Repatriacija: novi pristopi EU k vračanju migrantov
Evropska unija namerava narediti vračanje migrantov z neurejenim statusom bolj učinkovito. Preberite več o ukrepih in ključnih podatkih o vračanju migrantov.
Vsako leto je več sto tisočim državljanom tretjih držav odrejeno, da zapustijo EU zaradi neurejenega statusa. Vendar jih EU dejansko zapusti le nekaj več kot 20 odstotkov. Zato želi EU uvesti skupna in učinkovita pravila o ravnanju z migranti brez pravice do bivanja.
O evropski direktivi o vračanju
Direktiva o vračanju sega v leto 2008 in je glede na prvotno oceno iz leta 2013 imela na splošno pozitiven učinek na politiko vračanja v Evropi, saj je uvedla maksimalno omejitev dolžine pridržanja ter spodbujala prostovoljne odhode in vračanje.
Ta pravila opredeljujejo „nezakonito bivanje“ kot prisotnost državljanov tretjih držav na ozemlju EU brez izpolnjevanja ali po prenehanju izpolnjevanja pogojev za vstop, bivanje ali prebivanje. Ker se ti pogoji med državami članicami razlikujejo, lahko pride do situacij, kjer ima oseba v eni državi zakonit status, v drugi pa je obravnavana kot nezakonita.
Preberite več o migracijski politiki EU.
Izboljšave direktive o vračanju: Kaj je v pripravi
EU si prizadeva zagotoviti hitrejše in učinkovitejše vračanje ljudi, ki nimajo pravice do bivanja v EU. To je eden od ciljev pakta o migracijah in azilu, sprejetega leta 2024.
Marca 2025 je Evropska komisija predstavila predlog za vzpostavitev skupnega evropskega sistema za vračanje s hitrejšimi, enostavnejšimi in učinkovitejšimi postopki vračanja po vsej EU.
Namen predloga je:
- zagotoviti, da je odločba o vrnitvi, izdana v eni državi EU, zabeležena v evropskem nalogu za vrnitev in vidna v schengenskem informacijskem sistemu, tako da se lahko odločba o vrnitvi izvrši, tudi če se migrant preseli v drugo državo EU,
- okrepiti ukrepe za preprečevanje pobega migrantov med postopkom vračanja. Migrante bi lahko pridržali do 24 mesecev, če je vrnitev ovirana ali če obstaja varnostno tveganje. Hkrati bi morala pravila dati prednost prostovoljnemu vračanju, kadar migranti sodelujejo,
- vzpostaviti pravni okvir za središča za vračanje — to bi bili centri v državah nečlanicah EU, ustanovljeni z dvostranskimi sporazumi ali sporazumi na ravni EU, kamor bi lahko premestili posameznike s pravnomočno odločbo o vrnitvi.
Parlament mora zdaj pregledati predlog, preden s Svetom doseže dogovor o končni različici zakonodajnega besedila.
Vračanje migrantov z neurejenim statusom: ključna dejstva
Čeprav so statistični podatki o nedovoljenih migracijah na voljo, raziskovalci opozarjajo, da so lahko nepopolni, nedosledni in nezadostni. Leta 2023 je bil vstop v EU zavrnjen 118.935 ljudem. Med glavnimi razlogi je bilo, da oseba ni imela veljavnega vizuma ali dovoljenja za prebivanje (23,3 odstotka) ali da ni mogla utemeljiti namena in pogojev bivanja (22,5 odstotka). Države EU so leta 2023 izdale 484.160 odločb o vrnitvi.
Leta 2023 je bil odhod največkrat odrejen ljudem z maroškim, alžirskim in afganistanskim državljanstvom. Število državljanov tretjih držav, ki so se leta 2023 po odreditvi o odhodu dejansko vrnili v domovino, se je v primerjavi z letom prej povečalo za 25,1 odstotka in znaša skupno 111.185 povratnikov.
Več kot štiri petine ljudi (91.465) je bilo vrnjenih v države izven Evropske Unije.
Prostovoljni odhodi in prisilno vračanje
Če posameznik po prejemu odločbe o vrnitvi prostovoljno sodeluje z organi, se vrnitev imenuje prostovoljna, v nasprotnem primeru pa se imenuje prisilna vrnitev. Prostovoljna vrnitev je lahko podprta (s finančno/logistično podporo države gostiteljice) ali nepodprta.
Po podatkih Eurostata je bilo leta 2023 43,1 odstotka vseh vrnitev prostovoljnih.
