Oblikovanje digitalne preobrazbe: razlaga strategije EU

Preverite, kako EU oblikuje digitalno preobrazbo v Evropi tako, da bodo imeli od nje koristi ljudje, podjetja in okolje.

Watch the video document
Evropska digitalna prihodnost
Umetna inteligenca in superračunalniki bodo spremenili naša življenja na raznih področjih, od zdravstva do prometa.

Digitalna preobrazba je med prednostnimi nalogami EU. Evropski parlament pomaga oblikovati politike, ki bodo okrepile zmožnosti Evrope na področju novih digitalnih tehnologij, zagotovile nove priložnosti podjetjem in potrošnikom in podprle zeleni prehod EU ter doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Prav tako bodo izboljšale digitalne spretnosti prebivalcev ter usposabljanje delavcev in pomagale digitalizirati javne storitve, hkrati pa zagotavljale spoštovanje temeljnih pravic in vrednot.

Kaj je digitalna preobrazba?

  • Digitalna preobrazba je tako vključevanje digitalnih tehnologij s strani podjetij kot tudi vpliv teh tehnologij na družbo.
  • Digitalne platforme, internet stvari, računalništvo v oblaku in umetna inteligenca so med tehnologijami, ki vplivajo na različna področja od prometa do energetike, kmetijstva, telekomunikacij in zdravstva ter preoblikujejo življenja ljudi.
  • Tehnologije bi lahko pomagale optimizirati proizvodnjo, zmanjšati izpuste in količino odpadkov ter okrepile konkurenčne prednosti podjetij. Potrošnikom pa bi te tehnologije zagotovile nove storitve in izdelke.

Kako EU oblikuje digitalno preobrazbo?

Krepitev digitalizacije prinaša družbi številne prednosti. EU želi izboljšati digitalno suverenost. V želji, da postane Evropa pripravljena na digitalno dobo, si EU prizadeva uveljaviti svoje standarde in ne zgolj slediti obstoječim.

Evropska komisija je predstavila evropsko digitalno desetletje, program politike, ki bo vodil EU skozi digitalno preobrazbo. Program vsebuje jasne cilje, ki morajo biti doseženi do leta 2030, na področjih, kot so spretnosti, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba podjetij ter digitalizacija javnih storitev.

Parlament je maja 2021 sprejel poročilo o oblikovanju digitalne prihodnosti Evrope, v katerem je pozval Komisijo, naj se še naprej spopada z izzivi digitalnega prehoda, še posebej pa, da naj izkoristi priložnosti enotnega digitalnega trga, izboljša uporabo umetne inteligence ter podpira digitalne inovacije in spretnosti.

Umetna inteligenca in strategija o podatkih

Umetna inteligenca (UI) lahko koristi ljudem na mnoge načine, kot so izboljšave zdravstva, izdelovanje varnejših avtomobilov in omogočanje storitev po meri. Prav tako lahko izboljša proizvodne procese in ustvari konkurenčno prednost evropskim podjetjem, tudi v sektorjih, kjer so podjetja EU že konkurenčna, kot sta zeleno in krožno gospodarstvo, strojna industrija, kmetijstvo in turizem.

Da bi Evropa najbolje izkoristila potencial umetne inteligence, so evropski poslanci poudarili potrebo po zakonodaji o UI, osredotočeni na človeka, katere cilj je vzpostaviti okvir, ki bo vreden zaupanja, omogočal izvajanje etičnih standardov, podpiral raznorazna delovna mesta, pomagal pri oblikovanju konkurenčne "umetne inteligence, izdelane v Evropi" in vplival na svetovne standarde.

Komisija je 21 aprila 2021 predstavila predlog uredbe o umetni inteligenci. V skladu s predlogom bi bili sistemi umetne inteligence razvrščeni glede na tveganje, ki ga predstavljajo za uporabnike. Ko bo predlog sprejet, bodo to prvi predpisi o umetni inteligenci na svetu. Pogajanja med Parlamentom in državami članicami o končni obliki uredbe še potekajo.

Preberite več o aktu EU o umetni inteligenci


Uspeh razvoja umetne inteligence v Evropi je v veliki meri odvisen od uspešne evropske podatkovne strategije. Parlament je poudaril potencial industrijskih in javnih podatkov za podjetja in raziskovalce v EU ter pozval k evropskim podatkovnim prostorom, infrastrukturi za masovne podatke in zakonodaji, ki bo prispevala k zanesljivosti.

Da bi pomagal izkoristiti potencial masovnih podatkov in umetne inteligence, je Parlament leta 2022 in 2023 sprejel dva akta za spodbujanje izmenjave podatkov.

Preberite več o tem, kako hoče Parlament oblikovati evropsko podatkovno strategijo

Kibernetska varnost

Zaradi vse večje prepletenosti digitalnega in fizičnega sveta se pojavljajo nove nevarnosti, zato je kibernetska varnost pomembna na raznih področjih, od varnosti potrošnikov na spletu do normalnega delovanja bolnišnic ter oskrbe z vodo in električno energijo.

Za boljšo zaščito državljanov EU ter podjetji pred kibernetskimi grožnjami je Parlament novembra 2022 sprejel nove predpise, ki bodo okrepili kibernetsko varnost EU v ključnih sektorjih.

Parlament je leta 2021 odobril ustanovitev novega evropskega centra za kibernetsko varnost.

Predpisi za preprečevanje širjenja terorističnih vsebin na spletu so bili sprejeti leta 2021 in veljajo od junija 2022.

Preberite več o tem, čemu je pomembna kibernetska varnost in katere so glavne pojavljajoče se kibernetske grožnje.


Digitalne spretnosti in izobrazba

Pandemija covida je pokazala, kako pomembne so digitalne spretnosti za delo in medsebojne odnose, hkrati pa je poudarila vrzel v digitalnih spretnostih in potrebo po izboljšanju digitalnega izobraževanja. Parlament želi, da bi evropski program spretnosti zagotovil, da bodo ljudje in podjetja v celoti izkoristili tehnološki napredek.

42 odstotkov

državljanov EU nima osnovnih digitalnih spretnosti

Platformno gospodarstvo

Spletne platforme so pomemben del gospodarstva in življenja ljudi. Predstavljajo pomembne priložnosti, kot je na primer spletna tržnica in so pomembni komunikacijski kanali. Predstavljajo pa tudi velike izzive.

EU je sprejela akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih, s ciljem, da se ohranja konkurenčnost, inovativnost, gospodarska rast, istočasno pa se krepi varnost na spletu, boj proti nezakoniti vsebini ter zaščita svobode govora, svobode medijev in demokracije.

Preberite več o aktu o digitalnih storitvah in o aktu o digitalnih trgih.

 

Akt o čipih: načrt EU za odpravo pomanjkanja polprevodnikov

Svet se od konca leta 2020 spopada s pomanjkanjem polprevodnikov, kot ga še ni bilo, med glavnimi razlogi zanj pa sta pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini. Z aktom EU o čipih namerava EU povečati proizvodnjo polprevodnikov v Evropi.

Proizvodnja mikročipov temelji na izjemno zapletenih in soodvisnih dobavnih verigah, ki se raztezajo po vsem svetu. Da bi povečali neodvisnost EU, zagotovili njeno konkurenčnosti v prihodnosti in ohranili vodilno tehnološko vlogo, je potrebno okrepiti zmogljivost EU na področju proizvodnje polprevodnikov. V skladu s predlagano zakonodajo bi se moral delež EU v svetovnih proizvodnih zmogljivostih povečati z manj kot 10 odstotkov na 20 odstotkov.

Inteligentni prometni sistemi

Parlament je sprejel nove predpise o razvoju inteligentnih prometnih sistemih za cestni promet. Namen teh predpisov je povečati razpoložljivost digitalnih podatkov o prometu, promovirati digitalizacijo v prometnemu sektorju in olajšati deljenje podatkov med aplikacijami za mobilnost. Cilj je povečati varnost na cestah, učinkovitost in trajnost mobilnosti.

Predpisi niso naklonjeni točno določeni tehnologiji za uporabo v inteligentnih prometnih storitvah, temveč želijo zgolj zagotoviti, da so aplikacije med seboj združljive. Tehnologija mora biti izdelana tako, da zagotovi uporabnikom jasne in lahko razumljive informacije o raznih izbirah dostopnega prevoza in ne diskriminira ranljivih udeležencev prometa. Države članice EU morajo izboljšati sodelovanje, predvsem na področju čezmejnih projektov, da zagotovijo nemoten prevoz čez mejo.


Spletne video igre: zaščita igralcev in spodbujanje potenciala sektorja

Sektor spletnih video iger je v porastu in močno prispeva k digitalni preobrazbi EU. Ker industrija iger hitro raste, moramo upoštevati gospodarski, družbeni, izobraževalni, kulturni ter inovacijski vidik video iger na spletu.

EU želi podpirati sektor spletnih iger, ki je v Evropi ustvaril več kot 90.000 zaposlitev in je bil v letu 2021 vreden okoli 23,3 milijard evrov. Istočasno pa mora biti poskrbljeno za varno okolje igralcev. Evropski poslanci pozivajo k novim predpisom, ki bi urejala problematične prakse plačevanja, kot so tako imenovane škatle za plen, boljša pravila za odpoved ter politiko varstva podatkov. Prav tako pa želijo predpise za zaščito mladoletnih igralcev in ranljivih skupin.


Evropska digitalna identiteta: enostaven spletni dostop do ključnih storitev

Veliko javnih in privatnih storitev je od začetka pandemije covida-19 postalo digitalnih. To zahteva varne in zanesljive sisteme digitalne identifikacije.

EU pripravlja evropsko digitalno identiteto (eID), da bi vzpostavila vzajemno in čezmejno priznavanje nacionalne sheme elektronske identifikacije. Evropski državljani se bodo lahko z eID identificirali ter overili na spletu, ne da bi se morali zateči h komercialnim ponudnikom. Prav tako bodo lahko s svojo osebno izkaznico dostopali do spletnih storitev v drugi državi EU.


Pravična obdavčitev digitalnega gospodarstva

Večino davčnih predpisov je bilo uvedenih pred razvojem digitalnega gospodarstva. Da bi zmanjšala izogibanju plačila davka in uvedla pravičnejše davke, sestavlja EU predpise, po katerih bodo dobički obdavčeni tam, kjer so podjetja v veliki meri digitalno prisotna.

EU je prav tako sprejela predpise za minimalno davčno stopnjo za mednarodna podjetja v EU, ki so v skladu s mednarodnimi sporazumi.

Da bi spodbudila razvoj kriptovalut in hkrati zaščitila uporabnike, si EU prizadeva urediti kriptosredstva in tehnologijo, povezano z njimi.


Zagotavljanje kakovostne digitalne infrastrukture

Parlament pripravlja zakon, ki bo pomagal zmanjšati stroške in birokracijo pri gradnji zelo hitrih omrežij. Parlament je oktobra 2023 potrdil svojo pogajalsko stališče za pogovore z državami EU o osnutku akta o gigabitni infrastrukturi, katerega cilj je zagotoviti dostop do hitrega interneta za vsa gospodinjstva v EU in pokritost z omrežjem pete generacije v vseh naseljenih območjih do leta 2030.


Financiranje digitalnih prednostnih nalog EU

Digitalizacija ima bistveno vlogo v vseh politikah EU. Pandemija covida-19 je poudarila potrebo po odgovoru, ki bo dolgoročno koristil družbi in konkurenčnosti. Digitalne rešitve so pomembne priložnosti in so bistvenega pomena za obnovitev in konkurenčen položaj Evrope v svetovnem gospodarstvu.

Načrt EU za okrevanje gospodarstva zahteva od držav članic, da dodeli vsaj 20 odstotkov denarnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je vreden 672,5 milijarde evrov, za digitalno preobrazbo. Naložbeni programi, kot so Obzorje Evropa, ki je osredotočen na raziskave in inovacije, in Instrument za povezovanje Evrope, ki je osredotočen na infrastrukturo, prav tako namenjajo znatne zneske za digitalni napredek.

Medtem ko splošna politika EU podpira digitalne cilje v vseh programih, so nekateri naložbeni programi in novi predpisi posebej namenjeni doseganju teh ciljev.

Parlament je aprila 2021 sprejel program Digitalna Evropa, prvi finančni instrument EU, ki je posebej osredotočen na zagotavljanje tehnologije podjetjem in ljudem. Njegov cilje je vlaganje v digitalno infrastrukturo, da bi strateške tehnologije pomagale povečati konkurenčnosti Evrope in zeleni prehod ter zagotovile tehnološko suverenost.

V pet področij bo program vložil 7,6 milijarde evrov: superračunalništvo (2,2 milijardi evrov), umetna inteligenca (2,1 milijard evrov), kibernetska varnost (1,6 milijarde evrov), napredne digitalne spretnosti (0,6 milijarde evrov) ter zagotavljanje široke uporabe digitalnih tehnologij v gospodarstvu in družbi (1,1 milijarde evrov).


Zanimivi članki

Več o evropskih digitalnih politikah

Sorodni članki

Deli ta prispevek na: