Kako prepoznati dezinformacije: 6 taktik zavajanja in kako se jim upreti
S pomočjo spodnjih videoposnetkov se naučite prepoznati različne taktike, uporabljene za manipuliranje z informacijami, dezinformiranje in lažne novice.
Dezinformacije lahko tiho spodkopavajo demokracijo, zmanjšujejo zaupanje v volitve, institucije, javne pogovore in sodržavljane.
V spodnjih videoposnetkih je predstavljenih šest tehnik dezinformiranja in nevarnosti, ki jih predstavljajo, ter praktični nasveti, s pomočjo katerih se lahko manipulacijam uprete.
Igranje na čustva
Manipulatorji uporabljajo s čustvi nabito vsebino, ki vzbuja jezo ali strah, da bi pritegnili gledalce, saj je ta bolj privlačna kot suha dejstva.
Takšna vsebina nas razoroži in nas pripravi do tega, da kliknemo, komentiramo ali delimo brez razmišljanja.
Kaj lahko storite? O trditvah na spletu razmislite tako, kot razmišljate med pogovorom v živo - ustavite se, preverite dejstva in se uprite impulzivnim odzivom na čustvene sprožilce.
Polarizacija
Polarizacija je taktika, ki krepi najbolj skrajna stališča ter hkrati zatira zmerna ali niansirana mnenja.
Cilj te taktike je sejati razdor, spreminjati sodržavljane v nasprotnike in v skrajnih primerih spodbujati fizične spopade.
Uprete se ji lahko tako, da dvomite o razpravah, v katerih prevladujejo agresivne skrajnosti, in se odzovete na način, ki odpira dialog in išče skupne poglede.
Preplavljanje informacijskega prostora
Cilj taktike „preplavljanja“ z dezinformacijami je zasuti ljudi z nasprotujočimi si različicami zgodbe.
Slednje lahko povzročijo, da se ljudje zaradi zmedenosti in dvomov nehajo ukvarjati z zgodbo ali celo nehajo iskati in preverjati dejstva. To lahko spodkoplje zaupanje v medije in demokratične institucije ter vodi v apatijo in zavračanje objektivne resničnosti.
Proti temu se lahko borite tako, da se obdate s kakovostnimi, z dejstvi preverjenimi viri ter namesto hitrim informacijam dajete prednost točnim.
Izkoriščanje pristranskosti
Informacijam, ki so skladne z našimi prepričanji, ponavadi zaupamo. To je znan pojav, ki ga imenujemo potrditvena pristranskost.
Tisti, ki širijo dezinformacije, to izkoriščajo, da bi pritegnili pozornost občinstva, ki že ima podobna stališča.
Da bi se izognili manipulaciji, pomislite na svoje osebne slepe pege, ustavite se in kritično ocenite informacije, ki se vam zdijo potrjujoče, ter jih pred deljenjem še enkrat preverite.
Manipuliranje konteksta
Pri dezinformacijah pogosto ne gre za ustvarjanje popolnoma lažnih zgodb, temveč za predstavljanje resničnih dejstev, fotografij ali izjav brez konteksta z namenom zavajanja. Dejstva so lahko videti verodostojna, vendar jih je mogoče uporabiti na zavajajoč način.
Primeri vključujejo uporabo stare fotografije, kot da je aktualna, napačno predstavitev izjave ali pripisovanje mnenja ene osebe celotni skupini.
Da bi se izognili tej pasti, pomislite na kontekst, v katerem je bila izjava ali slika predstavljena, preverite morebitne neskladnosti v zgodbi in v uradnih virih, ter se prepričajte, da sporočilo odraža mnenje celotne skupine in ne le enega člana.
Napadanje in utišanje kritičnih glasov
Taktike utišanja vključujejo preplavljanje družbenih medijev z osebnimi napadi, pa tudi uporabo z umetno inteligenco ustvarjenih provokatorjev ali globokih ponaredkov z namenom ustrahovanja, nadlegovanja ali izkrivljanja mnenj posameznikov, da bi jih prisilili v samocenzuro in zatrli drugačna mnenja.
Kako se boriti proti tej taktiki? Podprite posameznike, ki se soočajo z napadi, ne vpletajte se v osebne napade, vztrajajte pri spoštljivem nestrinjanju ter prijavite sovražni govor in grožnje.
