Takojšnja plačila: koristi za potrošnike in podjetja

Takojšnja plačila omogočajo, da je denar nakazan v nekaj sekundah. Preverite, kako to pomaga potrošnikom, podjetjem in celotnemu gospodarstvu.

Prednosti takojšnjih plačil


Takojšnja plačila omogočajo posameznikom in podjetjem, da plačujejo in prejemajo plačila priročnejše in učinkovitejše.

S takojšnjimi plačili si lahko ljudje lažje razdelijo račun v restavraciji in nemudoma prejmejo denar.

Podjetja, predvsem mikro, mala in srednja podjetja, lahko lažje nadzorujejo lastne denarne tokove. Prav tako lahko trgovci z uporabo takojšnjih plačil zmanjšajo stroške poslovanja in nudijo boljše storitve, kot je na primer hitrejše povračilo denarja.

Javne institucije imajo prav tako koristi zaradi boljšega upravljanja z denarnimi tokovi, podobno kot podjetja. S takojšnjimi plačili lahko dobrodelne organizacije in nevladne organizacije hitreje koristijo prejete prispevke. Za banke so lahko takojšnja plačila odskočna deska za razvoj inovativnih finančnih storitev.

Situacija v EU


V začetku leta 2022 je bilo samo 11 odstotkov vseh kreditnih plačil v evrih nemudoma izvedenih. Skoraj 200 milijard evrov je vsak dan ujetih v tranzitu v finančnem sistemu. Hkrati se razpoložljivost takojšnjih plačil in povezanih provizij med državami EU močno razlikuje.

Dogovor o takojšnjih plačilih


Komisija je oktobra 2022 predlagala zakonodajo, po kateri bi imeli vsi državljani in podjetja, ki imajo bančni račun v državah EU, kot tudi na Islandiji, na Norveškem in v Lihtenštajnu, dostop do takojšnjih plačil v evrih. Parlament je novembra 2023 skupaj s Svetom sprejel končno zakonodajno besedilo.


V skladu z zakonodajo:

  • mora takojšnje kreditno plačilo biti izvedeno ne glede na dan ali uro in sicer v desetih sekundah, plačnik pa mora nemudoma dobiti račun;
  • mora ponudnik plačilnih storitev nemudoma pretvoriti transakcijo v evre, v kolikor je plačilo izvedeno v drugi valuti;
  • mora imeti ponudnik plačilnih storitev zmogljiv in redno posodobljen sistem za odkrivanje goljufij in mora uvesti primerne ukrepe, v kolikor je plačilo nakazano napačni osebi;
  • mora ponudnik plačilnih storitev uvesti dodatne ukrepe za preprečitev kriminalnih dejavnosti (na primer pranje denarja ali financiranja terorizma);
  • ne smejo biti za takojšnje plačilo zaračunani dodatni stroški, ki niso prisotni v normalnih plačilih v evrih;
  • morajo tudi države članice, ki nimajo evra, uvesti sprejete predpise, vendar s prehodnim obdobjem.


Parlament je februarja 2024 uradno sprejel zakonodajo. Začela bo veljati, ko jo potrdi Svet.

Zakonodaja je povezana z mnogimi drugimi pobudami na področju gospodarstva, katerih namen je zagotoviti, da EU služi državljanom in podjetjem ter ščiti naš finančni sistem in gospodarstvo pred organiziranim kriminalom. Te pobude zajemajo takojšnja plačila, plačilne storitve, kriptosredstva in preprečevanje pranja denarja.