Parlament hoče zagotoviti pravico do odklopa od dela
Evropski parlament hoče zaščititi temeljno pravico delavcev do tega, da se odklopijo od dela in da zunaj delovnega časa niso dosegljivi.
Digitalna orodja so povečala učinkovitost in prožnost za delodajalce in delavce, a hkrati ustvarila kulturo stalne dosegljivosti. Zaposleni so dosegljivi kadarkoli in kjerkoli, tudi zunaj delovnika. Tehnologija je omogočila delo na daljavo, covid-19 in ukrepi za omejevanje gibanja pa so ga uveljavili.
37 %
delavcev v EU je v času ukrepov za omejevanje gibanja začelo delati od doma.
Delo na daljavo zamegljuje ločnico med zasebnim in službenim
Med krizo zaradi pandemije koronavirusa je delo na daljavo rešilo mnoga delovna mesta in omogočilo podjetjem preživetje, je pa tudi zameglilo ločnico med zasebnim in službenim. Mnogi ljudje delajo izven običajnega delovnega časa, kar poslabšuje ravnotežje med delom in prostim časom.
Ljudje, ki pogosto delajo od doma, dvakrat bolj verjetno od drugih delajo več od največjega števila delovnih ur, ki je določeno v direktivi o delovnem času.
Največje število delovnih ur in najmanjše število ur počitka
- Največ 48 delovnih ur na teden.
- Najmanj 11 zaporednih ur dnevnega počitka.
- Vsaj štirje tedni plačanega dopusta na leto.
Neprestana povezanost z delovnim mestom lahko vodi v zdravstvene težave
Počitek je nujen za dobro počutje in neprestana povezanost z delovnim mestom ima posledice za zdravje. Predolgo sedenje za računalnikom in predolgo delo zmanjšuje zbranost, povzroča kognitivno in čustveno preobremenjenost in lahko vodi v glavobole, naprezanje oči, motnje spanca, anksioznost in izgorelost. Poleg tega lahko statična drža ali ponavljajoči se gibi povzročijo kostno-mišična obolenja, še posebej v delovnih okoljih, kjer ni poskrbljeno za ergonomske standarde.
Preko 300 milijonov
ljudi po vsem svetu trpi za z delom povezanimi duševnimi težavami.
Parlament poziva, naj EU sprejme nove predpise
Pravica do odklopa ni opredeljena v zakonodaji EU. Parlament hoče to spremeniti. 21. januarja 2021 je pozval Komisijo, naj predlaga zakon, ki bo zaposlenim omogočil odklop od dela izven delovnega časa brez posledic in postavil minimalne standarde za delo na daljavo.
Evropski poslanci so poudarili, da klici in sporočila v prostem času ter podaljševanje delovnih ur lahko pomenijo večjo možnost neplačanih nadur in imajo lahko negativne posledice za zdravje, ravnotežje med delom in prostim časom in počitek. Pozvali so k naslednjim ukrepom:
- izven delovnega časa delodajalci ne bi smeli zahtevati od delavcev, da so dosegljivi, sodelavci pa ne bi smeli kontaktirati kolegov glede dela;
- države EU bi morale zagotoviti zaščito delavcev, ki uveljavljajo pravico do odklopa, uvedejo naj tudi mehanizme za obravnavanje pritožb in kršitev pravice;
- učenje in usposabljanje na daljavo za službene namene se morata šteti kot delovne dejavnosti in se ne smeta odvijati izven delovnika brez ustreznega nadomestila.
Večina držav EU zakonsko ureja delo na daljavo, a le štiri prepoznavajo pravico do odklopa: Belgija, Italija, Španija in Francija. Slednja jo je leta 2016 uvedla prva.
Več o tem, kako EU izboljšuje pravice delavcev in delovne pogoje
