalca.

Zakaj je treba odpadno električno in elektronsko opremo reciklirati?


Zavržena električna in elektronska oprema vsebuje materiale, ki so lahko škodljivi ter lahko onesnažujejo okolje in povečujejo tveganja za ljudi, vključene v recikliranje e-odpadkov. EU je za reševanje te težave sprejela zakonodajo za preprečevanje uporabe nekaterih kemikalij, na primer svinca.

Mnogi redki minerali, ki se uporabljajo v sodobni tehnologiji, prihajajo iz držav, v katerih se kršijo človekove pravice. Da v EU ne bi nenamerno podpirali oboroženih spopadov in zlorab človekovih pravic, so poslanci Evropskega parlamenta sprejeli predpise, v skladu s katerimi morajo evropski uvozniki redkih zemeljskih mineralov preverjati svoje dobavitelje.

Kako EU ukrepa za zmanjšanje e-odpadkov?


Marca 2020 je Evropska komisija predstavila nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, v katerem je zmanjšanje količine odpadne električne in elektronske opreme določeno kot ena od ključnih prednostnih nalog. V predlogu so opisani takojšnji cilji, kot so "pravica do popravila“ in izboljšanje možnosti ponovne uporabe na splošno, uvedba univerzalnega polnilnika in vzpostavitev sistema nagrajevanja za spodbujanje recikliranja elektronike.

Do konca leta 2024 bo USB-C postal enotni polnilec za večino elektronskih naprav v EU. Novi prenosni računalniki bodo morali imeti vhod USB-C po 28. aprilu 2026.

Komisija je marca 2023 predstavila predlog, ki bi spodbudil popravilo izdelkov. V času veljavnosti garancije bi morali prodajalci popraviti izdelke, razen, če je menjava izdelka cenejša možnost. Po poteku garancije bi morala biti pravica do popravila lažja in cenejša.

EU je sprejela predpise o zbiranju, ravnanju in reciklaži električne in elektronske opreme, katerih namen je obravnavati izziv vedno večje količine e-odpadkov.

Komisija je februarja 2023 predlagala posodobitev direktive o električni in elektronski opremi, ki bi upoštevala sodbo Sodišča EU glede obveznosti, ki jo imajo proizvajalci fotonapetostnih panelov.

Parlament in Svet sta novembra 2023 dosegla začasni dogovor o predlogu. Sprejela sta odločitev, da mora Komisija do leta 2026 pregledati direktivo in predlagati nove posodobitve in celovito oceno vpliva na družbo in okolje, v kolikor bo to potrebno.

Evropski poslanci bodo o dogovoru glasovali na plenarnem zasedanju v začetku februarja 2024.

Stališče Evropskega parlamenta

Februarja 2021 je Parlament sprejel resolucijo, v kateri se je zavzel za nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo in zahteval dodatne ukrepe, ki bodo omogočili preoblikovanje EU v ogljično nevtralno, okoljsko trajnostno, nestrupeno in popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Med predlaganimi ukrepi so strožji predpisi glede recikliranja in zavezujoči cilji glede uporabe in porabe materialov do leta 2030.

Na področju e-odpadkov poslanci hočejo, da EU spodbuja daljšo življenjsko dobo izdelkov z njihovo ponovno uporabo in možnostmi popravila.