Odziv EU na ukrajinsko begunsko krizo

Zaradi ruskega napada na Ukrajino so morali milijoni ljudi zapustiti domove. Preverite, kako jim EU pomaga in kako upravlja svoje zunanje meje.

Dve ženski z otroci in nahrbtniki hodita po cesti, v ozadju več ljudi
Begunci iz Ukrajine prečkajo mejo na mejnem prehodu na jugovzhodu Poljske, 24. marec 2022

Posledica ruskega napada na Ukrajino, ki se je začel februarja 2022, je ena največjih humanitarnih kriz v novejši zgodovini Evrope. Vojna je kriva za naraščajoče število smrtnih žrtev, uničenje in premeščanje ljudi znotraj in izven ukrajinskih meja.

Civilno prebivalstvo Ukrajine se sooča z bombardiranjem in nasiljem, ocene kažejo, da je morala svoje domove zapustiti tretjina Ukrajincev. zbežali so znotraj države ali v sosednje države. Na 6. julij je bilo zabeleženih več kot 5,6 milijona ukrajinskih beguncev po vsej Evropi, denimo na Poljskem (1.207.650), v Nemčiji (867.000), na Češkem (388.097), v Turčiji (145.000) in v Italiji (141.562). Okoli 90 odstotkov med njimi je žensk in otrok, ki so podvrženi tudi večjemu tveganju nasilja in zlorab, kot so trgovina z belim blagom, tihotapstvo in protizakonite posvojitve.

Številke se spreminjajo, a okoli 2,5 milijona Ukrajincev se je od pričetka ruskega napada vrnilo domov. Nekateri se vračajo na območja, ki so jim na začetku vojne grozile ruske sile, a so sedaj smatrana za varnejša.

Več o migracijah v Evropi.

Evropska sredstva za podporo najbolj izpostavljenim državam


Begunska kriza, ki jo je povzročila vojna, je spodbudila solidarnost in ukrepanje po vsej Evropi. EU in države članice so zagotovile nujne potrebščine beguncem in podporo državam, ki mejijo na Ukrajino.

Evropski poslanci so 24. marca odobrili predlog Komisije o kohezijskem ukrepu za begunce v Evropi (CARE), ki bo omogočil preusmeritev dostopnih sredstev državam EU, ki nudijo zatočišče ljudem, ki bežijo pred rusko agresijo. To bi lahko pomenilo dodatnih 10 milijard evrov iz sklada REACT-EU, ki je bil oblikovan kot most med nujnimi ukrepi proti covidu in kohezijskimi sredstvi.

Parlament je prav tako za eno leto (do sredine leta 2024) podaljšal obdobje delovanja sklada za azil, migracije in vključevanje ter sklad za notranjo varnost. Podaljšanje omogoča evropskim državam, da po nujnem postopku razporedijo neporabljena sredstva, ki se bodo lahko pomagala odzivati na prihod beguncev iz Ukrajine. To naj bi omogočilo okoli 420 milijonov evrov dodatne podpore, denimo za nastanitev, hrano, zdravstveno oskrbo in dodatne zaposlene.

Dodatna pomoč, denimo medicinska oprema in zdravila, šotori in generatorji, je bila poslana v sosedenje države in Ukrajino preko mehanizma EU za civilno zaščito in medicinskih zalog RescEU.

Na plenarnem zasedanju 23. in 24. marca so evropski poslanci podali soglasje k načrtom, da EU nudi finančno podporo Moldaviji za pomoč pri sprejemanju beguncev, poleg odobritve makrofinančne pomoči, ki bo namenjena kritju dela potreb bo zunanjem financiranju.

Parlament je 23. junija odobril sveženj podpore v višini 400 milijonov evrov za pomoč državam članicam na meji z Ukrajino pri upravljanju nujnih migracij in ukrepov za upravljanje mej. Evropska sredstva bodo pomagala financirati stroške sprejemanja ljudi, ki bežijo iz Ukrajine s pomočjo sklada za azil, migracije in inegracijo ter instrumenta za upravljanje mej in vizume.

Začasna zaščita za ljudi, ki bežijo iz Ukrajine


V resoluciji, sprejeti na izrednem plenarnem zasedanju 1. marca, je Parlament pozdravil aktivacijo direktive o začasni zaščiti - aktivirana bo prvič, odkar je direktiva leta 2001 stopila v veljavo. Namen direktive je omogočiti takojšnjo začasno zaščito v EU ljudem, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, med njimi so ukrajinski državljani, državljani tretjih držav, osebe brez državljanstva ali posamezniki z dovoljenjem za bivanje v državi.

To omogoča premeščenim ljudem enake pravice po vsej EU, denimo pravico do bivanja, možnost dela, nastanitve in dostop do socialne pomoči in zdravstva

Evropski poslanci so prav tako podali soglasje k temu, da Ukrajinci s statusom začasne zaščite lahko še naprej uporabljajo vozniška dovoljenja, izdana v Ukrajini, in jim jih ni treba menjati.

Za začasno zaščito ali podobeno nacionalno zaščito se je doslej prijavilo 3,6 milijona ljudi.

Poslanci so 9. marca pozvali, naj EU vpelje ustrezen migracijski sistem, ki bo zagotovil deljeno odgovornost za begunce.

Pakt o migracijah in azilu, ki je v postopku pogajanj, vključuje solidarnostni mehanizem, ki deli odgovornost za zaščito med države EU, in ukrepe glede upravljanja prihoda beguncev.

Upravljanje zunanjih meja EU


Komisija je 4. marca izdala smernice za države EU za pomoč pri učinkovitem upravljanju prihodov in za pomoč policistom na mejah, ki izvajajo nadzor na mejah z Ukrajino. Smernice vključujejo poenostavitev mejnega nadzora za ranljive ljudi in vpeljavo začasnih mejnih prehodov.

Parlament je prav tako podal soglasje k načrtom, da evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) pomaga Moldaviji (ki ni članica EU) pri upravljanju velikega števila ljudi, ki prečka mejo z Ukrajino.

Več

Sorodni članki

Deli ta prispevek na: