Carine med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike: napetosti, trgovinski sporazum in morebitne spremembe

Od političnih napetosti do carinskega sporazuma v pripravi – seznanite se z glavnimi vidiki sporazuma med EU in ZDA.

Objavljeno: 18-04-2025 Zadnja posodobitev: 26-06-2026 - 09:40 Čas branja: 11 min

Kazalo vsebine

Ker je trgovina med EU in ZDA obsežna, lahko spremembe carin vplivajo na vsakdanje življenje Evropejcev, na primer na cene v trgovinah in na zmožnost podjetij, da izvažajo svoje proizvode.

Spomladi leta 2025 so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa začele groziti s carinami, da bi tako naslovile domneven trgovinski primanjkljaj z Evropsko unijo.

Obe strani sta julija 2025 dosegli politični dogovor o spremembah carin. Dogovor morajo potrditi še Evropski parlament in vlade držav članic Evropske unije.

Po sklenitvi dogovora je ameriški predsednik Donald Trump zaradi geopolitičnih napetosti zagrozil z novimi carinami.

Vendar pa ima EU v primeru gospodarskega izsiljevanja na voljo več možnosti. Med instrumente trgovinske zaščite spadajo proticarine, mehanizem za odvračanje od prisilnih ukrepov, imenovan tudi bazuka, in ukrepi v skladu z mednarodnimi trgovinskimi pravili. Sklenitev dogovora pa je kljub temu vedno najboljša možnost.

Več o trgovinski politiki EU

Kako pomembni so trgovinski odnosi med EU in ZDA?

Čezatlantski trgovinski in naložbeni odnosi so najobsežnejši na svetu.

Trgovina med EU in ZDA je leta 2024 predstavljala 30 % svetovne trgovine in 43 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Blagovna menjava

EU in ZDA druga drugi predstavljata največjo trgovinsko partnerico za skupni izvoz in uvoz blaga.

ZDA so najpomembnejša izvozna destinacija EU za blago in za Kitajsko drugi največji vir uvoza blaga.

Blagovna menjava med EU in ZDA je leta 2024 znašala 867 milijard evrov.

EU je v ZDA leta 2024 izvozila največ naslednjih proizvodov:

mehanske naprave in električna oprema,
farmacevtski izdelki ter
vozila in letala.

ZDA pa je v EU leta 2024 uvozila največ naslednjih proizvodov:

nafta, plin in premog,
mehanske naprave in električna oprema ter
farmacevtski izdelki.

Storitvena menjava

Storitvena menjava med EU in ZDA je leta 2024 znašala 817 milijard evrov.

EU v ZDA izvozi največ naslednjih storitev:

poslovne storitve,
telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve ter
prevozne storitve.

ZDA pa v EU uvozi največ naslednjih storitev:

storitve povezane s pravicami intelektualne lastnine,
poslovne storitve in
informacijske in komunikacijske tehnološke storitve.

Trgovinski presežki in primanjkljaji med EU in ZDA

Leta 2024 je imela EU na področju blagovne menjave z ZDA presežek v višini 198 milijard evrov, na področju storitvene menjave pa primanjkljaj v višini 148 milijard evrov.

EU je imela leta 2024 na področju blagovne in storitvene menjave z ZDA trgovinski presežek v višini 50 milijard evrov, kar predstavlja manj kot 3 % trgovinskega toka v višini 1,68 bilijona evrov.

Ali imata EU in ZDA sklenjen sporazum o prosti trgovini?

Ne, gospodarski odnosi med EU in ZDA niso urejeni s sporazumom o prosti trgovini. Tak sporazum je dvostranska pogodba, ki se sklene z namenom odprave trgovinskih ovir, kot so carine in kvote.

Oglejte si najnovejše statistične podatke o trgovini med EU in ZDA

Kaj so carine in kdo jih plačuje?

Carine so davki na uvoz, ki jih običajno plačajo podjetja, ki uvažajo blago, vendar se z višjimi cenami pogosto prenesejo na potrošnike. Uporabljajo se za spodbujanje lokalnih podjetij in delovnih mest ter zaščito domače industrije pred nepošteno konkurenco.

Carine zvišujejo prihodke vlad in cene uvoženih izdelkov, kar daje prednost domačim proizvodom.

Kako ameriške carine vplivajo na Evropo in trgovino med EU in ZDA

Ko ZDA zvišajo svoje carine na uvoz izdelkov iz EU, se ti izdelki podražijo in se zato slabše prodajajo v ZDA, kar pa vpliva na evropska podjetja, ki poslujejo na ameriškem trgu.

Če se EU odzove z uvedbo carin na ameriške izdelke, se ti izdelki za evropske potrošnike podražijo.

Uvajanje carin ZDA za druge dele sveta je za EU prav tako težavno. Prizadete države bi se lahko odločile, da izdelke, ki se na ameriškem trgu ne prodajajo več dobro, preusmerijo v Evropo. To bi povečalo konkurenčni pritisk na evropska podjetja.

Ker je svetovno gospodarstvo tesno povezano, lahko tudi carine, uvedene za druge države, povzročijo motnje v dobavni verigi za številna evropska podjetja. Posledično ta podjetja določene proizvode težje nabavljajo po razumnih cenah.

Nejasnosti glede carin in njihovih posledic ustvarjajo negotovost za evropska podjetja, zaradi česar ta odlagajo naložbe. To še dodatno zavira gospodarsko rast.

Dodatne ameriške carine za druge države pa lahko privedejo do tega, da si ZDA kot protiutež prizadevajo za tesnejše sodelovanje z EU.

Evropska unija že ima sklenjene prostotrgovinske sporazume z državami in regijami z vsega sveta, kar potrošnikom omogoča večjo izbiro, nižje cene, več trgovinske izmenjave in več delovnih mest.

Več o prostotrgovinskih sporazumih EU

Kaj je sporazum o trgovini in carinah med EU in ZDA?

Julija 2025 sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump v Turnberryju na Škotskem dosegla politični dogovor o carinah in trgovini. Sporazum ni bil pravno zavezujoč. Vendar pa so bili nekateri vidiki pozneje preoblikovani v dva zakonodajna predloga Komisije, ki sta bila zdaj sprejeta.

Katere spremembe carin so bile sprejete?

Preden je Donald Trump drugič postal predsednik ZDA, so trgovinski odnosi med EU in ZDA temeljili na pravilih Svetovne trgovinske organizacije (STO), obe strani pa sta druga drugi priznali status države z največjimi ugodnostmi. To je pomenilo nizke ali ničelne carine za večino blaga.

V okviru dogovora, sprejetega v Turnberryju, sta se strani dogovorili za uvedbo 15-odstotne tarifne stopnje ZDA za skoraj vse blago iz EU. To vključuje avtomobile in avtomobilske dele ter zadeva vse morebitne prihodnje carine na farmacevtske izdelke in polprevodnike.

ZDA so ponovno vzpostavile prejšnje carinske stopnje za letala in letalske dele, proizvedene v EU, ter za nekatere kemikalije, zdravila in naravne vire. Strani sta se dogovorili, da si bosta še naprej prizadevali, da bi na seznam dodali več izdelkov.

Dogovor ščiti glavne občutljive vidike evropske industrije in kmetijstva, hkrati pa odpravlja že tako nizke carinske dajatve EU na industrijske izdelke iz ZDA.

Evropska unija se je strinjala, da bo izboljšala dostop do evropskega trga za nekatere neobčutljive kmetijske proizvode, kot je sojino olje, in predelana živila, kot so paradižnikov kečap, kakav in piškoti, iz Združenih držav Amerike. To naj bi zmanjšalo stroške nekaterih vložkov za evropske kmete in predelovalce, hkrati pa zaščitilo občutljiva področja evropske kmetijske proizvodnje, na primer proizvodnjo govedine in perutnine.

Obe strani sta se zavezali, da si bosta prizadevali za večjo odpornost dobavne verige ter sodelovali pri pregledu naložb in nadzoru izvoza.

Dogovor je obravnaval tudi dostop do kritične oskrbe z energijo in tehnologijo ter zaveze za spodbujanje in olajševanje vzajemnih naložb na obeh straneh Atlantika.

Kdo je odločal o tem trgovinskem sporazumu v Evropi in kako?

Evropska unija je sporazum odobrila v okviru demokratičnega postopka, ki vključuje Evropski parlament in Svet Evropske unije, v katerem so zastopane vlade držav članic.

Postopek se je začel avgusta 2025, ko je Evropska komisija predstavila dva zakonodajna predloga o carinskih vidikih sporazuma.

Parlament in Svet sta se pogajala o predlogih in se dogovorila o končni obliki besedil.

Kakšni so ukrepi za zaščito interesov Evropske unije?

Čeprav je EU že začela sprejemati zakonodajo, so ZDA ohranile nekatere visoke carine, na primer 50-odstotno carino za jeklo, in začele nove preiskave, ki bi lahko privedle do uvedbe novih carin. Evropska zakonodaja za izvajanje dogovora vključuje mehanizem zadržanja, ki bi Unijo in njene interese zaščitil, če ZDA ne bi izpolnile svojih zavez ali bi uvedle nove carine.

Jeklo in aluminij

Komisija bo lahko začasno opustila tarifne preferenciale, če bodo ZDA do 31. decembra 2026 za evropske izdelke, ki vsebujejo jeklo in aluminij, še naprej uporabljale carinsko stopnjo, višjo od 15 %.

Spremljanje morebitne škode zaradi prevelikega uvoza na evropski trg

Dodatni zaščitni mehanizem Komisiji omogoča, da razišče, ali je zaradi tarifnih preferencialov, ki so bili odobreni za ZDA, uvoz preobsežen in bi lahko evropski industriji, pa tudi kmetijskemu sektorju, povzročil znatno škodo.

Določba o prenehanju veljavnosti

V skladu s klavzulo o prenehanju veljavnosti, ki so jo predlagali evropski poslanci, bo Komisija še pred iztekom sporazuma konec leta 2029 izvedla celovito oceno učinkov, ki jih ima trgovinski sporazum na evropsko industrijo, kmetijstvo ter mala in srednja podjetja, pa tudi na spremembe v vzorcih trgovanja z drugimi državami, ki niso članice EU.

Komisija se bo na podlagi ocene odločila, ali bo predlagala podaljšanje dogovora.

Kako se EU lahko odzove na nove grožnje s carinami?

Med pripravo trgovinskega sporazuma je predsednik Trump še naprej grozil z novimi carinami, povezanimi s trenutnimi geopolitičnimi razmerami.

Evropska unija se na grožnje s carinami ali gospodarsko izsiljevanje vedno najprej odzove s pogajanji. Sklenitev dogovora je veliko boljša rešitev kot zapletanje v carinsko vojno.

Če pa do dogovora ne pride, lahko EU uporabi različne ukrepe, da se zaščiti.

Uvede lahko proticarine za blago, ki prihaja iz ZDA.

Prav tako lahko vloži pritožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji, če meni, da ZDA kršijo mednarodno dogovorjena pravila, in zahteva odškodnino.

EU je v zadnjih letih sprejela zakonodajo, s katero je vzpostavila mehanizem za odvračanje od prisilnih ukrepov, včasih imenovan tudi trgovinska bazuka. Deloval naj bi odvračilno in EU omogočil, da trgovinske spore rešuje s pogajanji. V skrajnem primeru pa bi se mehanizem lahko uporabil za uvedbo protiukrepov zoper države, ki niso članice EU.

Trgovinske vojne: katere instrumente trgovinske zaščite ima na voljo EU?