Učinek tekstilne proizvodnje in odpadkov na okolje (infografika)

Z razmahom hitre mode sta se močno povečala proizvodnja in odlaganje oblačil. Kakšen je njihov vpliv na okolje in kako se tega loteva EU?

Hitra moda – nenehno zagotavljanje novih trendovskih oblačil, obutve in drugih izdelkov po zelo nizkih cenah – je povzročila povečanje količine proizvedenih in zavrženih oblačil.

EU hoče zmanjšati količino tekstilnih odpadkov ter podaljšati življenjsko dobo tekstila in povečati delež recikliranja. To je del načrta za doseganje krožnega gospodarstva do leta 2050.

Več o tem, kaj je krožno gospodarstvo, njegovem pomenu in priložnostih.

infografika s podatki o vplivu tekstila na okolje na osebo v letu 2022 (uporaba zemljišč, vode, surivin in ogljični odtis)
Infografika: podatki o vplivu tekstila na okolje

Prekomerna poraba naravnih virov


Pri proizvodnji tekstila se porabi veliko vode, zanjo pa so potrebna tudi obsežna zemljišča za pridelavo bombaža in drugih vlaken. Ocenjuje se, da je svetovna tekstilna in oblačilna industrija v letu 2015 porabila 79 milijard kubičnih metrov vode, medtem ko je celotno gospodarstvo EU v letu 2017 porabilo 266 milijard kubičnih metrov.

Za proizvodnjo ene same bombažne majice naj bi bilo potrebnih 2700 litrov sladke vode – toliko vode spije ena oseba v dveh letih in pol.

Tekstilni sektor je bil leta 2020 tretji največji povzročitelj slabšanja kakovosti vode in uporabe zemljišč. V letu 2020 je bilo za oblačila in čevlje na prebivalca EU porabljenih povprečno 9 kubičnih metrov vode, 400 kvadratnih metrov zemljišč in 391 kilogramov surovin.

Onesnaževanje vode


Proizvodnja tekstila naj bi z barvanjem in obdelavo proizvodov povzročila približno 20 % svetovne onesnaženosti čistih voda.

S pranjem sintetičnih tkanin v morje vsako leto odplaknemo približno 0,5 milijona ton mikrovlaken.

Pranje sintetičnih tkanin je krivo za 35 odstotkov vse primarne mikroplastike, ki se izloči v okolje. Z enim samim pranjem oblačil iz poliestra lahko pralni stroj izloči 700.000 mikroplastičnih vlaken, ki končajo v prehranjevalni verigi.

Izpusti toplogrednih plinov


Ocenjuje se, da modna industrija ustvari 10 odstotkov svetovnih emisij ogljika – več kot mednarodni letalski in pomorski promet skupaj.

Po podatkih Evropske agencije za okolje je zaradi nakupov tekstila v EU v letu 2017 nastalo približno 270 kg emisij CO2 na osebo.To pomeni, da je bilo zaradi tekstilnih izdelkov, porabljenih v EU, izpuščenih 121 milijonov ton toplogrednih plinov.

Tekstilni odpadki na odlagališčih


Spremenil se je tudi način, kako ljudje ravnajo z neželenimi oblačili, pogosteje jih vržejo stran kot pa podarijo. Manj kot polovica rabljenih oblačil gre v ponovno uporabo ali recikliranje in le 1 odstotek rabljenih oblačil se reciklira v nova oblačila, saj se tehnologije, ki bi omogočile recikliranje oblačil v surova vlakna, šele začenjajo razvijati.

Med letoma 2000 in 2015 se je proizvodnja oblačil podvojila, povprečni čas uporabe oblačila pa zmanjšal.

Evropejci vsako leto porabijo skoraj 26 kilogramov tekstila in ga zavržejo približno 11 kilogramov. Rabljena oblačila se lahko izvozijo iz EU, a se v glavnem (87 %) sežgejo ali odložijo na odlagališčih.


Ključno vlogo pri povečanju porabe je imel vzpon hitre mode, ki ga delno spodbujajo družbeni mediji in industrija, ki modne trende hitreje kot v preteklosti posreduje več potrošnikom.


Med novimi strategijami za reševanje tega vprašanja so razvoj novih poslovnih modelov za izposojo oblačil, oblikovanje izdelkov na način, ki bi olajšal ponovno uporabo in recikliranje (krožna moda), prepričevanje potrošnikov, naj kupujejo manj oblačil boljše kakovosti (počasna moda), in splošno usmerjanje vedenja potrošnikov k bolj trajnostnim možnostim.

Infografika o proizvodnji tekstila skozi čas (58 milijonov ton leta 2000, 109 milijonov ton leta 2020, pričakovana poraba 145 milijonov ton leta 2030)
Infografika: proizvodnja tekstila

Obravnavanje tekstilnih odpadkov v EU: kakšne so rešitve?


V sklopu akcijskega načrta za krožno gospodarstvo je Evropska komisija marca 2022 predstavila novo strategijo, ki bo pripomogla k trajnejšim tekstilnim izdelkom, ki jih bo mogoče lažje popraviti, ponovno uporabiti in reciklirati, ki se bo soočila z izzivi hitre mode in ki bo spodbudila inovacije v sektorju.

Nova strategija vključuje nove zahteve za okoljsko primerno zasnovo tekstila, jasnejše informacije, digitalni potni list za izdelke in poziva podjetja, naj prevzamejo odgovornost in ukrepajo za zmanjšanje ogljičnega in okoljskega odtisa.

EU mora proizvajalce in velika modna podjetja zakonsko zavezati k bolj trajnostnemu poslovanju. Ljudje in planet so pomembnejši od dobička tekstilne industrije.
Delara Burkhardt (S&D, Nemčija)
Evropska poslanka, zadolžena za vodenje poročila o tranostnem tekstilu skozi parlament
Vir "EU mora proizvajalce in velika modna podjetja zakonsko zavezati k bolj trajnostnemu poslovanju. Ljudje in planet so pomembnejši od dobička tekstilne industrije."

Poslanci Evropskega parlamenta so 1. junija 2023 predstavili predloge za strožje ukrepe EU za ustavitev prekomerne proizvodnje in porabe tekstila. Poročilo Parlamenta poziva, naj se pri proizvodnji tekstila spoštujejo človekove, socialne in delavske pravice, pa tudi okolje in dobro počutje živali.

Ukrepi EU za reševanje problematike tekstilnih odpadkov


V skladu z direktivo o odpadkih, ki jo je Parlament potrdil leta 2018, morajo države EU od leta 2025 ločeno zbirati tekstil. Nova strategija Komisije vključuje tudi ukrepe glede nevarnih kemikalij, poziva proizvajalce, naj prevzamejo odgovornost za svoje izdelke v celotni vrednostni verigi, tudi ko postanejo odpadki, in ukrepe za pomoč potrošnikom pri izbiri trajnostnega tekstila.


EU je uvedla okoljski znak EU, ki ga lahko proizvajalci, ki spoštujejo ekološka merila, uporabijo za izdelke, pri katerih sta zagotovljena omejena uporaba škodljivih snovi ter manjše onesnaževanje vode in zraka.

EU je uvedla tudi nekatere ukrepe za ublažitev vpliva tekstilnih odpadkov na okolje. Program Obzorje 2020 financira projekt Resyntex, ki uporablja kemično recikliranje in ki bi lahko pomenil poslovni model krožnega gospodarstva za tekstilno industrijo.


Bolj trajnostni model proizvodnje tekstila lahko tudi spodbudi gospodarstvo. "Evropa se je znašla v zdravstveni in gospodarski krizi brez primere, ki razkriva krhkost naših globalnih dobavnih verig," je dejal evropski poslanec Jan Huitema. "Spodbujanje novih inovativnih poslovnih modelov bo spodbudilo gospodarsko rast in priložnosti za nova delovna mesta, ki jih bo Evropa potrebovala za okrevanje."


Več o odpadkih v EU: